REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KEMIKALIJE
PRAVICA VEDETI - KEMIJSKA VARNOST JE V TVOJIH ROKAH
Nevarne kemikalije so povsod okrog nas. Vsebujejo jih lahko otroške igrače, čistila, tekstil, elektronske naprave, avtomobili, insekticidi in še mnogi izdelki v našem domu. Naše odločitve pri nakupu in ravnanju z nevarnimi kemikalijami imajo lahko resne posledice za zdravje ljudi in za okolje. Kako do informacij o nevarnih kemikalijah in pravilnem ravnanju z njimi?
Bodimo pozorni na oznake nevarnih kemikalij na nekaterih izdelkih. Izdelke s temi oznakami uporabimo le, če je to nujno in vedno upoštevajmo navodila o uporabi in ravnanju z njimi.
Izdelki, ki verjetneje vsebujejo nevarne kemikalije, a le-te niso vedno označene: • kozmetični izdelki (dezodoranti, barve za lase, laki za nohte,...), • čistila in pralna sredstva, • akumulatorji in baterije, • zdravila, • lepila, • različne vrste olja in masti (motorno olje, olje za cvrtje,...), • varčne sijalke in neonske cevi, • barve, premazi, topila (laki, barve, kartuše za tiskalnike, ,...), • pesticidi (tudi insekticidi v razpršilih, ovratnice za zatiranje škodljivcev pri domačih živalih,...).
Priporočamo: manj je bolje za zdravje in okolje
Primeri nevarnih kemikalij, ki na izdelkih navadno niso označene • Ftalati (DEHP, DBP, BBP): diethylhexyl phtalate, dibutyl phtalate, benzyl butyl phtalate Vsebujejo jih lahko šminke, šamponi, parfumi, tekstilni izdelki, pohištvo, plastična embalaža, igrače in izdelki za otroke, najdemo jih tudi v plastiki avtomobilov, osvežilcih zraka, ... Vpliv na zdravje (preizkušeno na živalih ali enoceličnih organizmih): so strupeni za razmnoževanje, lahko motijo hormonsko delovanje in zmanjšujejo kakovost sperme … • Perfluorinirane kemikalije: perfluorooktanojska kislina, perfluorooktan sulfonamid… Vsebujejo jih premazi teflonskih posod, obleke, preproge, prevleke za pohištvo … Vpliv na zdravje (preizkušeno na živalih): motnje v delovanju hipofize, ščitnice in pri razvoju zarodka, slabijo imunski sistem … • Bisfenol A So v pokrovčkih steklenic in plastičnih stekleničkah za otroke (lahko prehaja v živilo), vsebujejo jih zobne preobleke in polnila, električne naprave … Vpliv na zdravje: lahko moti delovanje žlez z notranjim izločanjem, motnje v delovanju razmnoževalnih organov, odpornost na inzulin, verjetno prispeva k pojavu debelosti … • Obstojni organski onesnaževalci (POPs): aldrin, klordan, dieldrin, endrin, heptaklor, heksaklorobenzen, mireks, toksafen, DDT, poliklorirani bifenili PCB-ji ter dioksini in furani (PCCDD/PCDF), t. i. »ducat umazanih« Najdemo jih v pesticidih, insekticidih, industrijskih oljih, v ostankih gorenja… Te snovi so strupene in težko razgradljive kemikalije, se kopičijo v organizmih skozi prehransko verigo. Pri ljudeh že majhne koncentracije povzročajo zmanjšanje odpornosti organizma, neplodnost in druge resne zdravstvene težave. • Umetni mošusi Najdemo jih v parfumih in osvežilcih zraka. Motijo lahko delovanje žlez z notranjim izločanjem.
Ekološke oznake, ki jim lahko zaupamo Ekološke oznake na izdelkih pomagajo pri izbiri primernih izdelkov. »Eko marjetica« je znak EU za okolje in se lahko uporablja v vseh državah evropske unije. Okoljska merila veljajo tako za izdelek, kot tudi proizvodni proces. Izdelki s tem znakom ne smejo vsebovati zelo nevarnih kemikalij, omejena je uporaba okolju in zdravju škodljivih snovi, manj onesnažujejo okolje, pri uničenju se morajo do določene mere ( v večini primerov preko 80% izdelka) razgraditi ali reciklirati. Več o eko marjetici:
http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/ index_en.htm
Nacionalne okoljske oznake Poleg »eko marjetice« obstajajo v EU še nacionalne ekološke oznake – na primer nemški »modri angel«, skandinavski »beli labod«, francoski »NF Environment«, avstrijsko »ekološko drevo«
in druge. Vse o ekoloških oznakah lahko najdete na spletnem mestu GEN – Globalna mreža za ekološko označevanje
http://www.globalecolabelling.net/.
Informiraj se
V okviru projekta »Prehodni vir - Kemijska varnost 3«, smo izdelali bazo podatkov o sestavinah in kemikalijah v detergentih in čistilih, ki je opremljena tudi s slikami za vaše lažje prepoznavanje izdelkov. To bazo podatkov si lahko ogledate na spletni strani www.zps.si.
Kaj lahko storimo sami • Če je le mogoče, dajmo pri nakupu prednost izdelkom, ki niso nevarni za okolje oziroma vsebujejo manj okolju nevarnih snovi (ekološke oznake). • Včasih se ne moremo izogniti nakupu izdelka, ki vsebuje nevarne kemikalije. Natančno preberimo navodila za uporabo in pri uporabi upoštevajmo navodila. Uporabimo ga raje manj kot več. Hranimo ga na primernem mestu, zunaj dosega otrok. • Izdelkov, ki vsebujejo nevarne kemikalije in njihove embalaže ne odlagamo med druge odpadke, zbirati jih moramo ločeno. Zavedati se moramo, da se življenjska pot izdelka ne konča s tem, ko ga odvržemo. Nepravilno odvržen odpadek škoduje našemu zdravju in zdravju vseh okrog nas, tudi živalim in rastlinam na kopnem in v vodi.
VPRAŠAJTE PROIZVAJALCA Proizvajalec izdelka nam mora skladno z zakonom odgovoriti na pisno vprašanje, katere kemikalije se skrivajo v izdelku, ki ga kupujemo. 1.) Z izdelka si prepišite proizvajalčev ali trgovčev naslov, ki mora biti zapisan na izdelku. 2.) Proizvajalcu oz. trgovcu napišite pismo - osnutek pisma je na voljo na spletnem mestu ZPS www.zps.si (ne pozabite zapisati imena izdelka, ki vas zanima). 3.) P ismo pošljite po elektronski ali navadni pošti. Proizvajalec vas je dolžan v 45 dneh obvestiti, katere snovi (»kandidatna lista« – snovi, ki povzročajo veliko zaskrbljenost) so v izdelku. 4.) Preverite, ali so med temi snovmi tudi nevarne kemikalije. Seznam nevarnih kemikalij si lahko ogledate na naslovu www.sinlist.org.
Nekaj odgovornih proizvajalcev je že začelo prepoznavati nevarne kemikalije v svojih izdelkih, nadomeščajo jih z varnejšimi in uporabljajo varnejše postopke izdelave. Več o tem: http://www.greenpeace.org/ international/press/reports/chemical-homecompanyprogress Informacije najdete na naslednjih spletnih straneh:
www.kemijskovaren.si www.zps.si www.chemicalshealthmonitor.org
Pripravo publikacije je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje/ Urad RS za kemikalije, v okviru projekta »Prehodni vir Kemijska varnost 3«, št. SI 06/IB/EC/02