201168 9 789610
ISBN 978 - 961- 02- 0116 - 8
6 Andrej Šorgo Saša Aleksij Glažar Mitja Slavinec Uroš Herlec
9,50 eur
učni komplet za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole Učbenik
Delovni zvezek
e-gradiva
6 AKTIVNO V NARAVOSLOVJE 1 e-gradiva
za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole
AKTIVNO V NARAVOSLOVJE 1 Delovni zvezek
za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole
www.vedez.si
Naravoslovje 1 DZ oprema.indd 1
6/4/12 3:01 PM
VSEBINA 1. SNOVI 1.1 Lastnosti in uporaba snovi 1.2 Snovi so iz delcev 1.3 Viri surovin in goriva 1.4 S snovmi moramo pravilno ravnati
6 6 10 12 13
2. KAMNINE IN PRST 2.1 Zemlja 2.2 Prepoznavanje kamnin 2.3 Kako kamninam in mineralom določamo trdoto? 2.4 Prst
15 15 16 19 20
3. ENERGIJA 3.1 Sončna energija – osnovni vir energije na Zemlji 3.2 Pridobivanje električne energije 3.3 Tokovi in energija 3.4 Toplotni tok
23 23 28 30 34
4. CELICA IN ORGANIZEM 4.1 Kaj je živo? 4.2 Vse, kar je živo, je zgrajeno iz celic 4.3 Zgradba celice 4.4 Celično dihanje 4.5 Fotosinteza
38 38 39 43 45 46
5. ZGRADBA IN DELOVANJE RASTLIN 5.1 Kaj je rastlina? 5.2 Telesna zgradba rastlin 5.3 Zgradba rastlinskih organov brstnic 5.4 Transport snovi po rastlini 5.5 Rastline si kopičijo zaloge
49 49 50 53 57 60
6. RAST, RAZVOJ IN RAZMNOŽEVANJE RASTLIN 6.1 Rast in razvoj rastlin 6.2 Razmnoževanje rastlin 6.3 Zgradba cvetov in semen
61 61 64 66
7. RAZVRŠČANJE RASTLIN 7.1 Kriteriji za razvrščanje rastlin 7.2 Kratek pregled rastlinskega sistema
69 69 72
8. RASTLINE IN OKOLJE 8.1 Neživi in živi dejavniki okolja 8.2 Prilagoditve rastlin na okolje 8.3 Pomen rastlin v naravi in za človeka
74 74 79 81
9. ČLOVEK IN OKOLJE 9.1 Učinkovito izkoriščanje energije in surovin 9.2 Človek uporablja in reciklira snovi
84 84 86
3
01-48 Aktivno_del-zv.indd 3
30.5.12 14:41
PREDGOVOR V delovnem zvezku so zbrane različne vrste nalog, ki so označene z ikonami, kar je opisano v nadaljevanju.
težja naloga Največ je nalog, ki so namenjene ponavljanju in preverjanju razumevanja učnih vsebin v učbeniku Aktivno v naravoslovje 1. Naloge boš sam ali v skupini reševal v šoli ali za domačo nalogo. Potreboval boš le raznobarvna pisala. Za risanje uporabljaj svinčnik in suhe barvice, saj boš laže popravil morebitne napake.
V drugi skupini so naloge, ki jih boš prav tako reševal le z uporabo pisal, odgovore pa boš našel na spletu ali z brskanjem po knjigah.
V tretji skupini so naloge, pri katerih boš opazoval, meril in izvajal poskuse skladno z navodili v delovnem zvezku. Poskuse boš izvajal v šoli, nekatere tudi doma. V delovni zvezek boš zapisoval rezultate in iskal odgovore na postavljena vprašanja, povezana s poskusi. Pri izvedbi poskusa moramo zagotoviti pogoje, da se spreminja le en dejavnik. Vsi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na rezultate poskusa, se med poskusom ne smejo spreminjati. Pravimo, da smo naredili pošten poskus.
V četrti skupini so naloge, kjer boš sam izdelal načrt za poskus ali raziskavo ter jo izvedel.
e-vsebine Poskusi in naloge z oznako e-vsebine so objavljeni na portalu Vedež na spletni strani učnega kompleta Aktivno v naravoslovje 1. Če čas dopušča, jih učitelj lahko vključi v pouk, nekatere pa lahko narediš za domačo nalogo.
5
01-48 Aktivno_del-zv.indd 5
30.5.12 14:41
3. ENERGIJA 3.3 Tokovi in energija Voda v jezerih in morjih bolj ali manj miruje, v rekah in potokih pa se pretaka. Kako hitro se voda pretaka, je odvisno od višinske razlike reke. To pogosto imenujemo padec in ga izražamo z višinsko razliko vodne gladine na 1 km njenega toka
1. Reka se po 15 km dolgi strugi pretoči s 195 m visokega hriba v dolino. Kolikšen je njen padec? ______________________________________________________________________________________________________________________________
2. Pretakanje tekočin S preprostim poskusom boš ugotovil, kako je hitrost pretakanja vode odvisna od padca. Potrebujemo * dve plastenki s prostornino približno 5 L * eno plastenko s prostornino 3 L * dve prozorni cevi s premerom približno 1 cm in dolžine približno 2 m ter 10 m * štoparico * stol in mizo Kako delamo 1. V večji plastenki naredi spodaj v steno tako veliko luknjo, da boš vanjo lahko vstavil cev. V eno plastenko vstavi krajšo, v drugo pa daljšo cev in ju z lepilom prilepi na plastenko. 2. Plastenki postavimo na stol ali mizo in merimo, koliko časa bo v posameznem primeru voda tekla iz posode.
3. Izmeri višino stola in višino mize ter ju vpiši v preglednico. 4. Izračunaj padec za posamezni primer in ga vpiši v preglednico. 5. Glede na izračunani padec razmisli, kakšen bo vrstni red hitrosti iztekanja vode iz posode v posameznem primeru in napoved vpiši v preglednico. 4
6. Plastenko z dolgo cevjo napolni z vodo in jo postavi na stol. Manjšo plastenko postavi na tla učilnice in vanjo daj cev ter s štoparico izmeri čas, da se manjša plastenka napolni z vodo. Čas vpiši v preglednico. 7. Poskus ponovi za preostale tri primere.
višina [cm]
dolžina [cm]
dolga cev, plastenka na stolu (DCS)
1000
dolga cev, plastenka na mizi (DCM)
1000
kratka cev, plastenka na stolu (KCS)
200
kratka cev, plastenka na mizi (KCM)
200
padec (višina/ dolžina)
napoved
čas [s]
vrstni red
a) V preglednico vpiši vrstni red iztekanja vode. b) V katerem primeru se voda najhitreje pretoči? ________________________________________________________________ c) Kakšen je padec v tem primeru (največji/najmanjši)?__________________________________________________________ č) V katerem primeru se voda najpočasneje pretaka? ___________________________________________________________ d) Kakšen je padec v tem primeru (največji/najmanjši)?_________________________________________________________ e) Ali se voda prej pretoči v primeru DCM ali KCS? ______________________________________________________________ f) V katerem primeru DCM ali KCS je večji padec? _______________________________________________________________ g) Ali je hitrost pretakanja vode po cevi odvisna od padca? ____________________________________________________
3. Na podlagi gornjega poskusa odgovori na vprašanji o hidroelektrarnah. a) Zakaj je pri hidroelektrarnah ugodno, če voda na turbine priteče iz velike višine? ______________________________________________________________________________________________________________________________
b) Kdaj lahko hidroelektrarna obratuje z večjo močjo, med sušo ali med deževjem, ko je reka polna? ______________________________________________________________________________________________________________________________
5
4. Kovine so dober prevodnik toplote Potrebujemo * aluminijasto in železno palico, dolžine približno 20 cm in debeline 1 cm (namesto železne palice lahko uporabimo palico iz kakšne druge kovine ali medenine) * dve stojali * svečo * alkoholni gorilnik * vžigalice Kako delamo
1. Aluminijasto in železno palico vodoravno pripni v stojali. Mizo pod palicama zaščiti s kartonom 2. Nanju s svečo nakapljaj parafin. 3. Palici na prostih konceh približaj in ju segrevaj z gorilnikom in nekaj minut opazuj, kako se parafin tali. a) Kje na palici se parafin začne taliti, pri plamenu ali na nasprotni strani? __________________________________________________________________________________________________________________________
b) V kateri smeri se po palici razširja toplota? ____________________________________________________________________ c) Na kateri palici se je v enakem času raztalilo več parafina, aluminijasti ali železni? __________________________________________________________________________________________________________________________
č) Katera palica bolj prevaja toploto? ______________________________________________________________________________ d) V risbi označi, katera palica je aluminijasta in katera železna.
5. V spodnji preglednici k vsakemu izmed naštetih tokov poišči kaj ga poganja. Izbiraj izmed naslednjih: električna napetost, višinska razlika in temperaturna razlika.
Tok tok tekočine toplotni tok električni tok 6
Kaj ga poganja
5.3 Zgradba rastlinskih organov brstnic 1. Nariši in označi koreninski sistem dvokaličnic.
2. Odgovori na vprašanja o koreninah. a) Naštej vloge koreninskega sistema. __________________________________________________________________________________________________________________________
b) S katerim delom koreninskega sistema rastline črpajo vodo? __________________________________________________________________________________________________________________________
c) Zapiši vlogo koreninske čepice. __________________________________________________________________________________________________________________________
č) V čem se razlikujejo prave in nadomestne korenine? __________________________________________________________________________________________________________________________
7
3. Opazovanje korenin Potrebujemo * korenine, koreninske gomolje, nadomestne korenine različnih vrst rastlin * pladenj * deščico * nož * časopisni papir Kako delamo 1. Mizo prekrij s časopisnim papirjem in nanj položi korenine. 2. Oglej si in primerjaj korenine čim več različnih vrst rastlin. 3. Nariši vsaj tri značilne korenine in risbe ustrezno označi (pomagaj si z učbenikom). Vrsta rastline in korenine (npr. koreninski gomolj)
4. Odgovori na vprašanja o steblu. a) Naštej vloge stebla. __________________________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________________________________
b) Kako steblo raste v dolžino? __________________________________________________________________________________________________________________________
c) Razlikuj med steblom in deblom. __________________________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________________________________
8
5. Opazovanje stebla Potrebujemo * gladko odrezan kolobar iz stebla koruze ali kakšne druge enokaličnice * gladko odrezan kolobar iz stebla teloha ali kakšne druge dvokaličnice * gladko odrezan kolobar iz veje olesenele rastline * trajne ali začasne mikroskopske preparate stebel Kako delamo 1. Učitelj pripravi koščke stebel dvokaličnice, enokaličnice in lesne rastline. 2. Oglej si jih in nariši prečne prereze stebel. 3. Označi risbe. Pomagaj si z risbami v učbeniku.
4. Po navodilih za mikroskopiranje si oglej mikroskopske preparate stebel. 5. Nariši prečne prereze stebel. 6. Označi risbe. Pomagaj si z risbami v učbeniku. ime preparata: povečava:
9
6. Oblika in zgradba listov Potrebujemo * liste različnih dvokaličnic (leska, trpotec) ter enokaličnic (koruza, por) Kako delamo 1. Pred sebe položi liste in jih razdeli v dve skupini. V eni skupini naj bodo vsi listi dvokaličnic in v drugi vsi listi enokaličnic.
a) Kaj imajo skupnega vsi listi dvokaličnic? __________________________________________________________________________________________________________________________
b) Kaj imajo skupnega vsi listi enokaličnic? __________________________________________________________________________________________________________________________
2. Izberi po en list dvokaličnice ter po en list enokaličnice. Nariši lista in ju označi. V pomoč naj ti bodo risbe v učbeniku.
10
7. Listi imajo različno oblikovane listne ploskve.
Poišči imena dreves in grmov, ki imajo, enostavne, deljene in sestavljene liste. Vpisan je po en primer vsake oblike lista.
Enostavni listi
Deljeni listi
Sestavljeni listi
črni gaber
javor
robinija
8. Odgovori na vprašanja o listih. a) Naštej vloge listov. __________________________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________________________________
b) Naštej nekaj preobraženih listov in poleg imena zapiši njihovo novo vlogo na rastlini? npr. venčni listi – privabljanje žuželk __________________________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________________________________
11