Marina Svečko BIOLOGIJA 8 Učbenik za biologijo v 8. razredu osnovne šole Strokovni pregled: p rof. dr. Martin Tonin, dr. med., Laura Javoršek, prof. biol. in gosp., prof. dr. Gregor Majdič, univ. dipl. vet., Dejan Remškar, dr. med. Jezikovni pregled: Jelka Makoter, prof. Ilustracije: Suzana Bužan Fotografije: Istockphoto, Peter Firbas, Dominik Vodnik, Tamara Ojdanić Gostečnik, Igor Modic, Roman Remškar, Marina Svečko, Sciencephotolibrary, NASA, Biologie heute 1G, Schroedel Schullbuchverlag GmbH, Hannover 1987, Biologie heute S II, Schroedel Schullbuchverlag GmbH, Hannover 1988, Wikipedia in arhiv DZS (podrobnejši seznam je na zadnji strani učbenika) Oblikovanje naslovnice: Mojca Bizjak in Roman Ražman Urednica: Tamara Mušinović Zadravec Likovno-grafična urednica: Alma Urbanija Bajde Glavni urednik: Vasja Kožuh Izvršna direktorica Divizije založništev: Ada de Costa Petan
© DZS, založništvo in trgovina, d. d., 2011. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 611/612(075.2) SVEČKO, Marina Spoznavam svoje telo : učbenik za biologijo v 8. razredu osnovne šole / Marina Svečko ; [ilustracije Suzana Bužan ; fotografije Istockphoto ... et al.]. - Ljubljana : DZS, 2011 ISBN 978-961-02-0080-2 257732864
vsebina 1 UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.1 Človek živi na različnih delih sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.2 S čim se ukvarjajo biologi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.3 Kako raziskujemo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . * Naravoslovci in odkritja, ki so spremenila svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
6 8 9 11 12
2 OD CELICE DO ORGANIZMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 2.1 Celica je najmanjši živi del organizma . . . . . . . . . . . . . . . . . * Razlike med celicami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.2 Celice rastejo in se delijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.3 Celice se med seboj združujejo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . * Motnje v delovanju organizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . * Pogled v telo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
18 20 21 24 26 27
3 NASTANEK NOVEGA ŽIVLJENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 3.1 Odraščanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.2 Z eno celico se vse začne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . * Preprečevanje nezaželene nosečnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . * Spolno prenosljive bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
32 36 38 39
4 ZA ŽIVLJENJE POTREBUJEMO HRANO IN KISIK . . . 42
4.1 Prebava se začne v ustni votlini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 48 49 4.2 Celice potrebujejo za razgradnjo hranilnih snovi kisik . . . . . 50 * Vzroki in posledice bolezni dihal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 * Motnje hranjenja, prehranske bolezni in bolezni prebavil . . . . . . . . . . . . * Prehrana in geni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
5 TRANSPORTNI SISTEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 5.1 Kri prenaša snovi po telesu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.2 Srce poganja kri po krvnem obtoku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . * Bolezni in poškodbe srca in ožilja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.3 Limfa sodeluje pri obrambi organizma . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.4 Izločala izločajo odpadne snovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . * Bolezni in okvare ledvic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
58 60 62 63 65 67
6 URAVNAVANJE DELOVANJA ORGANIZMA . . . . . . 70
6.1 Živčna celica sprejema in prevaja dražljaje . . . . . . . . . . . . . 72 * Droge – alkohol, nikotin, kofein in mamila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 6.2 Hormoni uravnavajo delovanje telesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78
7 STIK S SVETOM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
7.1 Čutila zaznavajo dražljaje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 87 7.2 Koža je največji organ našega telesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 *Poškodbe in napake čutila za sluh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 * Prva pomoč pri poškodbah kože . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 * Napake in bolezni oči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
8 KOSTI IN MIŠICE OMOGOČAJO GIBANJE . . . . . 100 8.1 Kosti dajejo telesu obliko in oporo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
* Atlas okostja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
8.2 Mišice so aktivni del gibal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 * Prva pomoč pri poškodbah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 * Najpogostejše poškodbe kosti, sklepov in mišic . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
4
ČUDOVITA MILIJARDA CELIC Svoje telo prav gotovo zelo dobro poznate. Prav gotovo že poznate lego mnogih organov in njihov pomen. Prav tako že veste, kaj vam daje občutek ugodja, kaj vam škodi, znate se izogniti neprijetnim stvarem ter določiti in opisati bolečino. Pri preprostih poškodbah že veste, kako ravnati. Menim, da je skrajni čas, da svoje telo spoznate še bolj natančno. V učbeniku, ki je pred vami, je predstavljeno človeško telo tako, da boste lahko spoznali celotno zgradbo in delovanje. Tako boste spoznali, da pljuča sprejmejo 8 litrov zraka v minuti, kadar počivate in desetkrat več, če ste aktivni. Ugotovili boste, da več kot 100 milijonov vidnih čutnic v očesu sprejema svetlobne dražljaje tako, da vidimo svet, ki nas obdaja. Spoznali boste, da kar 600 mišic sodeluje pri gibanju; srčna mišica, ki ni večja kot pest, prečrpa na dan več kot 5 000 litrov krvi. Prav tako boste spoznali, da približno dva milijona znojnic ohlaja naše telo. Ugotovili boste, kako potekajo v telesu določeni procesi in kako so posamezni deli telesa med seboj povezani in odvisni drug od drugega. »Kaj je torej naše telo?« Hudomušen kemik bi vam odgovoril, da je to v povprečju 40 kg kisika, 11 kg ogljika, 6 kg vodika, 2 kg dušika, 1 g kalcija, 1 kg fosforja, nekaj kalija, žvepla, železa, magnezija, natrija, klora in še nekaj miligramov ostalih elementov. Kdo drug bi dejal, da je naše telo zgrajeno iz treh četrtin vode in nekaj kemičnih snovi. V bistvu pa je naše telo čudovita celota milijard celic, ki opravljajo različne naloge, skrbijo za različne dejavnosti in v njih potekajo številni procesi. Vsemu dogajanju, vsem nalogam in vsem pojavom pa preprosto pravimo življenje. Avtorica
5
O UČBENIKU številne zanimivosti bolečinski
prag
uvodno besedilo
130 dB 120 dB 110 dB 100 dB 80 dB 60 dB 40 dB
meja slišnosti
ANJŠI JE NAJM CELICA RGANIZMA O ŽIVI DEL
18
cija motiva
20 dB 0 dB
hrup tovornja ka hrup kompre sorja zvok avta
stih oblik
Kostne
in gradijo
ti. tkivo kos
za ponovitev in preverjanje znanja
glasen klic
zanimi
ptičje petj
e
vost
šepetanje
šumenje lista
no iz je sestavlje ah, otovili, da nalog telo, bi ug obliki, velikosti in eno iz iskovali jejo po telo zgraj pom raz mikrosko med seboj razliku ali, da je naše nih oblik. Kljub z bi Če gn se ki so do jmanj 200 različ sti in nalogah, celic, ki številnih na liko Strokovnja ravljajo. 13 ) celic, ki imajo jejo po obliki, ve ki jih op nov (10 boj razliku o zgradbo. 100 bilijo celice med se čne podobn se vse mehurček da ajo Čutilne živ ke, im temu, otežnega organa, ravn majhne. ljajo, pa tan lo rav ze iz katerega op ge izhajajo polk so tako ki jih rožni kana , spet dru več, vendar pa Povli lo 2 m. lo dolge in afi pa ce so velika Lega čutila za ravn lice so ze ku kar 70 cm žir ce e pri , ter ve otežje in mikr , ki eti Neka oskopski pos ejo pri člo ne moremo vid ča krvna telesca sež netek ravn do otežnih čutn celice očesom na primer rde stim ic v polkrožn pro . em kanalu Dobro je da jih s drugega pa so esom nevidna ved j oč da so lahko eti: sem neka μm in s prostim 8 dica vzdraž vrtenje v glavi, opote le od 6– kajoča hoj enja ravnot a in »mehke kanalih. Pod ežn obne občut ih čutnic. Na to vpl noge« poslein nejasna iva premik anje tekoči slika, občut ke, ki se jim pridruž ijo ne v ijo la. Alkoho ost l za dalj čas ljudje, ki so zaužili še motnje v razmiš dejavn ljan prevelike a onesposob OJ količine alk ju i normalno MED SEB ohoKUJEJO del zaZLI ova v RA ero nje SE številnih čut prim CELICE išči nekaj il. lipo ob in ali isli
zvezda celice so
dejavnos t Ugotovi, kaj pomeni krat ica dB in bolečinski kaj prag.
V notranjem zaznava po ušesu nad polžem lež lož lov, ki ležijo aj telesa v prosto i čutilo za ravnotežj ru. e. pravokotn kanali so o drug na Zgrajen je iz treh po Je organ, ki nap drugem, vre lkrožnih kan z dlačicam olnjeni s tekočino. čke in me šička. Polkro aNa začetk i, u teh kan mešičku pa ki se odzivajo na alov so čut žni gibanje tek prekriva žel nice očine. Ču apnenca tnic in prav tak atinasta snov, v kat eri ležijo dro e v vrečki in o sodelujejo membi po bni lož pri živcu do cen aja telesa se dražlja zaznavanju ravnot kamenčki iz ežja. Ob j prenese tra za ravnot spreod čutnic ežje, ki lež po ravnotežn i v malih mo em žganih.
snekopski po m an mikros je prikaz roskopske Na sliki Na mik ih celic. a temno tek mišičn ko vidimo številn prolah prečne posnteku značilne in rate ra jed ne prepa obarvana druge traj vse enakih lej si še ge. Og tovi, ali so celic in ugo različnih videza. oblik in
– Razm zgrajenih posebno kih celic. nimivih in in živals si rastlinskih Pomagaj kovanih kopom. z mikros j sveže Raziskuj ali izdela rati pa i pre s trajnim . preparate parat lista kopski pra si mikros – Oglej iije. ca v cel tradeskanc zelena zrn imenujejo ? se rve ko Ka ene ba kaj so zel cah? Za
89
reaktivno letalo grmenje glasba v disk oteki
Slušni org an je med našimi peti čutili najb mi olj natančn o in prefinje zgrajen. Raz no likuje zelo veliko različn tonov in šum ih ov. Ker pos taja z leti nič vse bol bobj tog, slišna frekvenca starostjo poj ljudi s enjuje. Kot že veš , lahko dol očene živa jo tudi zvo li slišike, ki so veli ko višji ali od naše slišn nižji e frekvence. Mačke in slišijo veliko psi višje tone kot ljudje. Ali veš, da zaznavamo višine tono različnih mes v na tih slušneg a organa?
28
RAZISKUJ, RAZMISLI IN PONOVI 1. PRIMERJAVA RAZLIČNIH CELIC Z mikroskopom si oglej različne trajne preparate rastlinskih in živalskih celic ter med seboj primerjaj njihovo obliko in velikost. 2. OPAZOVANJE KROMOSOMOV Skupaj z učiteljem pripravi preparat s celicami korenin čebule in si oglej kromosome. Nariši jih in ugotovi, ali se med seboj razlikujejo in kako. Pred pripravo preparata si oglej spletno stran: http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=992, na kateri boš našel vsa potrebna navodila.
dejavnos t Razišči, zak aj je nekater im ljudem bo na avto slabusu. Ugo tovi, kaj je ska boleze »morn« in zakaj nastane.
3. DEDOVANJE PRI ČLOVEKU Dedovanje nekaterih človekovih lastnosti, kot so npr. zvijanje jezika in barva las, luknjica v licih ali bradi, lahko opazujemo in primerjamo. Potrebuješ: – beležnico.
razmisli
1. Ugotovi, ali lahko jezik zviješ v obliki črke U. Kaj pa tvoji sošolci? 2. Naredi razpredelnico z imeni sošolcev in vanjo vpiši, kdo lahko zvije jezik in kdo ne. Katerih sošolcev je več? 3. Enak poskus naredi še doma in ugotovi, kdo od staršev lahko z jezikom počne isto kot ti. Po kom si podedoval opazovano lastnost?
Razmisli in poišči odg ovor na vpra nje: Zakaj šamorajo astr onavti pre letom v ves d poolje opravit i zelo zah trening v bre teven ztežnostnem prostoru?
ic so zna živčnih cel katerih Za večino izrastki, po ilni celice čilni štev ajo dražljaji iz se prenaš. na celico
povzetek pojmov CELICA – najmanjša živa gradbena enota organizmov. Celice se med seboj razlikujejo po obliki, velikosti in zgradbi. CELIČNI ORGANELI – gradbeni deli celice z natančno določenimi nalogami KLOROPLASTI – celični organeli, v katerih poteka fotosinteza (iz anorganskih snovi nastajajo organske snovi ob pomoči svetlobne energije). VAKUOLA – mehurjast prostor v notranjosti rastlinskih celic, napolnjen s celičnim sokom
našajo sca pre krvna tele vseh telesnih Rdeča kisik do po telesu celic.
ORGANSKE BAZE – gradbeni elementi molekule DNA. Razlikujemo štiri organske
vprašanja za razmislek
baze: timin, adenin, gvanin in citozin. V molekuli DNA se med seboj povezujejo timin z adeninom ter citozin z gvaninom. GENI – deli kromosomov, zgrajeni iz DNA. Vsak gen se nahaja na točno določe-
lično dobno ce
nem delu kromosoma. Neko lastnost lahko določa več genov hkrati. Vsak gen je sestavljen iz določenega zaporedja parov organskih baz.
celice po imajo vse sti oblik
raznoliko strosti in Kljub pe . zgradbo
KROMOSOMI – gradbeni deli jedra, v katerih so zbrani geni in z njimi določen
dedni zapis.
zanimive dejavnosti
povzetek po obliki slovarčka
E
ZA RADOVEDN
26
dejavnost SE JIM LAHKO BOLEZNI, KI IZOGNEMO
lahko izim boleznim se Razmisli, kater t. . Pripravi plaka ognemo in kako
ži. MA nji dejavnik? Razlo VANJU ORGANIZ en vedno kriv zuna MOTNJE V DELO za našo bolez j zbolimo. Ali je Razmisli, zaka povzročajo šteorganizmom, ki nim različ n izpostavlje mo jim mikroorga nas je ves čas sko majhni – pravi Vsakdo izmed lahko mikroskop prostim očesom, Ti organizmi so jih vidimo že s ico in vilne bolezni. glive – ali pa rije, praživali in kožo, skozi sluzn ano bakte , odov virusi pošk npr. nizmi, vdrejo skozi ali z vodo. Za V organizem lahko zaužijemo s hrano kot npr. gliste. i, lahko pa jih mi ljudmi ali živalm izločajo. to ob stiku z drugi i, ki jih ti organizmi rni predvsem strup zdravje so neva
boreliozo. rij, ki povzročajo Skupina bakte šajo jih klopi. Prena
mov razlaga poj HEMOFILIJA
–
ponizma izdelovati nezmožnost orga za e, nujno potrebne sebne beljakovin strjevanje krvi. ZA – CISTIČNA FIBRO
o sta bolezen, za kater podedovana neokužba pljuč ter značilni kronična in druemanja maščob zmožnost sprej druiz hrane. Med gih hranilnih snovi e sluzi, ki izločanju obilic gim se kaže v grlu, dihalnih poteh se nabira v nosu, bolezenv njih zadržuje ter sju čreve in ske bakterije.
ki povzročajo rij stafilokokov, Skupina bakte nje in drisko. slabost, bruha
očajo herpes. Virusi, ki povzr
e. Prva ovira je na različne način votlini se telo brani nastaja v nosni ročiteljev bolez ne. Tudi sluz, ki pa ti Pred vdorom povz iva telo in orga organizmov. Če povrhnjica, ki prekr ejo vdor škodljivih o rečuj koža oziroma prep h citi), ki proizvajaj talke na celica ožijo celice (levko namn ni, in drobne mige zelo ku posobiti. se v krvnem obto poskušajo ones e strup že vdrejo v telo, ve in njiho mikroorganizme reprotitelesa, ki razpo vilnosti pri dogodijo nepra potomce, i spolnih celic prenašajo na i, da se ob delitv . Te napake se Včasih pa se zgod ojevanju DNA ov ali pri podv osom nih. krom janju nih bolez rimo o podedova zaradi česar govo rodi z dodatnim sindromu se otrok 21. Pri Downovem paru številka na kromosomskem ov. kromosomom kar 47 kromosom m vsebuje torej DNA Njegov geno podvojevanju pri ka napa je en Vzrok za bolez pri mejozi.
avost, ti so tudi pritlik ni in nepravilnos mnoge Podedovane bolez na fibroza in hemofilija, cistič barvna slepota, druge.
IZ SVETA M
IKROBIOLO
Smo ena izme deklicam brez d držav v EU, ki omo bi s papilom plačno cepljenje prot goča a virusom. i okuž-
razlaga pojmov
GIJE
39
SPOLNO PRENOSLJI VE BOLEZ Spolno pren NI osljive bole zni so okužbe Možnost oku , ki se pren žbe se več ašajo pred a z menjavo bolezni pa vsem s spo spolnih par se prenaša lnim odnoso tnerjev. Nek jo tudi s krvjo m. mani, ki upo atere spolno , zaradi česa rabljajo skup prenosljive r so pogoste ne injekcijs še zlasti med ke igle. narkoV Sloveniji sta najpogo stejši spolno virusom. prenosljivi okužbi oku žba s klam idijo in s herp es Klamidija je bakterija, ki pri moških vnetje jajcevo povzroča vne dov, zaradi tje sečnice, česar lahko pri žen postanejo skah pa pog neplodne. osto Pogost je tudi genitalni herp es. Povzroč dravi že v peti Bakterije Chla a ga virus h do devetih herpesa. Čep dneh, pa se zročajo klam mydia trachomatis, nih mehurčk rav se bole lahko hitro ov, ki zelo zen pozkuolah (roz idijsko okužbo v celički pov spet pojavi. srbijo. Ti kma a); povečana nih vaKaže se v lu počijo in 500x. obliki majhpustijo na Ena izmed spolovilih bole spolno pren če ranice. osljivih bole Povzroča jo zni, čeprav bakterija, zdra v Sloveniji vimo jo z anti škim, ki se zelo redka, jim vname biotiki. Nev je gonoreja. sečnica, oku šečnosti pov tudi na otro žene ženske zroča pred ka. vsem mopa jo lahko med porodom prenesejo Zelo neprijet na spolno pren osljiva bole rija. Če bole zen je sifili zni ne zdra s, ki vimo jo prav tako umre. , lahko priz povzroča adene živč bakteni sistem in srce. Okužen ec lahko Zelo nevarna Virus herpesa okužba, ki se prenaša nice na plod predvsem s , je okužba spo lnimi odnosi, z virusom pomanjkljivo HIV, ki pov s krvjo in od sti ali aids. zroča sind nosečPred okužbo partnerjev, rom pridoblj zanimivo se zavarujemo in z uporabo ene imunske st tako, da ne kondoma. menjavamo Bris celic mat spolnih Humani viru erničnega vratu je osno si papilom na preiskav a so raznovrs va za uspe čajo rak na tna skupina šno odkriva maternične sprememb virusov. Nek nje m vratu. Oku maternične se večinom ateri izmed žba je najp ga vratu. Gin a pokaže njih povzrolog z lesenim ogostejša ekošele po 30. v mlajših letih loparčkom letu starosti. in krtačko po, obolenje drsa po pov pa ršini in vhodu v maternično ustje. Odvze te celice nan ese na obje tno stekelce kin jih pripravi za pregled v laborato riju. Pregled se imenuje grškem zdra po vniku Geo rgu Papanic ouu – test PAP ola.
povezava z drugimi vedami
6
7
UVOD ČLOVEK ŽIVI NA RAZLIČNIH DELIH SVETA S ČIM SE UKVARJAJO BIOLOGI? KAKO RAZISKUJEMO?
Biologija je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje organizmov ter njihovo medsebojno povezanost. Z napredkom raziskovalnih metod se je znanje biologije zelo razmahnilo. Nekoč so poizkušali znanstveniki izvedeti čim več o eni molekuli, o eni spojini, enem organizmu. Danes pa se znanja različnih področij med seboj povezujejo in pojavila so se številna interdisciplinarna področja, ki omogočajo nove načine zdravljenja, izdelovanje novih tehniških naprav, ki posnemajo naravo in še marsikaj.
8
ČLOVEK ŽIVI NA RAZLIČNIH DELIH SVETA Ne glede na to, kje smo se rodili in kakšni smo na pogled, smo vsi ljudje enako zgrajeni in naši organi opravljajo enake naloge. Zanimivo pa je, v kolikšni meri se je človekovo telo sposobno prilagoditi najrazličnejšim podnebnim okoliščinam in različnim razmeram za življenje.
Prebivalci mest: več kot tri milijarde ljudi živi v mestih in vsako leto se njihovo število poveča še za nekaj milijonov. Za preskrbo množice prebivalstva v mestih skrbijo različni dostavljalci in trgovci. Žal pa življenje v velemestih ni vedno privlačno in za zdravje koristno. Zrak v velikih mestih je onesnažen, polna so hrupa, odpadkov, pa tudi težav s pitno vodo in z zdravo hrano je veliko. Evropski kmetovalci: ljudje so se pričeli ukvarjati z načrtnim gojenjem rastlin za prehrano že pred 10.000 leti. Od takrat pa do današnjih dni se je življenje kmetovalcev zelo spremenilo. Težko fizično delo so nadomestili stroji, majhna polja in hlevi so zdaj veliko večji. Poglavitna naloga današnjih kmetovalcev je usmerjena v pridobivanje hrane, s katero oskrbujejo prebivalce okolice in njihovih mest. Zato načrtno gojijo rastline, ki dajejo obilen pridelek in skrbijo za vzrejo živali, ki dajejo veliko mesa, mleka, jajc in volne. Beduini so nomadi, ki naseljujejo severno Afriko in Arabske dežele. Zanje je značilno, da se selijo in potujejo od oaze do oaze. So izjem no dobro prilagojeni za življenje v puščavah, zelo dobro se orientirajo in so izjemni iskalci vode. Njihove zveste spremljevalke so kamele, ki lahko več dni preživijo kljub zelo visokim temperaturam brez požirka vode. Beduini jih zelo cenijo, saj so njihovo »prevozno sredstvo«, dajejo pa jim tudi mleko in meso. Inuiti živijo v severni Kanadi, Grenlandiji in na severu Evrope. Na tem območju bivajo že več kot 5000 let. So pravi mojstri preživetja v ledu, snegu in pri nizkih temperaturah. Snežno ledene planjave premagujejo s pasjimi vpregami, zaviti v živalske kože. So zelo spretni ribiči, lovijo pa tudi druge polarne živali.