Svet smo mi 7 - učbenik za domovinsko in državljansko kulturo ter etiko

9 789610 202752

ISBN 978-961-02-0275-2

7

11,90 EUR

Matej Černigoj Maša Žvelc UČNI KOMPLET za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko

v 7. razredu osnovne šole

e-gradiva

delovni učbenik

7 SVET SMO MI e-gradivo za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko v 7. razredu osnovne šole

učbenik

SVET SMO MI Učbenik za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko v 7. razredu osnovne šole

7 Matej Černigoj Maša Žvelc

SVET SMO MI Učbenik

Od mene in tebe do sveta

za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko za 7. razred osnovne šole

Učbenik za predmet Državljanska in domovinska vzgoja ter etika za sedmi razred osnovne šole

1

DRZAVLJANSKA VZGOJA OK _sesta korektura.indd 1

1/8/13 4:24 PM

ovinsko

ole

SVET SMO MI

učbenik za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko za 7. razred osnovne šole Avtorja: dr. Matej Černigoj, mag. Maša Žvelc Viri slikovnega gradiva: Corbis, Shutterstock, Istock, Dreamstime Rokopis strokovno pregledala: dr. Janez Bečaj, Marjan Rode Jezikovni pregled: Milojka Mansoor in Sabina Tamše Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanja je na svoji 153. seji, dne 13. 12. 2012 na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in 15. člena Pravilnika o potrjevanju učbenikov sprejel sklep št. 61301/2012/139 o potrditvi učbenika Svet smo mi za pouk domovinske in državljanske vzgoje ter etike v 7. razredu osnovne šole

Uredila: Tadeja Galonja Idejna in oblikovna zasnova naslovnice: Mojca Bizjak in Roman Ražman Glavni urednik: Vasja Kožuh Izvršna direktorica Divizije založništev: Ada de Costa Petan © DZS, založništvo in trgovina, d. d. (prva izdaja 2013) Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 3(075.2) 37.017.4(075.2) 17(075.2) ČERNIGOJ, Matej, 1972 Svet smo mi : učbenik za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko za 7. razred osnovne šole / Matej Černigoj, Maša Žvelc. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2013 ISBN 978-961-02-0275-2 1. Žvelc, Maša 265007872

2

DRZAVLJANSKA VZGOJA OK _sesta korektura.indd 2

1/8/13 4:24 PM

Kazalo

I. Posameznik in skupnost 1.

2.

3.

4.

5.

6.

Kdo sem jaz, kdo si ti?

Moja svoboda, tvoja svoboda Kaj lahko sam?

Kdo je normalen?

Z Marsa ali z Venere?

Kdo smo mi, kdo so oni?

II. Država in svet 7.

8.

9.

Slovenci in Slovenija Vladavina ljudi Slovenija in Evropa

III. Človek in dostojanstvo 10.

11.

12.

13.

Človekove pravice – kaj so in čemu so?

Moje in tvoje pravice V kakšnem svetu živim?

Varuj moje pravice

IV. Življenje in smisel 14.

15.

16.

17.

Čemu obstajam in v kaj verujem?

Velika verstva sveta Verstva in država Odnosi med verstvi

3

DRZAVLJANSKA VZGOJA OK _sesta korektura.indd 3

1/8/13 4:24 PM

Predgovor

Draga učenka, dragi učenec, sva Maša in Matej, po izobrazbi sva psihologa. Povabili so naju, naj napiševa učbenik za predmet Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Šele ko sva začela pisati, sva ugotovila, kako zahtevno nalogo sva si naložila. Predvsem zato, ker sva že nekoliko pozabila, kako je bilo in kako sva razmišljala v vajinih letih. Kako predstaviti stvari, ki sva jih študirala na univerzi in jih spoznavala v letih odraščanja ter odraslosti, nekomu, ki v svet odraslih šele vstopa? Ugotovila sva, da nama pomaga, če si predstavljava, da vsebine iz učbenika razlagava dečku in deklici (ali bi bilo že bolje reči fantu in punci?), učencema sedmega razreda, ki ju nagovarjava kar z “vidva”. Vidva torej, dragi učenec in draga učenka, kdorkoli že sta, sta bila najina tiha partnerja pri razmišljanju in pisanju. Brez vaju bi nama bilo težje in manj zanimivo. Upava, da bo zanimivo tudi vama.

Prišla sta v sedmi razred in na urniku se je znašel nov predmet: Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Dolg naslov, ne? Večina drugih predmetov ima v naslovu eno samo besedo – matematika, angleščina, naravoslovje … –, ta pa jih ima kar šest. To kaže, da snovi tega predmeta ni tako lahko opredeliti. Česa se bosta torej učila pri Državljanski in domovinski vzgoji ter etiki? Poglejta še enkrat naslov predmeta – sestavljen je iz dveh delov: prvi je državljanska in domovinska vzgoja, drugi pa etika. Ključna beseda prvega dela je vzgoja. Šola ima dve osnovni nalogi: da izobražuje in vzgaja. Izobraževanje pomeni podajanje novega znanja, ki se ga lahko naučita in uporabljata, vzgoja pa spreminja, izboljšuje vaju sama. Pomislita na športno vzgojo. Ko delata telesne vaje in sodelujeta pri športnih igrah, postajata močnejša, hitrejša, gibčnejša, spretnejša.

Pri športni vzgoji torej vzgajata vajini telesi, kaj pa bomo vzgajali pri tem predmetu?

Na kratko: vajino zmožnost biti državljan in vajin odnos do domovine. Živeti z drugimi ljudmi v isti državi ni kar tako. Veliko je napisanih in še več nenapisanih pravil, ki jih moramo upoštevati, da stvari tečejo kolikor toliko gladko. Veliko je ljudi, vsakdo ima svoje želje, in te med sabo niso vedno skladne. Predstavljajta si udeležence v prometu: vsakdo želi čim prej nekam priti. Če ne bi bilo pravila, ki določa, da vozimo po desni strani ceste, pa semaforjev in prometnih znakov, bi nastala taka zmeda, da nihče ne bi prišel nikamor.

Zato moramo dobro poznati prometna pravila. Še pomembnejša pa je naša pripravljenost, da ta pravila upoštevamo. To ni več stvar znanja, ampak vzgojenosti. Podobno, a še veliko bolj zapleteno je življenje v državi, v kateri so prometna pravila le manjši del vseh pravil, ki jih moramo poznati in upoštevati, da ima vsakdo možnost čim bolje zadovoljevati svoje potrebe, želje in interese. Ker je skupno življenje tako velikega števila ljudi zelo zapleteno, moramo biti zanj dobro vzgojeni. Pravila nikoli ne morejo predvideti vseh mogočih odnosov med ljudmi, zato je pomembno, da znamo upoštevati drug drugega in da razumemo, da je za vsakogar najbolje, če je dobro vsem. Pri tem igra bistveno vlogo občutek, da smo del ene in iste celote, ki je naša domovina.

S tem smo že pri drugem delu naslova našega predmeta: etika. Etika so naši odgovori na to, kaj je dobro in kaj slabo. Pri tem seveda ni mišljeno, kateri sladoled je boljši od drugega, ampak katero vedenje je dobro in katero slabo v odnosih med ljudmi. Verjetno vesta, da je na splošno dobro, če si med seboj pomagamo, slabo pa, če si nagajamo. A življenje ni vedno tako preprosto. Zamislita si, da bi prijatelj rad nekaj ušpičil in pri tem potrebuje vajino pomoč. Čemu bosta dala prednost? Prijatelj potrebuje pomoč, a rezultat te pomoči bo potegavščina. Pomagati je dobro, nagajati slabo. Kaj pa zdaj? Odgovora vama

4

DRZAVLJANSKA VZGOJA OK _sesta korektura.indd 4

1/8/13 4:24 PM

ne bova dala. V življenju namreč ni veliko odgovorov, ki bi veljali vedno in za vse. Ko sta bila otroka, so vama odrasli povedali, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne.

Zdaj pa se začenjata spraševati, ali to, kar so vama povedali, res drži, ali bi lahko bilo tudi drugače. Čeprav sta zato mogoče malo zmedena, je prav, da se sprašujeta. Le tako bosta lahko razvila lasten občutek, kaj je prav in kaj narobe, ki vama bo pomagal pri pomembnih življenjskih odločitvah.

Učbenik vama bo posredoval osnovna znanja, a pomembnejša kot to so vprašanja, ki se vama bodo zastavljala ob snovi. Nekaj sva jih zapisala ob glavno besedilo in vaju pozvala, da o njih razmislita. Etike se namreč ne da učiti tako kot poštevanke. Pomembno pa je o njej razmišljati, spoznavati različne možnosti medčloveških odnosov in načinov življenja ter razumeti, kaj pomeni biti človek med drugimi ljudmi. Svojo etiko bosta razvijala vse življenje, ta predmet pa vama lahko pomaga pri tem začeti.

Maša in Matej

Ve 10. ČLOVekO

j sO PraVICe – ka

?

IN ČeMU sO

vic vekovih pra nastanek člo lnih ilo veliko nasi razlogi za ovini se je zgod e pravice

ekov V zgod rimi so bile člov nekatere dejanj, med kate niki, ane. Posamez zanikane in tept so bili v zgodovini, pa tudi di ih skupin, ki skupine in naro drug ali sti do obla ožni), pogosto danes, v odnosu o moč (npr. prem imajo družben riščani in brez položaju, izko ala ali v podrejenem jala odobrav je oblast izva i, ne da bi jo pravic. Včasih čenimi skupinam to odgonasilje nad dolo bila za vil oziroma bi usta kdo o lahk vorna. nasilja so izkoriščanja in v Primeri takega rcev« v Evropi ganje »krivove ev, suženjstvo, mučenje in seži , pokoli Indijanc centracijskih srednjem veku kon v i ljud je ijan mučenje in pob i grozni dogodki. drug taboriščih in

Sužnji v verigah,

tje.

Zanzibar, 19. stole

na delu sužnjev. ) so temeljile ilo po ja, stari Rim t, antična Grči srednjem veku. Spet se je pojav e (stari Egip v , nazadnje, leta dežel odpravili Stare civilizacij ZDA leta 1863 v večini krščanskih bilo šele v 19. stoletju (v brez razloga. so o ubil njstv lahko Suže jih je Odpravljeno je pravic, lastnik brez a lnom odkritju Amerike.

Sužnji so bili popo 1880, v braziliji).

odvisnosti; ne v tlačanski v suženjstvu prepovedana. ne sme biti ne koli obliki sta Danes nihče nji v kakršni trgovina s suž in tvo enjs suž

enega a (1768–1813), Smrt Tecumseh ancev. ameriških Indij največjih herojev nji za svojimi prizadeva za Tecumseh je s enil grožnjo pom v ance pravice Indij ve Amerike. drža žene takratne Zdru žitev indijanzdru za je se Zavzemal lo za neodvisno deže skih plemen in Indijancev.

Dachauu. m taborišču v kovih v koncentracijske je temeljnih člove v spominski sobi čija in brutalno kršen Judovska zvezda jalo množično Nacistična Nem vojno se je doga j je bil holokavst. ih skupin: Med 2. svetovno neetičnih in nečloveških dejan v, pa tudi drug no čni genocid Judo homoseksualcev. mati siste pravic. Eno skraj ala ter do 1945 izvaj telesno prizadetih in o je v letih od 1941 umsk ov, Jehovovih prič, Slovanov, Rom

48

Danes pri zn – da ima vsa avamo kot temeljne pra kdo pravic o do življen vice: varnosti, ja, do pro – da nihče stosti in do ne sme bit osebne i izpostavl nečloveškem jen mučenju u ali poniž ali okrutne ujočemu ravnanju mu, ali kazno Tudi vidva vanju. po katere pra iščita primere nas ilnih vice so bile v teh dogo dejanj v preteklos ti in premis dkih kršene lita, !

S poudarjan jem človek dejanja zop ovih pravic er žel bujamo pri posameznika, določe imo preprečiti tira nska in nas jate ne skupin ilna e vanje človeš ljstvo med ljudmi in boljše raz in narode. Tako spo kega dostoj dmere za živ pravičnosti anstva in človekovi ljenje. Pri in miru na h pravic je znasvetu. temelj svo bode, Pomembno je, da država človekove človekove pra pravice var uveljavljan vice v svojo ustavo uje. Držav in zakone je. Če so člo ter s predpi a vključi obstajajo vekove pra pravne in si vic dol e zavaro oča njihovo mirne pot človekovi i za ponovn vane z močjo pra h pravic. va, potem o vzpostavi tev spošto vanja

kaj so člo vekove pr avice

V razredu zaigrajte igro vlog, ki ponazarja kršenje člo vekovih pra Človekove vic. pravice pri padajo vsa vse življen kemu človeš je, so unive rzalne, bre kemu bitju veljajo za zpogojne vsakogar in že ob rojstv in neodtu za vse ljud raso, družbe u in jljiv i e. po ni položaj To pomeni vsem svetu sme odvzet in , i. Vsi imam druge okoliščine, ter ne glede na njihov da spol, človeškeg da jim teh a dostojans o temeljno pravico pravic nih do življen tva in ose če druge tem ne ja, bne varno svobode, eljn sti. Poleg enakosti, Naloga drž e pravice. teh pravic obs ave je, da tajajo še ljudem te pravice pri zna va in jih varuje Vsi ljudje imamo ena !

otrok in odr ke pravice (nekaj sm aslih). Pog iselnih raz osnovno lejmo na šolo, sta lik je le me primerih imela ena izobražev ko možno , kaj to pomeni. Ko d pravicami anj st za vpis sta se vpi vajinih dru e, ne glede na spo in s tem l, žin in dru enako mo sala v ge okolišč narodnost, barvo ljudi v naš žnost za kože, ver ine. Pravica i državi. o, premo Pomislita do izobra ženje še na svo ževanja je ja očeta in enaka za Vajini ma mi in oče vse mami, ki ta imata možnosti v primerja so zaposleni ali išče zaposlitve vi z drugim jo in narodnost i ljudmi pra zaposlitev. , barvo kož do enakega plačila vico e, vero in za enako delo ne gle do enake politično opredelite de na spo v. l, »Nenasilje je najmočn ejša sila, ki je na voljo človeštvu.« Mahatma Gandi, Indi ja, borec za človekove pravice

III. Človek

in dostojan

stvo

Martin Lut her stoletja v ZDA King si je sredi 20. uspešno priz za pridobit adeval ev državljans kih pravic za temnopolte . Do takrat temnopolti ZDA niso ime v li enakih pra bili so disk vic kot belc rim i, ponižanj: na inirani, deležni krivic in avt sedeži za belc obusih so bili ločeni e javna stranišč in »obarvane«, loče na a je vodil giba ... Martin Luther Kin nje g na miroljuben za človekove pravice je zaslovelo način. Njegovo sporoči po lo 1964 je dob vsem svetu in leta il Nobelovo nagrado za mir. »Zakon ne spremeni srca in ven je ovira za dar bre Martin Lut zsrčne.« her King – človekove borec za pravice in socialno pravičnost

Množica ljud i različnih nar Vsakdo je upr odn avičen do uživ osti. vseh pravic in svoboščin, anja raso, barvo ne glede na kože, spol, vero, narodn pripadnost o ali kakršno koli drugo okoliščino.

49

5

DRZAVLJANSKA VZGOJA OK _sesta korektura.indd 5

1/8/13 4:24 PM

I. Posameznik in skupnost Od rojstva živita z drugimi ljudmi. Najprej je bila tu mama, pa člani ožje in širše družine, potem vrstniki – v vrtcu, soseski, šoli. Vse bolj stopata tudi v svet odraslih. Sta posameznika, imata svoje ime in tudi že nekoliko življenjske zgodbe. Ker pa je ta zgodba polna drugih ljudi, ki so pripomogli k temu, kar zdaj sta, sta tudi člana skupnosti. Kako živeti z drugimi, se učita že od rojstva in se bosta učila vse življenje. A zdaj, ko nista več zares otroka, odrasla pa tudi še ne, se morata morda največ naučiti.

1. Kdo sem jaz, kdo si ti?

Kaj, kakšen, kdo?

Razpoznavnost Pripadnost Vloge Vem, kdo sem?

Odraščanje: oblikovanje identitete

2. Moja svoboda, tvoja svoboda

Družbena pričakovanja Družbena pravila Zapisana pravila: zakoni Nenapisana pravila: norme Uporništvo Meje svobode

3. Kaj lahko sam?

Soodvisnost Gospodarska soodvisnost Čustvena soodvisnost Skupnost Morala in etika

DRZAVLJANSKA VZGOJA OK _sesta korektura.indd 6

1/8/13 4:24 PM

4. Kdo je normalen?

Norme in normalnost Normalnost kot povprečje Povprečje ali naravno stanje?

Izjemnost Normalen svet?

V čem sem nenormalen?

5. Z Marsa ali z Venere?

Norme in spol Razlike med spoloma Biološki spol in družbeni spol Odnosi med spoloma Enakopravnost med spoloma

6. Kdo smo mi, kdo so oni?

Kdo je boljši?

Stereotipi in predsodki Diskriminacija Pomen občutka pripadnosti Ponosni nase, veseli drugih

DRZAVLJANSKA VZGOJA OK _sesta korektura.indd 7

1/8/13 4:24 PM

1. Kdo sem jaz, kdo si ti?

Kako bi odgovorila na vprašanje: Kdo si? Verjetno bi najprej povedala svoje ime, mogoče tudi priimek. Še kaj? Mogoče bi povedala še, da sta iz 7. b razreda šole te-pa-te, da si visok in hitro tečeš, da si temnolasa in rada poješ. Če bi razmišljala širše, bi mogoče rekla, da sta fant oziroma dekle, in če bi razmišljala še širše, bi mogoče rekla, da sta človeka. Pa vsi ti odgovori res odgovarjajo na vprašanje kdo si?

Na vesoljski sondi Pioneer 10 in Pioneer 11, ki ju je NASA izstrelila v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja in ki zdaj potujeta že zunaj sončnega sistema, so pritrdili ploščici, ki med drugim ponazarjata človeško vrsto. Morebitnim inteligentnim bitjem iz vesolja, ki bi ju utegnila najti, sporočajo, da smo ljudje dveh spolov, kakšni smo na pogled in koliko smo visoki (primerjava z velikostjo sonde v ozadju). Ploščici nosita sporočilo, kaj in kakšni smo (poleg sporočil, kje v vesolju smo).

Kaj, kakšen, kdo?

Razmislita še nekoliko o teh treh vprašanjih – kaj si, kakšen si, kdo si. Poskusita najti čim več odgovorov nanje, ki veljajo za vaju.

Vse, kar sta naštela, vaju sicer res označuje, vendar na različne načine. To, da sta človeka in da sta ženskega oziroma moškega spola, označuje vajino naravo, vajino bistvo. Nista recimo medveda ali delfina, ampak človeka.

Sta moški in ženska. Pove nekaj o tem, kaj sta. To, da si visok in hitro tečeš oziroma da si temnolasa in rada poješ, govori o vajinih lastnostih, torej o tem, kakšna sta. Vprašanje kdo sta, pa sprašuje po vajinem položaju med ljudmi. Ime in priimek vaju določata kot osebi med drugimi osebami. Tudi dejstvo, da sta učenca 7. b razreda, označuje vajino mesto med ljudmi, čeprav manj natančno in zgolj začasno ter le v okolju vajine šole. Vsi odgovori na vprašanje kdo si?, ki za vaju veljajo v nekem trenutku, pa v tem trenutku določajo vajino identiteto.

Razpoznavnost Identiteta je vse tisto, kar določa naš položaj med ljudmi. Po eni strani označuje našo enkratnost, po drugi pa kaže, kateri skupini ljudi pripadamo. Recimo, da imata sošolca, ki mu je ime Jure Novak. Če ga želita poklicati, bosta zaklicala: »Jure!« Ime je oznaka, po kateri smo razpoznavni med drugimi ljudmi. Tako nekako kot registrska tablica na avtomobilu, le

8

DRZAVLJANSKA VZGOJA OK _sesta korektura.indd 8

1/8/13 4:24 PM

Posameznik in skupnost lepša. Slaba stran človeških imen je, da se ponavljajo, zato lahko pride do pomot. V takih primerih pomaga priimek: če imate v razredu dva Jureta, bo učiteljica, ki bo hotela poklicati Jureta iz našega primera, najbrž rekla: »Jure Novak!« EMŠO Sta vedela, da imata kot državljana Slovenije tudi vidva že od rojstva svojo “registrsko številko”? Reče se ji enotna matična številka občana ali skrajšano EMŠO. Sestavlja jo trinajst številk, ki tistemu, ki jo razume, povedo nekaj zanimivih podatkov o vama.

Prvih sedem številk pove datum vajinega rojstva – dve za dan (01–31), dve za mesec (01–12) in tri za leto rojstva (zadnje tri številke letnice, recimo 001 za leto 2001 ali 999 za leto 1999). Naslednji dve številki povesta, kje sta bila rojena. Rojeni v Sloveniji imamo številko 50, druge številke pa so rezervirane za različne druge države. Naslednje tri številke povedo vajin spol in katera po vrsti sta bila rojena tistega dne. Dečki dobijo številko med 000 in 499, deklice pa med 500 in 999. Zadnja številka je kontrolna in se izračuna po zapletenem postopku iz predhodnih številk. V uradnih dokumentih, kjer je zelo pomembno, da ne pride do pomote, na koga se nanašajo, se EMŠO pogosto uporablja, zato je pametno, da si jo kar zapomnita.

Svojo identiteto in državljanstvo (glej 7. poglavje) največkrat izkazujemo z osebno izkaznico. Na njej je izpisana tudi naša EMŠO. Z njo lahko potujemo v veliko drugih držav.

Pripadnost Priimek pa ni le dodatna oznaka, namenjena naši boljši razpoznavnosti, ampak pove še nekaj drugega: kateri družini pripadamo. Družina je prva in najpomembnejša skupina, ki ji pripadamo, nikakor pa ni edina. Vidva, recimo, pripadata 7. b razredu, sta učenca osnovne šole te-pa-te, mogoče si član nogometnega kluba oziroma članica plesne skupine, z najboljšimi prijatelji pa imate morda skrivno bratovščino, s katero zganjate najrazličnejše vragolije. Ne nazadnje sta tudi državljana Republike Slovenije in pripadnika slovenskega ali katerega drugega naroda. Vse to so skupine, katerim pripadata, in vse to je del vajine identitete. Ko razmišljata o sebi ali hočeta drugim povedati, kdo sta, je pomembno vse to. Če se hočemo dobro predstaviti, samo ime ni dovolj. Ljudje dobijo boljšo predstavo o nas, če vedo, katerim skupinam pripadamo. »Kateri Jure?

A …, tisti Novakov! Zdaj se te spomnim.« Nekaj takega bi vajinemu sošolcu lahko rekla starejša soseda na koncu ulice. Sošolka iz paralelke, ki ji je Jure všeč, pa bi mogoče takole razlagala svoji prijateljici, v koga se je zagledala: »Veš, tisti Jure iz 7. b, najboljši prijatelj našega Petra.« V obeh primerih je Juretova razpoznavnost dosežena z omembo njegove pripadnosti. Ženski priimki Sta opazila, da se odrasli pogosto naslavljajo s priimki, ne z imeni? Nekoliko starejši fantje to pogosto počnejo, pri dekletih pa tega ni zaslediti. Kaže, da v naši družbi priimek nekoliko bolj pripada moškemu kot ženski. To se vidi tudi po tem, da ženske ob poroki navadno prevzamejo možev priimek (čeprav v zadnjem času pogosto ohranijo tudi svojega) in da takrat, ko ženske naslavljamo s priimki, temu na konec pogosto dodamo -ova ali -eva. V primeru našega Jureta njegovo mamo verjetno pogosto naslovijo z »gospa Novakova«. Dobesedno vzeto bi to pomenilo, da pripada svojemu možu, gospodu Novaku. Razmislita še nekoliko o tej razliki in tudi o tem, kako bi lahko to navado spremenili, da bi bilo naslavljanje s priimki bolj enakopravno.

Ljudje hkrati pripadamo različnim skupinam, ki so lahko večje ali manjše in med katerimi lahko ene vsebujejo druge.

9

DRZAVLJANSKA VZGOJA OK _sesta korektura.indd 9

1/8/13 4:24 PM

Vloge V skupinah, ki jim pripadata, imata velikokrat svojo posebno vlogo. V družini sta sin oziroma hči, v nogometnem moštvu si levo krilo, v razredu si morda predsednica. V šoli sta učenca, v državi pa mladoletna občana.

Vsem tem vlogam pripadajo različne naloge, pravice in obveznosti. Vloge nam povedo, kaj se od nas pričakuje, kaj je naš delež pri doseganju skupnega cilja in v skupnem življenju. K vlogi sina oziroma hčere morda spada to, da redno odnašata smeti v smetnjak, k vlogam vajinih staršev pa, da

Razmislita, katerim skupinam pripadata in katere vloge imata v njih. Vprašajta še svoje starše ali skrbnike, katerim skupinam pripadajo oni in kakšne vloge imajo v njih. Primerjajta svoje odgovore z njihovimi.

Vloge v družbi niso tako drugačne od vlog, ki jih imajo igralci v gledališču. Vsaka vloga zahteva vedenje v skladu s pričakovanji. Latinski izraz za osebo je persona in izvorno pomeni masko.

skrbijo za vaju. Kot levo krilo ne smeš tekati kar po celem igrišču, ampak se moraš zadrževati bolj na levi strani in podajati žogo napadalcem v sredini, k vlogi učenke spada, da redno hodiš v šolo in opravljaš šolske obveznosti ... Vloge so v vsaki skupini zelo pomembne, saj porazdelijo delo in urejajo medsebojne odnose. Tako vsakdo ve, kaj mora početi, da bo skupina učinkovita in da se bodo njeni člani dobro imeli.

Poskusita se spomniti čim več primerov, v katerih so si prišli različni vidiki vajinih identitet v nasprotje. Kako sta se počutila? Vama je bilo nerodno, je bilo smešno, vaju je bilo sram? Kako se je razpletlo?

Vem, kdo sem?

Ker ljudje pripadamo različnim skupinam hkrati in imamo v teh skupinah različne vloge, se lahko zgodi, da si pridejo ti različni vidiki naše identitete v nasprotje. Vlogi sina in učenca sta največkrat usklajeni, kako pa je z vlogama učenca in prijatelja? Vloga učenca zahteva veliko časa za zvezki in knjigami, vloga prijatelja pa preživljanje čim več časa skupaj. Si prideta ti dve zahtevi kdaj navzkriž? Priložnosti za nasprotja med različnimi vidiki identitete je veliko in do njih tudi pogosto prihaja. Usklajevanje različnih vidikov identitete je normalen del življenja, ki mu je treba namenjati potrebno pozornost.

Včasih je trenj med različnimi vidiki identitete preveč in takrat lahko nastopi kriza identitete. Navadno je to takrat, ko se začnejo spreminjati človekove lastnosti in njegova narava, torej kakšen je in kaj je. Prihajata v obdobje, ko se močno spreminja vajino telo, ko iz otroka postajata

10

DRZAVLJANSKA VZGOJA OK _sesta korektura.indd 10

1/8/13 4:25 PM

Posameznik in skupnost moški oziroma ženska, ko vaju začenjajo zanimati druge stvari, kot so vaju do zdaj. Telesno prihajata v obdobje pubertete, duševno pa v obdobje adolescence – obdobje med otroštvom in odraslostjo, v katerem se večina ljudi bolj intenzivno sprašuje »Kdo sem?« To je burno, po eni strani težko, po drugi pa zanimivo in lepo obdobje, v katerem imata priložnost preizkusiti različne načine življenja in vloge, ki jih družba ponuja. V njem lahko preizkušata različne identitete in ugotavljata, katere vama najbolj ustrezajo.

Odraščanje: oblikovanje identitete Bistveni vidik odraščanja je prav oblikovanje lastne identitete. Telo se razvija bolj ali manj samo od sebe, pri izbiranju in ustvarjanju lastne vloge med drugimi ljudmi in v družbi pa je treba biti bolj aktiven. Dobro je treba spoznati svoje lastnosti in si poiskati vloge, v katerih se te lastnosti lahko najbolje izražajo. Že čez nekaj let se bosta odločala, ali nadaljevati šolanje ali ne, in če ja, na kateri srednji šoli. Pozneje se bosta odločala, kaj študirati oziroma kateri poklic izbrati. Izbirala in oblikovala bosta svojo identiteto, s svojimi odločitvami bosta odgovarjala na vprašanje »Kdo sem?« Le če bo odgovor usklajen s tem, kakšna in kaj sta, bosta z njim zadovoljna.

Ko včasih ne vemo prav dobro, kdo smo, želimo zakriti svoj obraz. Obraz je namreč tisto, po čemer smo med ljudmi najbolj razpoznavni, in je tesno povezan z našo identiteto. Na njem se tudi najbolj odraža naše duševno stanje.

Dekleta preizkušajo vlogo odraslih žensk s tem, da se ličijo.

• Identiteta: Vse tisto, kar določa naš položaj med ljudmi. Po eni strani izraža našo enkratnost, po drugi pa našo pripadnost različnim skupinam.

• Vloga: Del identitete, ki označuje naše mesto in nalogo v neki skupini.

• Kriza identitete: Duševno stanje, ko ne vemo več dobro, kdo smo.

Pogosto nastopi ob prehodih iz enega življenjskega obdobja v drugega, recimo iz otroštva v odraslost ali iz odraslosti v starost, ali pri prehajanju iz ene skupine v drugo.

• Puberteta: Obdobje telesnega spreminjanja iz otroka v odraslega človeka, v katerem se razvije sposobnost spolnega razmnoževanja in se oblikujejo telesne razlike med moškimi in ženskami. Nastopi okoli dvanajstega leta in traja vse do dvajsetega.

• Adolescenca: Obdobje duševnega spreminjanja iz otroka v odraslega človeka, za katero je značilno iskanje lastne vloge v družbi. Časovno približno sovpada s puberteto.

Če želita še naprej razmišljati o svoji identiteti – o tem, kdo sta in kdo bi rada bila, v povezavi s tem, kakšna in kaj sta, lahko napišeta spis na to temo. Nekaj naslovov je na strani 79.

11

DRZAVLJANSKA VZGOJA OK _sesta korektura.indd 11

1/8/13 4:25 PM