Grafični in medijski procesi

Lea Golob, Florjan Pezdevšek

Graficni ˇ in medijski procesi Učbenik za programa Grafični tehnik in Medijski tehnik

Lah (napisal in narisal stripe The Scribblings) anËiË viË (str. 8: 5; str. 40: 3, 4, 5; str. 56: 1, 4, 5; str. 72: 2; str: 88: str. 104: Lea 1, 2,Golob, 3, 5; str.

112: 1; str. 139: zgoraj, 1, 3, 4, 6, 7; Florjan Pezdevšek 143) MEDIJSKI PROCESI r KlanËarGRAFIČNI (str. 95: 3; str.IN 139: 2, 5, 8) Učbenik za72: modul in 90: medijski procesi tr. 8: 4; str: 56: 3; str.

1; str: Grafični 88: 1, 2; str. leva; str.

95: 2) za programa Grafični tehnik in Medijski tehnik ar (str. 8: 3) eluh (str. 24: 1, 2, 3, 4) tr. 8: 1, 2; str. 24: 5; str. 40: 1, 2; str. 48; str. 56: 2; str. 71; Florjan Pezdevšek 5; str. 76;Avtorja str: 88:Lea 4, Golob, 5; str. 90: desna; str. 104: 4; str. 112: 2,

Urednik Peter Novoselec

Brumen Strokovni pregled dr. Tadeja Muck, Iva Molek Jezikovni pregled Nuša Mastnak Intihar KlanËar ryk (angleπko besedilo) Oblikovanje in oprema KULT, Simon Kajtna, s. p. djar (slovensko besedilo) Ilustracije Mojca Lampe Kajtna t Republike Slovenije za sploπno Likovno-grafična urednicaizobraæevanje Saša Hanuna je na podlagi ona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraæevanja RS, πt. 115/03 — ZOVFI-UPB3) in 15. Ëlena Pravilnika o Glavna urednica Tanja Železnik Ëbenikov (Uradni list RS, πt. 81/02 in 5/03) na svoji 96. seji Izvršna direktorica Divizije založništev Ada de Costa Petan 2006 sprejel sklep πt. 6130-1/2006/318 o potrditvi uËbenika za pouk angleπËine kot 1. tujega jezika v 7. razredu devetletne Strokovni za 3 πolska leta. svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje je

na svoji 124. seji, dne 9. 7. 2010, na podlagi 26. Člena Zakona o organizaciji in

financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-UPB in 36/08) sprejel ec CvitkoviË, Irena ©kulj sklep št. 6130-3/2010/34, s katerim je potrdil učbenik Grafični in medijski

kovalski studio, Kajtna, s. p. in medijski procesi za programa Grafični tehnik in procesiSimon za modul Grafični ik Medijski tehnik. a Petan

, 2007

© DZS, založništvo in trgovina, d. d., 2010. Vse pravice pridržane.

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje,

ridræane.distribuiranje, Noben del dajanje te publikacije se ne sme reproducirati, v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali mnilniπkihvsaka sistemih ali posredovati v kakrπni obliki v v kakršnem koli obsegu ali postopku, druga uporaba tega avtorskega dela alikoli njegovih delov vključnofotokopirnem s fotokopiranjem,zapisu tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka , mehaniËnem, brez predhodnega je kazniva.

ZS.

alt

http://vedez.dzs.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 655.02(075.3) 654.02(075.3) GOLOB, Lea GrafiËni in medijski procesi : uËbenik za modul grafiËni in medijski procesi za programa grafiËni tehnik in medijski tehnik / Lea Golob, Florjan Pezdevšek ; [ilustracije Mojca Lampe Kajtna]. 1 izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2010 ISBN 978-961-02-0092-5 1. Pezdevšek, Florjan 251972096

Uvod Učbenik Grafični in medijski procesi je namenjen dijakinjam in dijakom, ki se izobražujejo v izobraževalnih programih srednjega strokovnega izobraževanja Medijski tehnik in Grafični tehnik. Vsebine učbenika pokrivajo usmerjevalne cilje kataloga znanj strokovnega modula Grafični in medijski procesi ter omogočajo doseganje naslednjih poklicnih kompetenc: • dijak/dijakinja razume pomen komuniciranja, razlikuje vrste komuniciranja in razume digitalizacijo signalov, • dijak/dijakinja razume vizualno komuniciranje, • dijak/dijakinja pozna področje dela grafične in medijske dejavnosti, • dijak/dijakinja pozna proces nastanka grafičnega in medijskega izdelka oziroma storitve.

Dijaki bodo učbenik lahko uporabljali pri pouku strokovnega modula in pri pripravi na poklicno maturo. Učbenik je zasnovan tako, da dijaki razvijajo ključne kompetence, pridobijo širša splošna znanja, pregled nad pomembnejšimi zgodovinskimi dejstvi, s predlaganimi aktivnostmi pa jih želimo vzpodbuditi k vključevanju lastnih izkušenj v proces učenja in nenazadnje opozoriti na pomen vseživljenjskega učenja. Poklici na grafičnem in multimedijskem področju se namreč vse bolj prepletajo, podvrženi so stalnim tehnološko-tehničnim spremembam.

Učbenik je razdeljen v tri poglavja: Komuniciranje, Področje dela grafične in medijske dejavnosti ter Grafični in medijski procesi. Prvo poglavje je namenjeno razumevanju komuniciranja, spoznavanju komunikacijskega procesa, s poudarkom na čutilih, ki jih človek uporablja, komunikacijskih kanalih in pripomočkih, vse od pradavnine do današnje realnosti svetovnega spleta in »neposredne povezanosti«. Področje dela grafične in medijske dejavnosti predstavlja značilnosti tiskanih in elektronskih medijev. Zadnje poglavje pa opisuje proces nastanka grafičnega in medijskega izdelka oziroma storitve. Podrobneje je predstavljen grafični proces, ki je predvsem na področju grafične priprave enak tako za tiskane kot ostale medije, poznavanje osnov tiska in grafične dodelave pa je pomembno tako za bodoče grafične kot medijske tehnike. Na področju ostalih medijev, katerih procesi so v učbeniku predstavljeni z glavnimi aktivnostmi, pa bodo medijski tehniki potrebna znanja za uspešno delo v poklicu pridobili v nadaljnjih obveznih strokovnih modulih, kot so: Tipografija in reprodukcija, Medijsko oblikovanje ter Izražanje s sliko in zvokom.

Na spletni strani učbenika http://vedez.dzs.si/gimp so objavljene dodatne vsebine, viri in literatura ter viri fotografij.

Avtorja učbenika se ob najinem “prvencu” zahvaljujeva uredniku za uspešno vodenje, sodelavkam in sodelavcem s Srednje medijske in grafične šole Ljubljana za podporo, informacije in opremo, družinama za neskončno potrpežljivost.

Kazalo 1. KOMUNICIRANJE.............................................................................. 5 Komunikacija . ................................................................................................................. 5 Komunikacijski proces ............................................................................................... 7 Človek in čutila ............................................................................................................... 10 Človek in komunikacija ............................................................................................. 25 Komuniciranje na daljavo ......................................................................................... 44

2. PODROČJE DELA GRAFIČNE IN MEDIJSKE DEJAVNOSTI.......... 57 Tiskani mediji .................................................................................................................. 59 Elektronski mediji . ........................................................................................................ 62 Konvergenca medijev ................................................................................................. 64

3. GRAFIČNI IN MEDIJSKI PROCESI................................................... 67 Grafični procesi .............................................................................................................. 72 Medijski procesi ............................................................................................................. 92

I.

Komunikacija

Beseda komunikacija izhaja iz latinske besede »communis«, ki pomeni »skupen«. V izvirnem pomenu je torej komunikacija ustvarjanje skupnega razumevanja, skupne izkušnje med ljudmi. Sama beseda »communicare« pomeni občevati, posvetovati se, razpravljati, zato komuniciranje pomeni sporazumevanje med ljudmi z izmenjavo sporočil.

Danes si življenja brez komunikacije praktično ne predstavljamo, od nje sta odvisna razvoj in obstoj človeške družbe. Komuniciranje je temeljna, osnovna potreba tako sodobnega človeka kot pračloveka. Če človek ne komunicira, se počuti odrinjenega, nepomembnega, neuporabnega.

S komuniciranjem se človek izkaže, umesti, zapiše v družini, krogu prijateljev, sošolcev in sami družbi. Komuniciranje je kompleksen pojav, ki ga pojasnjujemo na različne načine. Poteka znotraj vsakega posameznika in zaznamuje najraznovrstnejše stike, odnose, transportne poti, izmenjavo, posredovanje sporočil med vsaj dvema stranema, od katerih je prva oddajnik, druga pa sprejemnik.

Komuniciramo z besedami, kvaliteto glasu in telesom: z držo, kretnjami in obrazno mimiko. Besede sestavljajo le delček tega, kar izražamo kot človeška bitja. Človek pri nastopu pred skupino ljudi več kot polovico informacij posreduje z govorico telesa (držo, kretnjami in očesnim stikom), dobro tretjino z barvo glasu in najmanj s samo vsebino.

55% govorica telesa

7% besede 38% glas

5

I.

KOMUNICIRANJE

Razmisli o zapisanih definicijah komuniciranja.

Kaj ti pomeni beseda komuniciranje? Zapiši svojo definicijo.

Komunikacija je dogajanje, v katerem se izmenjujejo podatki med virom in sprejemnikom. Pomembno je, da se podatki na tej poti ne izgubljajo.

Sprejemnik mora podatke razumeti.

Komunikacija je lahko eno- ali dvosmerna. Pri enosmerni komunikaciji ima vir ves čas vlogo vira, sprejemnik pa je ves čas sprejemnik, kar pomeni, da podatke zgolj sprejema in ne vrača nikakršnih povratnih informacij viru. Značilen primer enosmerne komunikacije v naravi so živali, ki s svarilnimi barvami sporočajo, da so strupene, in tako odvračajo plenilce. Pri dvosmerni komunikaciji ima sprejemnik hkrati tudi vlogo vira. Primer take komunikacije je pogovor med dvema osebama.

Na kakšen način sta potekala izmenjava in trgovanje »s predmeti« v obdobju, ko ljudje niso uporabljali jezika? Čeprav je komuniciranje temeljilo na kretnjah, gestah in mimiki, so se med seboj sporazumeli do te mere, da so si pomagali, izmenjavali predmete in sprejemali odločitve. Komuniciranje je bilo pomembno za obstoj določenega ljudstva, plemena. V času prvih civilizacij pa so prvi umetniki s poslikavami sten vzpostavili nov način komuniciranja.

Prikaz časovnega obdobja, v katerem je človek s sliko začel shranjevati informacije.

6

I. Umetnost Aboriginov velja za eno najstarejših tradicij na svetu in zajema časovno obdobje 40.000 let od prvih slik v jamah do današnje moderne umetnosti, ki se nanaša na aboriginsko tradicionalno kulturo.

Umetnost Aboriginov: stenska poslikava (Kakadu National Park, Australia; vir: en.Wikipedia.org, avtor: Thomas Schoch) in sodobno umetniško delo

Komunikacijski proces sporoËilo

vir informacij

signal

oddajnik (kodiranje)

sprejeti signal kanal

šum

sporoËilo

sprejemnik (dekodiranje)

cilj informacij

Komunikacijski proces po Shannonu in Weaverju

Komunikacijski proces, kot sta ga opredelila Shannon in Weaver, se začne pri viru informacij; ta izoblikuje sporočilo in ga posreduje s pomočjo oddajnika. Izoblikovano sporočilo kodira kot niz signalov. Ti potujejo skozi kanal do sprejemnika, ki dekodira sprejeti signal. Sporočilo na ta način doseže cilj informacij. Razumevanje sporočila je odvisno od njegovega prejemnika. To pomeni, da prejemnik sporočilo prejme in dekodira, vendar ni nujno, da ga tudi pravilno razume.

Znotraj vsakega posameznika ves čas poteka komunikacija, imenujemo jo intrapersonalna komunikacija. Posameznik ustvarja, pošilja in sprejema sporočila ter jih razlaga in oblikuje v procesu razmišljanja. Taka komunikacija vključuje branje, poslušanje, razmišljanje in sklepanje.

Medosebna ali interpersonalna komunikacija je proces komunikacije med dvema človekoma (ali več ljudmi), katerega del je povratna informacija.

Poteka lahko na različnih razdaljah, na krajših neposredno, na večjih pa z uporabo sredstev in komunikacijske tehnologije.

Pri razumevanju komunikacije si lahko pomagamo tudi s preprostimi vprašanji: kdo, kaj, po katerem kanalu, komu in s kakšnim učinkom.

7

I.

KOMUNICIRANJE

Elementi v komunikacijskem procesu Sporočilo je množica simbolov, s pomočjo katerih se prenaša pomen med tistim, ki sporočilo pošilja (vir informacij), in tistim, ki ga sprejema (cilj informacij).

Kaj v informacijskokomunikacijski tehnologiji pomeni pojem bit?

Redundanca/podvajanje - s sporočilom vedno povemo več, kot je potrebno; to odvečnost imenujemo redundanca/ podvajanje. To je sicer tisti del sporočila, ki vzpostavlja zvezo med znanim in novim.

Oddajnik je organ ali naprava, ki oddaja signal.

Signal je funkcija, ki prenaša informacije.

Čas (t)

Napetost (V)

Napetost (V)

Informacija je spoznanje tistega, česar prej nismo vedeli, je sporočilo, obvestilo, pojasnilo ...

Informacija človeku omogoča uspešno sprejemanje učinkovitejših odločitev in odzivanje na njih; s tem vpliva tudi na človekovo vedenje.

Količina informacij je odvisna od izbire možnosti, ki jih nudi vir.

Digitalno preprosto pomeni številčno, in digitalne komunikacije spremenijo vse – od Beethovnove glasbe do Botticellijeve slike – v vrste številk. Rezultat je hitrejša reprodukcija, ki jo je mogoče lažje shraniti in je brez popačenj. Digitalne komunikacije so postale mogoče šele, ko je računalniška tehnologija omogočila izračunavanje in obdelavo številk.

Napetost (V)

Sporočilo - pošiljatelj ima namen prenesti prejemniku neko misel, čustvo, zaznavo, predstavo …, zato to misel (čustvo, zaznavo, predstavo) kodira, jo spreminja v izgovorjeno besedo, gesto, skico … ali zamenja en signalni sistem z drugim.

Čas (t)

Analogni signal

Čas (t)

Digitalni signal

Pri analognem signalu je informacija podana z zveznim razponom vrednosti (slika desno), medtem ko so pri digitalnem signalu vrednosti nezvezne oziroma diskretne (slika levo).

Kako deluje digitalna koda Računalniki uporabljajo binarni zapis, z dvema vrednostma; številka 1 pomeni »vključeno«, številka 0 pa »izključeno«. Skupina 8 bitov predstavlja 1 byte oziroma eno od 256 možnosti. Splošni zapis možnosti lahko ponazorimo z 2n.

8