Gospodinjstvo 5 - 1. poglavje

Gospodinjstvo

GOSPODINJSTVO

UČBENIK

Francka Lovšin Kozina Marina Svečko

UČBENIK

Gospodinjstvo

CENA: 14.50 EUR ISBN 978-961-02-0082-6

GOSPO 5 uč OPREMA.indd 1

7/20/10 3:00:29 PM

Francka Lovšin Kozina Marina Svečko

GOSPODINJSTVO 5 Učbenik

Gospodinjstvo 01-27.indd 1

7/19/10 11:03:59 AM

GOSPODINJSTVO 5 Učbenik

Napisali: dr. Francka Lovšin Kozina, Marina Svečko Strokovni in metodično-didaktični pregled: dr. Verena Koch, Ilinka Kucler, univ. dipl. živ. teh.

Jezikovni pregled: Jelka Makoter, prof. slov.

Korekture: Jasna Berčon Ilustracije: Žiga Okorn, arhiv DZS Fotografije: Marina Svečko, Roman Remškar, arhiv DZS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 133. seji dne 17.06.2010 na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03-ZOVFI-UPB3) in 15. člena Pravilnika o potrjevanju učbenikov (Ur. l. RS, št. 57/06) sprejel sklep št. 6130-1/2010/167 o potrditvi učbenika GOSPODINJSTVO 5 za poučevanje gospodinjstva v 5. razredu osnovnošolskega izobraževanja.

Urednica Tamara Mušinović Zadravec Likovno-grafična urednica Helena Vrišer Glavna urednica Tanja Železnik Izvršna direktorica Divizije založništev Ada de Costa Petan ISBN 978-96-102-0082-6 © DZS, d. d., 2010 Izdala in založila: DZS, založništvo in trgovina, d. d.

Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana Za založbo: Bojan Petan Ljubljana, 2010 Prva izdaja Prvi natis Naklada: 2000 Natisnila: Tiskarna Hren

© DZS, založništvo in trgovina d. d., 2010. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 64(075.2) LOVŠIN, Francka Gospodinjstvo 5 : učbenik / Francka Lovšin Kozina, Marina Svečko ; [ilustracije Žiga Okorn, fotografije Marina Svečko, Roman Remškar, arhiv DZS]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2010 ISBN 978-961-02-0082-6 1. Svečko, Marina 251687168

Gospodinjstvo 01-27.indd 2

7/19/10 11:04:01 AM

VSEBINA 1 ORGANIZIRANJE ŽIVLJENJA V DRUŽINI Dom in družina pod drobnogledom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Starši, otroci in njihovi medsebojni odnosi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Tudi doma se dogajajo nezgode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6 10 11

2 LJUDJE IMAMO RAZLIČNE POTREBE Kaj potrebujem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Osnovne življenjske potrebe in njihovo zadovoljevanje . . . . . . . . . . . . .

18 20

3 VSAK DAN IMAMO NA RAZPOLAGO 24 UR Čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Upravljanje s časom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

30 32

4 Z DENARJEM RAVNAJMO PREUDARNO Oblike denarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kakšno vlogo ima denar v našem življenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Oblikovanje družinskega proračuna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Varčne naložbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

36 38 40 42

5 VSI DRUŽINSKI ČLANI SMO POTROŠNIKI Načrtovanje nakupov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kje in kako kupovati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Oglasi in varstvo potrošnikov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

46 47 48

6 TEKSTILNE SUROVINE Vrste in lastnosti tekstilnih vlaken . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Naravna vlakna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kemična vlakna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

52 53 56

7 TEKSTILIJE Tkanine, pletivo in vlaknovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Izvor in kakovost tekstilij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Plemenitenje blaga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

60 63 63

8 OD BLAGA DO TEKSTILNEGA IZDELKA Vrste in namen uporabe blaga. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Oblačila. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Izbira in nakup tekstilnih izdelkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Nega in vzdrževanje tekstilnih izdelkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

68 71 73 74

9 DOBRO JE VEDETI, KAKO IZBRATI OBUTEV Obutev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vzdrževanje obutve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Gospodinjstvo 01-27.indd 3

80 83

7/19/10 11:04:01 AM

Gospodinjstvo 01-27.indd 4

7/19/10 11:04:01 AM

Organiziranje življenja v družini

1

Domovi in družine se razlikujejo med seboj.

So varen prostor, v katerem se lahko razvijaš in zadovoljuješ svoje potrebe. To pomeni, da starši skrbijo, da nisi lačen, ti kupijo obleko. Omogočijo, da razvijaš svoje talente. Pomagajo ti in te spodbujajo, kadar to potrebuješ. S teboj se pogovarjajo, smejejo. Postavijo pa tudi pravila, ki se ti morda ne zdijo najboljša, ti pa zagotovo koristijo. Tako npr. zahtevajo, da pospravljaš za seboj, greš zgodaj spat in podobno. S tem ti pomagajo pri osebnem razvoju.

Glede na to, kdo družino sestavlja, razlikujemo več tipov družin. Posamezni družinski člani imajo v družini različne vloge in naloge, ki se s časom spreminjajo. Čeprav naj bi bili prav doma najbolj varni, je lahko naše bivališče tudi nevaren prostor, zato tudi doma previdnost ni odveč.

KAZALO

Gospodinjstvo 01-27.indd 5

Dom in družina pod drobnogledom ......................................

6

Starši, otroci in njihovi medsebojni odnosi ........................

10

Tudi doma se dogajajo nezgode...............................................

11

7/19/10 11:04:02 AM

Dom in družina pod drobnogledom

Za graditev bivališč ljudje že od nekdaj uporabljamo različne materiale. Prvo opeko so izdelali v Mezopotamiji, Rimljani pa so odkrili beton, ki so ga izdelovali iz vulkanskega pepela, apna in vode.

Kaj je dom Dom je prostor, v katerem živimo in si ga uredimo glede na svoje potrebe.

Ljudje si že od nekdaj gradijo različna bivališča.

Kaj meniš, zakaj? Najbrž si pomislil na zaščito pred vremenskimi nevšečnostmi. Različni narodi po svetu imajo različno tehniko graditve bivališč.

Primerjaj sodobno hišo in iglu Eskimov, ki ju vidiš na sliki. Katere razlike opaziš?

Čemu je namenjena tablica na vratih sodobne hiše in na nabiralniku?

6 Organiziranje življenja v družini

Gospodinjstvo 01-27.indd 6

7/19/10 11:04:02 AM

Vsaka družina ima svoj naslov. Če želiš pisati prijatelju, moraš napisati vse potrebne podatke.

Kadar pišeš v tujino, moraš napisati tudi ime države. a 126 , Majnikov Maja Majič r bo 2000 Mari Slovenija g. Matej Matejnik Cesta k Sv. Mateju 4 1000 Ljubljana Slovenija

Vsako bivališče še ni dom. Dom postane takrat, ko si ga uredimo tako, kot si sami želimo.

Pomembno je, kako si organiziramo življenje z drugimi družinskimi člani, da se doma prijetno počutimo.

Domovi se razlikujejo po velikosti, obliki in po številu ljudi v skupnosti. Najbolje poznaš dom, v katerem živiš.

Veliko starejših ljudi živi v domu za ostarele. Študenti lahko živijo v študentskem domu, lahko si najamejo stanovanje ali pa živijo pri sorodnikih.

Stalna prijava

Začasna prijava

Ob morju lahko preživljamo počitnice v počitniškem domu, v planinah pa lahko prespimo v planinskem domu. Če kje živiš dalj časa – več kot 2 meseca, se moraš tam tudi prijaviti.

To storiš na upravni enoti.

7

Gospodinjstvo 01-27.indd 7

7/19/10 11:04:07 AM

Kaj je

družina?

Družina je življenjska skupnost staršev in otrok.

Poznamo več tipov družin.

Družino, v kateri živijo oče, mama in otroci (tudi posvojeni), imenujemo jedrna družina.

Pogosto se zgodi, da se starša odločita, da ne bosta več živela skupaj. Lahko se tudi zgodi, da eden izmed staršev umre ali pa se otrok rodi kot nezakonski. V tem primeru govorimo o družini enega starša oziroma enostarševski družini.

V razširjeni družini ali družini treh generacij pa živijo v skupnem domu poleg staršev in otrok še npr. babica, dedek, teta ali stric.

Družino, ki jo sestavljajo dva odrasla in njuni otroci iz prejšnjega zakona, imenujemo nova družina.

8 Organiziranje življenja v družini

Gospodinjstvo 01-27.indd 8

7/19/10 11:04:15 AM

Zakaj potrebujemo dom in družino V družini si med seboj zaupamo, se tolažimo, si pomagamo, se pogovarjamo o ljudeh, ki se nam zdijo zanimivi ali nas v drugih okoljih motijo. Na obisk lahko povabimo prijatelje. V družini se lahko šalimo, igramo, se nasmejimo, lahko pa se tudi spremo.

To se zgodi takrat, ko imajo posamezni družinski člani različno mnenje ali pa različna pričakovanja.

Družina nam daje varnost in zaščito.

Dobro je, da se naučimo drug drugega poslušati, upoštevati in sprejemati mnenja, drugačna od naših.

Biološka vloga družine Novorojenci pomenijo nadaljevanje rodu. Preden postanejo otroci samostojni, morajo zanje skrbeti starši ali njihovi skrbniki.

Socialna vloga družine V družini se učimo medsebojnega sodelovanja in pomoči ter spoznavamo, kaj je prav in kaj narobe, kaj smemo in česa ne smemo.

Ekonomska vloga družine Denar, potreben za življenje, starši pridobijo z delom.

Lahko pa prejemajo socialno pomoč, pokojnino ali otroški dodatek.

Čustvena vloga družine Družina nam daje občutek ljubezni, pripadnosti, varnosti in podpore. Z drugimi družinskimi člani si delimo veselje in žalost.

9

Gospodinjstvo 01-27.indd 9

7/19/10 11:04:21 AM

Starši, otroci

in njihovi medsebojni odnosi Za to, da je življenje v družini prijetno, se moramo potruditi vsi njeni člani.

Pri tem moramo upoštevati razlike v starosti, sposobnostih in nagnjenjih družinskih članov.

Vsak izmed nas ima svoje pravice in tudi svoje dolžnosti. Pomembno je, da si delo enakomerno porazdelimo.

Včasih so starši prezaposleni in preveč odgovornosti preložijo na otroke. Otroci postanejo negotovi, so v stiski. V takšnih skrajnih primerih je prav, da se otrok lahko pogovori z nekom, ki ga razume in mu pomaga iz neprijetnega položaja.

Uspešno delovanje družine omogočajo le dobri medsebojni odnosi.

Toplina in ljubezen, ki nam ju daje družina, nam pomagata premagovati vsakodnevne težave.

S časom se družina spreminja. Govorimo o razvojnih obdobjih družine. Vloge posameznih družinskih članov se spreminjajo. Danes imaš vlogo otroka in šolarja.

Ko si boš ustvaril družino, boš prevzel vlogo starša … Vloga starša ti bo prinesla drugačne zadolžitve, kot jih imaš danes.

Oglej si sliko in razmisli, kako se odgovornost človeka spreminja, ko postaja starejši.

10 Organiziranje življenja v družini

Gospodinjstvo 01-27.indd 10

7/19/10 11:04:24 AM

Tudi doma se dogajajo nezgode Ali si kdaj pomislil, da je tvoje bivališče tudi nevaren prostor? Veliko nezgod se zgodi doma. Pripetijo se, če smo neprevidni, hitimo, smo površni … Pogosto pa tudi zato, ker ne upoštevamo navodil za uporabo različnih naprav.

Dobro si oglej sliko in poišči nevarnosti. Razmisli, kako bi nezgode lahko preprečil.

V nadaljevanju je opisanih še nekaj nevarnosti, ki nam ob nepravilnem ravnanju grozijo doma in nekaj nasvetov za prvo pomoč. ●

Udarec – na boleče mesto položimo mrzel obkladek.

●

Pri zlomu ali zvinu poškodovani ud imobiliziramo in poškodovanca odpeljemo k zdravniku.

●

Kadar po padcu poškodovanec sam ne more vstati, ga ne premikamo, saj ima lahko poškodovano hrbtenico.

Pokličemo pomoč.

Padec

●

Pri lažjih opeklinah opeklino pod mrzlo vodo hladimo vsaj 5–10 minut. Na rano ne dajemo ledu, ali krem.

Če se nam zaleti

●

Opekline

Osebo, ki se duši, nagnemo nekoliko naprej in jo s spodnjim delom dlani petkrat udarimo med lopatici.

11

Gospodinjstvo 01-27.indd 11

7/19/10 11:04:28 AM

●

Zastrupitev

●

Poskrbimo za lastno varnost. Odpremo okno, nato poškodovanca odstranimo iz nevarnega območja, pokličemo pomoč in, če se sami ne znajdemo, upoštevamo navodila, ki nam jih reševalci dajo po telefonu.

Če kaj pade v oko

●

Očesa ne mencamo. Tujek lahko poskusimo previdno odstraniti s paličico za čiščenje ušes ali s fiziološko raztopino oz. vodo – tega v večini primerov ne moreš narediti sam.

●

Če se tujek zapiči v oko, prekrijemo očesi in poškodovanca odpeljemo k zdravniku.

●

Jedka tekočina v očesu

Če je nezavestni še povezan z virom električne energije, varno prekinemo povezavo z električnim virom, preden se ga dotaknemo. Če tega ne moremo varno narediti sami, pokličemo pomoč.

Rano očistimo in jo sterilno povežemo, da ustavimo krvavitev. Pri globljih urezninah poskrbimo za ustavitev krvavitve in obiščemo zdravnika.

Piki čebele ali ose

●

●

Požar

Zastrupitev s plinom

●

Oko izperemo z vodo in poškodovanca takoj odpeljemo k zdravniku.

Električni udar

●

Reševalcem lahko pomagamo s podatkom, kaj je nekdo zaužil; pokažemo jim npr. embalažo. Pri zastrupitvah moramo vedno obiskati zdravnika.

Ureznine

Na prizadeto mesto položimo mrzel obkladek. Če je posameznik občutljiv za pike, mora takoj k zdravniku.

Tujka ne poskušamo odstraniti z ostrim predmetom, ampak poškodovanca raje odpeljemo k zdravniku.

Tujek v nosu ali ušesu

●

Manjši požar pogasimo tako, da goreče predmete prekrijemo z odejo iz naravnih materialov. Zaradi pomanjkanja kisika bo ogenj ugasnil.

●

Nikoli ne smemo gasiti ognja, ki je nastal zaradi vžiga olja ali bencina, z vodo. Če to storimo, požar le še razširimo. Za gašenje moramo uporabiti gasilni aparat. Če pa ognja ne obvladamo, pokličemo gasilce.

12 Organiziranje življenja v družini

Gospodinjstvo 01-27.indd 12

7/19/10 11:04:31 AM

Kadar se znajdeš v neprijetni situaciji, najprej razmisli, kaj lahko storiš, in šele nato ukrepaj. Če se sam ne počutiš dovolj sposobnega za primerno ravnanje ob nepredvideni nezgodi, poišči koga, ki ti lahko pomaga.

Ali poznaš telefonske številke, ki bi ti lahko pomagale v opisanih primerih?

KLIC V SILI

INTERVENTNA ŠTEVILKA

Če potrebuješ: • nujno medicinsko pomoč • pomoč gasilcev • nujno veterinarsko pomoč • pomoč gorskih, jamarskih reševalcev ali policije.

Pokličeš, če: • si udeleženec ali priča prometne nesreče si • žrtev ali priča kriminalnega dejanja • misliš, da je moten tvoj mir ali če meniš, da lahko policija poskrbi za tvojo varnost.

KO KLIČEŠ NA ŠTEVILKO 112, POVEŠ: • KDO kliče; • KAJ se je zgodilo; • KJE se je zgodilo; • KDAJ se je zgodilo; • KOLIKO je ponesrečencev; • kakšne so POŠKODBE; • kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave... ); • kakšna POMOČ je potrebna.

KO KLIČEŠ NA ŠTEVILKO 113, POVEŠ: • KAJ se je zgodilo (prometna nesreča, kaznivo dejanje, pretep ...); • KJE se je dogodek zgodil (kraj, vrsta ceste, npr. avtocesta, smer vožnje, bližina vidnejših objektov); • KDAJ se je zgodilo (ali si na dogodek naletel ali si udeleženec dogodka); • ali je KDO POŠKODOVAN, število udeležencev (vozil, oseb).

11. februar je evropski dan številke 112. Klic na to številko omogoča pomoč v sili v vseh državah Evropske unije in je brezplačen.

13

Gospodinjstvo 01-27.indd 13

7/19/10 11:04:33 AM

Hišna lekarna Za hišno lekarno moramo imeti poseben, ločen prostor, npr. predal ali zidno omarico.

Stati mora na mestu, ki je majhnim otrokom nedosegljivo, še najbolje je, da ima tudi ključavnico. V domači lekarni naj bo nekaj najnujnejših pripomočkov. V omarici hranimo tudi zdravila, ki jih je predpisal zdravnik.

elastični povoj

gaza

obliži

prostor za pinceto in škarje

povoji

sterilna gaza Zdravila, ki jim je potekel rok uporabe, oddamo na določenih zbirnih mestih.

14 Organiziranje življenja v družini

Gospodinjstvo 01-27.indd 14

7/19/10 11:04:36 AM

PONOVI IN RAZMISLI 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

Kakšna bivališča si opazil v Sloveniji?

Razloži, zakaj potrebujemo dom in družino.

Katere tipe družin poznaš?

Razloži, katere so poglavitne naloge družine.

Opiši, kako se družina spreminja z leti.

Naštej nezgode, ki se lahko pripetijo doma.

Kaj lahko storimo, da se izognemo nezgodam?

Pripetila se je nezgoda – kako je treba ravnati?

Kako bi ukrepal v opisanih primerih? Svetuj jim, kako ravnati.

■ Matjažu se mudi v šolo in skuša na hitro odstaviti zavrelo mleko. Pri tem je nepreviden in se polije.

■ Oče z električnim skobeljnikom obdeluje leseno površino. Pri tem prereže električni kabel. Nezavesten obleži na tleh.

■ Sara pred jutranjim prhanjem pozabi na tla pred kabino položiti nedrsečo podlago.

Ko stopi iz kabine, ji spodrsne in z glavo silovito udari ob rob umivalnika.

■ V sosedovem stanovanju močno zaudarja po plinu, sosed pa mirno spi za mizo.

■ Triletni Domen teka po stanovanju z bonbonom v ustih. Nenadoma se začne dušiti.

■ Dveletna Tina je prava raziskovalka. V kopalnici naleti na prelepo plastenko, iz katere čudno diši. Seveda mora čim prej poskusiti vsebino. Pekoča bolečina jo požene v mamino naročje. Mama z grozo ugotovi, da je Tina popila čistilo.

■ Sosed Jaka je strasten kadilec. Kadi tudi pred spanjem. Nekega večera pa, ves omotičen, ker je že zelo pozno, cigaretni ogorek odloži na omarico. Pri tem je nepreviden in ne opazi, da ogorek z omarice pade na blazino. Zbudi ga neprijetna vročina – požar.

BESEDNJAČEK dom – prostor, hiša, v kateri kdo stalno živi, od koder izhaja družina – življenjska skupnost staršev in otrok

15

Gospodinjstvo 01-27.indd 15

7/19/10 11:04:42 AM