9 789610 206453
ISBN 978-961-02-0645-3
8 Mojca Graunar Mojca Podlipnik Jona Mirnik Alenka Gabrič Milica Slatinek - Žigon
Učbenik
Delovni zvezek
e-gradiva
8 KEMIJA DANES 1 e-gradiva
za kemijo v 8. razredu osnovne šole
www.vedez.si
KEMIJA DANES 1
UČNI KOMPLET za kemijo v 8. razredu osnovne šole
učbenik za kemijo v 8. razredu osnovne šole
17,70 €
KEMIJA DANES 1 Učbenik
za kemijo v 8. razredu osnovne šole
VSEBINA Predgovor.......................................................................................................................
4
1.
ZGRADBA SNOVI .................................................................................................. 1.1 Kemija spreminja svet ................................................................................. 1.2 Varno delo v laboratoriju ........................................................................... 1.3 Milijoni različnih snovi .................................................................................. 1.4 Lastnosti snovi ................................................................................................. 1.5 Vse sestoji iz delcev ...................................................................................... 1.6 Atomi in molekule .......................................................................................... 1.7 Kemijski jezik .................................................................................................... Preveri svoje znanje .............................................................................................
6 8 11 13 16 19 22 25 28
2.
ATOM IN PERIODNI SISTEM ELEMENTOV ........................................ 2.1 Zgradba atoma ................................................................................................ 2.2 Vrstno in masno število .............................................................................. 2.3 Elektronska ovojnica ..................................................................................... 2.4 Zgradba atoma in periodni sistem ....................................................... 2.5 Ioni .......................................................................................................................... Preveri svoje znanje .............................................................................................
30 32 35 39 42 45 47
3.
POVEZOVANJE DELCEV .................................................................................. 3.1 Ionska vez in ionske spojine ..................................................................... 3.2 Kovalentna vez ................................................................................................ 3.3 Ogljikov atom je v marsičem poseben ............................................... 3.4 Lastnosti ionskih in kovalentnih snovi ................................................ Preveri svoje znanje .............................................................................................
50 52 55 60 64 68
4.
KEMIJSKE REAKCIJE ......................................................................................... 4.1 Znaki kemijske reakcije ............................................................................... 4.2 Kemijske reakcije zapišemo s kemijsko enačbo ........................... 4.3 Vrste kemijskih reakcij in energijske spremembe pri kemijskih reakcijah ................................................................................. 4.4 Masa se med reakcijo ohranja ................................................................ Preveri svoje znanje .............................................................................................
70 72 75
ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU ...................................................... 5.1 Viri elementov in spojin v naravi ........................................................... 5.2 Relativna atomska masa, relativna molekulska masa in masni delež elementa v spojini ........................................... 5.3 Lastnosti elementov in njihova lega v periodnem sistemu ..... 5.4 Alkalijske in zemeljskoalkalijske kovine ............................................. 5.5 Prehodni elementi .......................................................................................... 5.6 Železo in jeklo .................................................................................................. 5.7 Halogeni in žlahtni plini .............................................................................. 5.8 Izbrani elementi .............................................................................................. Preveri svoje znanje .............................................................................................
88 90
5.
6.
79 83 85
93 96 100 103 107 110 114 117
OGLJIKOVODIKI S POLIMERI ..................................................................... 120 6.1 Kaj so organske spojine? ............................................................................ 122 6.2 Kako imenujemo alkane? ........................................................................... 127 6.3 Kakšne so lastnosti alkanov? ................................................................... 131 6.4 Nenasičeni ogljikovodiki ............................................................................. 136 6.5 Alkeni so reaktivne spojine ....................................................................... 140 6.6 Alkeni lahko polimerizirajo ........................................................................ 144 6.7 Od kod pridobivamo organske spojine? ............................................. 149 Preveri svoje znanje ............................................................................................. 153 Periodni sistem elementov .................................................................................. 156 Stvarno kazalo ............................................................................................................ 157
001-029 Kemija_1 pog.indd 3
7.7.15 14:30
PREDGOVOR Dragi učenec in učenka! V prenovljenem učbeniku za kemijo je učna snov predstavljena v krajših učnih enotah, ki si logično sledijo in se nadgrajujejo v učne teme ali poglavja. Na začetku vsake učne enote so navedene učne vsebine. Pojme in zakonitosti se učimo ob konkretnih primerih in poskusih, besedilo dopolnjujejo številne risbe, fotografije in preglednice ter zanimivosti. Ponekod informacijo poiščeš na spletu ali v strokovni literaturi. Učne vsebine za višjo raven ter pomembne ugotovitve so posebej označene. Ob posameznih učnih vsebinah so izpisani poudarki za lažje pomnjenje. Učno enoto zaključijo povzetek Na kratko, pisan po alinejah, izpisani ključni pojmi in vprašanja za razmislek o učni snovi Razmisli in odgovori. Na koncu poglavja pa lahko s preglednim testom preveriš svoje znanje.
1.5 Vse sestoji iz delcev Vse snovi so iz delcev Če dodaš žličko sladkorja v toplo vodo in premešaš, opaziš, da sladkor »izginja« in se hitro raztopi. Če vodo pokušaš, je sladka. Raztapljanje sladkorja v vodi razložimo tako, da predpostavimo, da sta sladkor in voda iz majhnih delcev. Ti delci so tako majhni, da jih s prostim očesom ne vidimo. Delci sladkorja so se odtrgali iz kristalov sladkorja in porazdelili med delce vode. Zato je voda po okusu sladka, čeprav sladkorja ne vidimo. delci sladkorja
delci vode
učne vsebine
Učne vsebine ▶ snovi so iz delcev ▶ delci v trdnih, tekočih in plinastih snoveh ▶ prehodi med agregatnimi stanji na ravni delcev
delci sladkorja porazdeljeni med delce vode
nazorne risbe in sheme
fotografije
sladkor, dodan vodi
▲ Slika 17
sladkor, raztopljen v vodi
Kaj se zgodi, ko vodi sladkor dodamo?
Spomni se, kako daleč seže vonj po dimu ali po parfumu. Snovi v dimu, ki imajo oster vonj, in snovi v parfumu, ki dišijo, so iz delcev, ki se gibljejo in mešajo z delci zraka. Pomisli, zakaj pri pripravi omake, že ščepec začimbe da celi jedi v posodi močan okus. Snovi so torej sestavljene iz delcev, ki se gibljejo.
▲ Slika 18 Vonj pomaranče se širi po prostoru, ker se delci, ki dišijo, gibljejo in mešajo z delci zraka.
POSKUS 4 Raztapljanje snovi – porazdelitev delcev V petrijevko nalijemo vodo do polovice in vanjo spustimo kristal vijoličastega kalijevega permanganata. Voda se okoli kristala obarva vijoličasto. Vijoličasti kolobar se razširja in čez čas postane vsa voda vijoličaste barve. Kaj se je zgodilo z delci permanganata?
puskusi in druge dejavnosti
▲ Slika 19
Razširjanje vijoličaste barve: a) kmalu po dodatku kristala kalijevega permanganata, b) čez nekaj sekund, c) po eni minuti.
Delci v trdnih, tekočih in plinastih snoveh Vse snovi, trdne, tekoče ali plinaste, so sestavljene iz delcev, ki se gibljejo. Delci v trdnih, tekočih in plinastih snoveh se razlikujejo po razporeditvi in gibanju. 19
4
001-029 Kemija_1 pog.indd 4
7.7.15 14:31
Morska voda je predvsem vir za pridobivanje soli (natrijevega klorida) v solinah, iz nje pridobivajo tudi brom, jod in magnezij. Nekaj natrijevega klorida porabimo za kuhanje in konzerviranje živil, precej ga vsako zimo porabimo za soljenje cest. Za življenje pa je pomembna pitna voda, ki mora biti dovolj čista. V njej ne smeOglejmo biti škodljivih snovi, kidelcev jih vvokolje vnašamo z odplakami si poenostavljen prikaz trdnih, tekočih in plinastih iz gospodinjstev in Delce industrije alis zkroglicami. umetnim gnojenjem in z uporabo snoveh. prikažemo pesticidov. V trdnih snoveh so med delci skorja V tekočih snoveh so med delci V plinastih snoveh so med Zemeljska močne privlačne sile, zato so dovolj močne privlačne sile, delci le šibke privlačne sile, delci tesno skupaj in so pravilno da sojedelci skupaj, toda zato sokamnin delci oddaljeni drug od goriv. Zemeljska skorja virtesno različnih mineralov, in fosilnih razporejeni. SoVnanjej točnoje prisotnih lahko90 se gibljejo drug mimo drugega. Gibljejo se neurejeno elementov, a le malo elementov je samorodnih določenih mestih ter lahko le drugega. Tekoče snovi nimajo in zavzamejo ves prostor, ki večinoma so vezanijim v spojine. nihajo sem in (v tja. elementni Trdne snovi obliki), stalne oblike in zavzemajo je na razpolago. imajo določeno obliko. obliko posode, v kateri so.
masni deleži elementa v %
pomembne ugotovitve
razvrstil do tedaj znane elemente glede na njihovo maso v periodni 50 sistem elementov. Napovedal je tudi odkritje novih elementov. Z novimi industrijskimi postopki so v 19. stoletju pridobivali npr. 40 umetna barvila, žveplovo kislino, odkrili so aspirin.
Uran je 92. element v periodnem sistemu in je najtežji naravni element.
zanimivosti
20
višja raven
0 Kaj se zgodi z delci, ko segrevamo led? O Fe Al Ca Si K Na energija, potrebna za Sestava taljenje zemeljske
skorje. ▲ Slika 5 odstotkov vse zemeljske skorje.
energija, potrebna za Osem elementov izparevanje
Mg
drugi elementi
je več kot 99 masnih
Slika 1 rudi Laboratorij Antoina Lavoisierja led voda vodna para V▲železovi je tako na primer zaželena čim večja vsebnost Delci se gibljejo Delci se prosto gibljejo v vse mineralov, ki vsebujejo drug železo, kot so magnetit, hematit, limonit, siderit mimo drugega. smeri z velikimi hitrostmi. Sledila pomembna odkritja v 20. stoletju, so baterije, in pirit. so Poleg železa sokemijska baker, cink in aluminij v naravikot predvsem v ledu, gnojila, vodi inokside, vodni parisulfide sokristali, enaki delci. Ko segrevamoteh led, kovin. delci polimeri, tekoči antibiotiki, kontracepcijski obliki rud,umetna ki Vvsebujejo in karbonate Kovine v ledu sprejemajo energijo, pri določeni količini sprejete energije preparati, zdravila proti raku.sajRazložili so zgradbo atoma, kemijsko so zelo pomemben material, iz njih lahko različne delci lahko zapustijo svoja mesta in se gibljejonaredimo drug mimo drugega – izdelke. vez tervzakaj potekajo kemijske reakcije in kako. nastane voda. Ko še naprej segrevamo, delci v vodi sprejemajo energijo Danes večjem obsegu uporabljamo približno tretjino vseh znanih in pri določeni količini sprejete energije se delci lahko prosto gibljejo Teorija o gibanjukovin. delcev kemiki Danes znajo inpara. pripraviti nove snovi z natančno v vse smerinačrtovati – nastane vodna V plinih in tekočih snoveh se delci določenimi lastnostmi. V pomoč so jim programi, Podobno, če vodno paro hladimo, delciračunalniški v vodni pari izgubljajo gibljejo neurejeno, v trdnih snoveh energijo in se pri prikažejo določeni količini odvzete energije le gibljejo kisvojih izračunajo inpomembna grafično strukturo snovi.lahko V 21. stoletju pa samo nihajo okoli mest. je Apnenec surovina drug mimo drugega – nastane voda. V nadaljnjem hlajenju delci Če snov segrevamo, se delci lahko pričakujemo novihodvzete materialov in postopkov, v vodi priodkritja določeni količini energije lahko še samo nihajoki bodo gibljejo hitreje. Apnenec je predvsem iz kalcijevega karbonata CaCO3. Pogosto sta okoli določenih mest – nastane led. spremenili življenje prihodnjih generacij. mu primešana magnezijev karbonat MgCO3 in silicijev dioksid SiO2. Tako kot podobni mnoga pomembna je bilo tudi karbonat, odkritje polietena Apnencu kamnini, kiodkritja vsebujeta kalcijev sta kreda 20 naključno. in marmor. Pri reakcijah plina etena in podobnih spojin pri visokih temperaturah in tlakih so opazili nastanek voskaste snovi. Odkritje Apnenec uporabljajo gradbeništvu za gradnjo zgradb, za cestne je utrlo pot polimerniv kemiji. temelje, pri izdelavi stekla in cementa ter v poljedelstvu za apnjenje NA KRATKO zemlje. Kreda se uporablja za risanje po hrapavih površinah in v Ključni pojmi Marmor uporabljajo v gradbeništvu za stopnice, police, • Vse snovi so iz gimnastiki. delcev, ki se gibljejo. ▶ delci snovi obloge stavb insetal ter za po oblikovanje • Delci v trdni, tekoči in plinasti snovi razlikujejo razporeditvi in umetniških kipov. Delci le nihajo okoli določenih mest.
povzetki učnih vsebin
Zlato, srebro in platino zaradi nereaktivnosti imenujemo žlahtne kovine.
30
10
poudarki
▲ Slika 4 Pridobivanje soli v solinah
▶ gibanje delcev
gibanju.
RAZMISLI IN ODGOVORI 1. V kozarec vode daš žličko malinovca in premešaš. Kako lahko razložiš, da se vsa voda obarva rdeče? 2. Shema prikazuje delce neke snovi pri spremembi agregatnega stanja. a) Katero je agregatno stanje A in katero B? Različne polimere, ki jim z vsakdanjim b) Kako imenujemo ta prehod med agregatnimi stanji?
imenom pravimo plastika, danes uporabljamo vsepovsod. Naštejmo le nekatere: polietenske vrečke, polipropenske cevi, plastenke iz PET, embalaža iz stiropora, teflonske ponve.
▲A Slika 2
Z naraščanjem števila prebivalstva na Zemlji se je povečala potreba po hrani. Proizvodnja umetnih gnojil, ki povečajo pridelek poljščin, je narasla z odkritjem industrijskega postopka za pridobivanje amonijaka leta 1931.
Minerali so spojine z značilno kristalno zgradbo. V naravi so lePoišči redki na minerali čisti, spletupovsem ali v strokovni večina jih vsebuje literaturi, kako je različne škotski primesi. Kamnine so zmesi različnih znanstvenik Alexander Fleming mineralov. Kamnino, ki vsebuje odkril penicilin. precejšnje količine posameznih mineralov, iz katerih pridobivamo kovine, imenujemo ruda. poišči
?
V elektrokemijskih členih, ki jim z vsakdanjim imenom pravimo baterije, pridobivamo električno energijo s kemijskimi reakcijami snovi. Eden takih je avtomobilski akumulator.
6 Stopnice iz marmorja. ključni pojmi ▲ Slika Čisti marmor je bel, zaradi primesi različnih mineralov se obarva in povzroči značilne lise in žile.
vprašanja za razmislek o učnih vsebinah
91
Pred odkritjem prvega antibiotika penicilina leta 1928 so bile bakterijske okužbe, kot so pljučnica, škrlatinka in meningitis, smrtne bolezni. Z antibiotiki so rešili na milijone življenj.
Nekateri dosežki kemije v 20. stoletju B
Slika na naslovnici je mikrofotografija skupkov nanodelcev titanovega dioksida, posneta z elektronskim mikroskopom na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani.
9
5
001-029 Kemija_1 pog.indd 5
7.7.15 14:31
1.6 Atomi in molekule Učne vsebine ▶ atomi so najmanjši delci snovi ▶ atomi istega elementa so enaki ▶ atomi različnih elementov se razlikujejo ▶ atomi se povezujejo v molekule
Atomi so najmanjši delci snovi Najmanjši delci snovi so atomi. Ime izhaja iz grške besede atomos, ki pomeni nedeljiv. Atomi so zelo zelo majhni, manjši od milijoninke milimetra. Atomov ne moremo videti niti s svetlobnim mikroskopom, s katerimi opazujemo npr. rastlinske ali živalske celice, bakterije in viruse. Atomi so veliko manjši, približno tisočkrat manjši od virusov. 1 1000
mikro 10–6
nano 10–9
1 1000
piko 10–12
▶ modeli atomov in molekul
rastlinske celice 50–100 µm
▲ Slika 21
živalske celice 5–20 µm
bakterije 1 µm
virusi 20–300 nm
nanodelci 1−100 nm
premer atomov 100− 500 pm
Primerjava velikosti celic, bakterij, virusov, nanodelcev in atomov
Znanstveniki atome lahko zaznajo z rentgenskimi žarki (ti imajo valovno dolžino podobne velikosti, kot so atomi) in z elektronskimi mikroskopi, ki imajo zelo velike povečave.
◀ Slika 22 Mikrofotografija nanodelca zlitine bakra in platine, posneta z 20-milijonkratno povečavo. Temnejše pike so atomi bakra, svetlejše pike pa atomi platine. Elementi so iz atomov Elementi so zgrajeni iz atomov. Atomi istega elementa so enaki po velikosti, masi in lastnostih. Razlikujejo pa se od atomov vseh drugih elementov. Atomi različnih elementov se torej razlikujejo po velikosti, masi in lastnostih.
Diamant je oblika ogljika; sestavljen je iz velikega števila ogljikovih atomov.
Živo srebro sestoji iz živosrebrovih atomov, ki se razlikujejo od ogljikovih.
Balon je napolnjen s helijem. Helij je iz atomov, ki so različni od ogljikovih in živosrebrovih.
▲ Slika 23 Diamant, živo srebro in helij imajo različne lastnosti. Zgrajeni so iz različnih atomov. 22
001-029 Kemija_1 pog.indd 22
7.7.15 14:32
Angleški znanstvenik John Dalton je leta 1808 postavil atomsko teorijo snovi. Sklepal je, da so atomi istega elementa enaki po velikosti, masi in lastnostih in se razlikujejo od atomov drugih elementov. Predpostavil je tudi, da so atomi nedeljivi delci. Danes vemo, da atomi vsebujejo še manjše delce.
Atomi se povezujejo v molekule Atome le redko najdemo same. Atomi se povezujejo med seboj na različne načine. Atomi se povezujejo v delce, ki jih imenujemo molekule. V molekulo elementa se lahko povežeta dva ali več atomov istega elementa. V molekuli kisika sta dva atoma kisika, v molekuli dušika sta dva atoma dušika, v molekuli žvepla pa celo osem atomov žvepla.
John Dalton (1766−1844)
Atome in molekule lahko ponazorimo z modeli, v katerih so atomi prikazani s kroglicami. Velja dogovor, da so modeli atomov različnih elementov različno obarvani. Ponavadi je atom vodika bel (svetlo siv), atom ogljika črn, atom kisika rdeč, atom dušika moder, atom klora zelen in atom žvepla rumen.
atom helija
molekula vodika
molekula kisika
molekula dušika
molekula klora
molekula žvepla
▲ Slika 24 Modeli atoma helija in molekul nekaterih elementov. V molekulo elementa je povezanih dva ali več atomov istega elementa. V molekuli žvepla je osem atomov povezanih v obroč. Pri narisanih modelih molekul se atomi delno prekrivajo. Taki modeli prikažejo resnično zgradbo molekul. Za sestavljanje modelov molekul pri pouku največkrat uporabljamo modele iz kroglic in palčk. Taki modeli so pri večjih molekulah bolj pregledni.
▲ Slika 25 Modela molekul vodika in žvepla iz kroglic in palčk Tudi spojine so iz molekul. Vemo, da so spojine sestavljene iz dveh ali več elementov. To pomeni, da so molekule spojin iz atomov različnih elementov, ki sestavljajo spojino.
molekula vodikovega klorida
molekula vode
molekula ogljikovega dioksida
molekula amonijaka
molekula žveplove kisline
▲ Slika 26 Modeli molekul spojin. V molekulah spojin so povezani atomi različnih elementov. 23
001-029 Kemija_1 pog.indd 23
7.7.15 14:32
Zgoraj prikazane molekule so enostavne; v spojinah sta dva elementa ali so trije elementi, v molekulah je le nekaj atomov. Spojine so lahko sestavljene tudi iz več elementov. Včasih se atomi, predvsem ogljikovi, povezujejo med seboj v verige ali obroče. V molekulah je lahko tudi več sto ali več tisoč atomov.
▲ Slika 27 Model molekule butana iz kroglic in palčk. V molekuli so štirje atomi ogljika povezani v verigo. Koliko atomov je v molekuli? KljUčni pojmi ▶ atomi
▲ Slika 28 Model molekule klorofila. Klorofil je zeleno barvilo v listih rastlin, v katerem poteka fotosinteza. V spojini je pet elementov: ogljik, vodik, kisik, dušik in magnezij. V molekuli je več kot 100 atomov. NA KRATKO • Atomi so najmanjši delci snovi.
▶ molekule
• Atomi istega elementa so enaki, atomi različnih elementov pa se razlikujejo.
▶ modeli atomov in molekul
• Atomi se povezujejo v molekule. Molekule so lahko iz dveh ali več atomov. • Molekule elementov so iz enakih atomov, molekule spojin pa iz atomov različnih elementov.
RAZMISLI IN ODGOVORI 1. Prikazani so modeli delcev snovi A, B in C.
A
a) b) c) č)
B
C
Kateri snovi sta elementa? Kateri snovi sta iz molekul? V čem se ti molekuli razlikujeta? Iz katerih delcev je snov B?
2. Narisan je model molekule ocetne kisline.
a) Iz katerih elementov je ocetna kislina? b) Koliko atomov je v molekuli? 24
001-029 Kemija_1 pog.indd 24
7.7.15 14:32
2.3 Elektronska ovojnica Elektroni so v lupinah Atomi imajo toliko elektronov v elektronski ovojnici, kot je protonov v jedru. Vodikov atom ima 1 proton, litijev atom ima 3 protone, natrijev atom pa ima 11 protonov. Tako ima vodikov atom 1 elektron v ovojnici, litijev atom ima 3 elektrone, natrijev atom pa 11 elektronov. Elektronska ovojnica je razdeljena na lupine, ki so različno oddaljene od jedra. Elektroni so razporejeni po lupinah. V posamezni lupini je lahko le določeno število elektronov. V prvi lupini sta lahko le 2 elektrona, v drugi jih je lahko največ 8, prav tako jih je lahko 8 v tretji lupini.
▲ Slika 9
V lupinah je določeno število elektronov.
Lupine imenujemo tudi energijski nivoji. Prva lupina je najbliže jedru, v njej imajo elektroni najnižjo energijo. Druga lupina je bolj oddaljena od jedra, elektroni v njej imajo višjo energijo. Vsaka naslednja lupina je bolj oddaljena od jedra, elektroni v njej pa imajo vse višjo energijo.
Elektronska zgradba atoma Razporeditev elektronov po lupinah imenujemo elektronska zgradba atoma. Lahko jo narišemo ali zapišemo. Lupine rišemo kot krožnice, elektrone pa kot krogce na krožnicah. Zapišemo jo tako, da navedemo število elektronov v vsaki lupini. Zapis Na (2, 8, 1) pomeni, da ima natrij 2 elektrona v prvi lupini, 8 elektronov v drugi lupini in 1 elektron v tretji lupini.
H (1)
Li (2, 1)
Na (2, 8, 1)
vodikov atom
litijev atom
natrijev atom
▲ Slika 11
Učne vsebine ▶ elektroni so razporejeni po lupinah (energijskih nivojih) ▶ elektronska zgradba atomov
▲ Slika 10 Elektronska ovojnica je podobna čebuli, ima več lupin. Leta 1913 je danski znanstvenik Niels Bohr izboljšal model atoma. Predpostavil je, da se elektroni gibljejo v lupinah, ki so na določeni oddaljenosti od jedra in imajo določeno energijo. Ta model atoma so znanstevniki še izboljšali.
Elektronsko zgradbo atoma imenujemo tudi elektronska konfiguracija atoma.
Elektronska zgradba vodikovega, litijevega in natrijevega atoma
39
030-049 Kemija_2 pog.indd 39
7.7.15 14:36
Elektronska zgradba atomov prvih dvajsetih elementov Oglejmo si elektronsko zgradbo atomov prvih dvajsetih elementov, torej polnjenje lupin z dvajsetimi elektroni. Elektroni najprej zasedejo lupino najbližje jedru. Ko sta v prvi lupini 2 elektrona, je prva lupina polna, tako tretji in naslednji elektroni polnijo drugo lupino. Druga lupina je polna, ko je v njej 8 elektronov, torej skupno 10 elektronov v atomu.
▲ Slika 12 Polnjenje lupin z elektroni
Enajsti in naslednji elektroni gredo v tretjo lupino do zapolnitve lupine, torej skupno 18 elektronov. 19. in 20. elektron gresta v četrto lupino.
◀ Slika 13 V fosforjevem atomu je 15 elektronov; 2 elektrona sta v prvi lupini, 8 jih je v drugi in 5 v tretji. Elektronske zgradbe oz. razporeditve elektronov po lupinah za atome prvih dvajsetih elementov so zapisane v preglednici. Preglednica 3 Razporeditev elektronov po lupinah v atomih prvih dvajsetih elementov
Element Atoma elementa vodika in helija imata elektron oz. elektrona v prvi lupini. To je njuna edina in zunanja lupina. Zunanjo lupino imenujemo tudi valenčna lupina.
Atomi elementov od litija do neona imajo polno prvo lupino, z elektroni se polni druga lupina, ki je zunanja.
Atomi elementov od natrija do argona imajo prvo in drugo lupino polno, z elektroni se polni tretja lupina, ki je zunanja.
Atoma elementov kalija in kalcija imata polno prvo, drugo in tretjo lupino, z elektroni se polni četrta lupina, ki je zunanja.
Število elektronov v atomu
Razporeditev elektronov po lupinah
vodik, H
1
1
helij, He
2
2
litij, Li
3
2, 1
berilij, Be
4
2, 2
bor, B
5
2, 3
ogljik, C
6
2, 4
dušik, N
7
2, 5
kisik, O
8
2, 6
fluor, F
9
2, 7
neon, Ne
10
2, 8
natrij, Na
11
2, 8, 1
magnezij, Mg
12
2, 8, 2
aluminij, Al
13
2, 8, 3
silicij, Si
14
2, 8, 4
fosfor, P
15
2, 8, 5
žveplo, S
16
2, 8, 6
klor, Cl
17
2, 8, 7
argon, Ar
18
2, 8, 8
kalij, K
19
2, 8, 8, 1
kalcij, Ca
20
2, 8, 8, 2
40
030-049 Kemija_2 pog.indd 40
7.7.15 14:36
Zunanji ali valenčni elektroni Elektrone, ki so v zunanji lupini, imenujemo zunanji ali valenčni elektroni. Ti elektroni določajo kemijske lastnosti elementov.
▲ Slika 14
Ogljikov atom ima 4 zunanje ali valenčne elektrone.
na kratko • Atom ima toliko elektronov v ovojnici kot ima protonov v jedru. • Elektroni so v ovojnici razporejeni po lupinah. V prvi lupini, ki je najbližje jedru, sta lahko 2 elektrona, v drugi in tretji lupini pa je lahko največ 8 elektronov. • Elektroni najprej polnijo prvo lupino do zasedenosti, nato drugo lupino do zasedenosti itn. • Elektroni v zunanji (valenčni) lupini so zunanji (valenčni) elektroni.
kljUčni pojmi ▶ lupina (energijski nivo) ▶ elektronska zgradba atoma (elektronska konfiguracija atoma) ▶ zunanja (valenčna) lupina ▶ zunanji (valenčni) elektroni
RAZMISLI IN ODGOVORI 1. Nariši in napiši razporeditev elektronov po lupinah v kalijevem atomu. 2. Atom nekega elementa ima 14 elektronov. Kako so elektroni razporejeni po lupinah? 3. V preglednici 3 poišči elemente: a) ki imajo 2 elektrona v zunanji lupini, b) ki imajo zunanje elektrone v drugi lupini, c) pri katerih se začne polniti nova lupina.
41
030-049 Kemija_2 pog.indd 41
7.7.15 14:36
4.4 Masa se med reakcijo ohranja Masa reaktantov je enaka masi produktov Vemo, da je v urejeni enačbi kemijske reakcije število atomov posameznega elementa na obeh straneh enačbe enako. Pri reakciji vodika s klorom nastane vodikov klorid. H2(g) +
molekula vodika
Cl2(g)
→
molekula klora
Učne vsebine ▶ masa reaktantov je enaka masi produktov
2 HCl(g)
2 molekuli vodikovega klorida
Na levi strani enačbe sta 2 vodikova in 2 klorova atoma, prav tako sta na desni strani enačbe 2 vodikova in 2 klorova atoma. To pomeni, da je masa atomov na levi strani enačbe enaka masi atomov na desni strani enačbe. Velja: masa reaktantov = masi produktov To je zakon o ohranitvi mase, ki pravi, da se masa snovi med kemijsko reakcijo ne spreminja. Francoski znanstvenik Antoine Lavoisier je v letih od 1772 do 1780 postavil temelje sodobne kemije. S tehtanjem je ugotovil, da pri sežigu kovin na zraku nastanejo težji produkti. Povečanje mase je razložil s tem, da se kovina spaja s sestavino iz zraka. Njegova najpomembnejša ugotovitev je, da se celotna masa snovi pri kemijski reakciji ne spreminja.
POSKUS 6 Reakcija med raztopinama kalijevega jodida in svinčevega nitrata kalijev jodid svinčev nitrat
V čaši nalijemo enako prostornino vsake od raztopin in ju skupaj stehtamo. Vsebino ene čaše prelijemo v drugo, nastane rumena oborina. Znova skupaj stehtamo čašo z reakcijsko zmesjo in prazno čašo. Skupna masa pred reakcijo in po njej je enaka.
Zapišimo reakcijo, ki poteče. kalijev jodid vodna raztopina
2 KI(aq)
+ svinčev nitrat → vodna raztopina
+ Pb(NO3)2(aq)
svinčev jodid
+ kalijev nitrat
rumena trdna snov
→
PbI2(s)
vodna raztopina
+
▲ Slika 23 Ko raztopini kalijevega jodida dodamo kapljico raztopine svinčevega nitrata, nastane rumena oborina.
2 KNO3(aq)
83
070-087 Kemija_4 pog.indd 83
8.7.15 7:52
kljUčni pojmi ▶ zakon o ohranitvi mase
na kratko • Masa snovi se med kemijsko reakcijo ne spreminja. Masa reaktantov je enaka masi produktov.
RAZMISLI IN ODGOVORI 1. Žveplo gori v kisiku z modrim plamenom. Nastane žveplov dioksid, plin z ostrim vonjem. Reakcijo lahko ponazorimo z modeli molekul.
a) b) c) č) d) e) f)
Zapiši urejeno enačbo reakcije. Koliko molekul žvepla je zreagiralo? Koliko atomov žvepla je to? Koliko molekul žveplovega dioksida je nastalo? Koliko žveplovih atomov je v teh molekulah žveplovega dioksida? Ali se je število žveplovih atomov med reakcijo spremenilo? Preštej še kisikove atome na levi in desni strani enačbe ter primerjaj števili.
84
070-087 Kemija_4 pog.indd 84
8.7.15 7:53
5.3 Lastnosti elementov in njihova lega v periodnem sistemu Učne vsebine ▶ lastnosti kovin in nekovin ▶ polkovine ▶ lega elementa v periodnem sistemu in njegove lastnosti
Lastnosti elementov – kovine, nekovine in polkovine V naravi je prisotnih 90 elementov, vsi drugi so narejeni umetno in so večinoma nestabilni, tj. radioaktivno razpadajo (glej. 2.2). Elementi se med seboj razlikujejo po lastnostih. Glede na njihove lastnosti jih delimo na kovine, nekovine in polkovine.
Kovine S kovinami se je človek srečal že zelo zgodaj. Izdelal je mnogo uporabnega orodja in orožja. Mnogi predmeti so narejeni iz kovin. Zaradi značilnih lastnosti kovin jih uporabljamo v različne namene na različnih področjih. Značilnosti kovin so:
▲ Slika 11 Nakit, narejen iz zlata, se lepo sveti.
• značilen kovinski lesk ali sijaj; • značilen zven; • visoka tališča; od vseh kovin je pri običajnih pogojih le živo srebro v tekočem agregatnem stanju, vse druge kovine so v trdnem agregatnem stanju; • dobre mehanske lastnosti, saj dobro prenašajo različne obremenitve; pravimo, da so kovine trdne, žilave in trde (torej niso krhke); so tanljive; • prevajajo električni tok in toploto; • tvorijo zlitine; to so zmesi kovin, ki imajo celo boljše lastnosti od posameznih kovin.
▲ Slika 12 Ob udarcu kovinska posoda zazveni.
▲ Slika 13 V livarnah pri visokih temperaturah prelivajo raztaljeno kovino v kalupe in tako oblikujejo različne izdelke.
▲ Slika 14 Palice in mreže iz železa uporabljajo v gradbeništvu za oporo zgradb.
▲ Slika 15 Iz aluminija izdelujejo tanko folijo, ki jo uporabljamo v živilski industriji.
96
088-119 Kemija_5 pog.indd 96
8.7.15 7:56
▲ Slika 16 Zaradi majhne gostote (lahek material), odpornosti proti koroziji in trajnosti je aluminij vsestransko uporaben material v transportni in gradbeni industriji in industriji embalaže. Za letalski trup uporabljajo zlitine aluminija in magnezija.
▲ Slika 17 Po zgradbah so razpeljane žice, ki so narejene iz bakra. Po teh žicah potuje električni tok.
▲ Slika 18 Po jeklenih radiatorjih se pretaka vroča voda in radiator oddaja toploto v prostor.
Nekovine Nekovin je manj kot kovin. Večina nekovin je plinov. V zraku sta na primer plina dušik in kisik. Trdno žveplo je na pobočjih vulkanov, trden ogljik (v obliki diamantov) pa pod zemljo. Nekovine večinoma slabo prevajajo električni tok in toploto. V nasprotju s kovinami nimajo značilnega sijaja in ne zvenijo. Nekovine v trdnem stanju so krhke in se jih ne da oblikovati.
Kovine Imajo dobre mehanske lastnosti – so trdne in žilave. Prevajajo električni tok in toploto. Imajo kovinski sijaj in zven. Imajo visoka tališča. Pri običajnih pogojih so, z izjemo živega srebra, v trdnem agregatnem stanju. Nekovine
▲ Slika 20
So krhke – drobljive. Večinoma so slabi prevodniki električnega toka in toplote. Nimajo sijaja in ne zvenijo. Imajo večinoma nizka tališča. Nekovine so pri običajnih pogojih plini ali trdne snovi, brom pa je tekoč. Žveplo na pobočju vulkana.
▲ Slika 19 Iz posode s tekočim dušikom izhaja plinasti dušik, saj je njegovo vrelišče –196 °C. Hladen plinasti dušik ohladi zrak v okolici. Zato vodna para v zraku kondenzira, kar vidimo kot meglico. Polkovine Polkovine so elementi, ki imajo nekatere lastnosti kovin in nekatere nekovin. Med polkovine sodijo bor B, silicij Si, germanij Ge in še nekateri drugi elementi.
Od znanih elementov je šestnajst nekovin, osem polkovin, vsi drugi pa so kovine.
97
088-119 Kemija_5 pog.indd 97
8.7.15 7:56
Lega elementov v periodnem sistemu Na levi strani periodnega sistema so kovine, na desni nekovine, med njimi pa so polkovine. Elementi s podobnimi kemijskimi lastnostmi so razporejeni v skupine. To so navpični stolpci, ki so označeni s številkami od 1 do 18. Za osem glavnih skupin uporabljamo številčenje z rimskimi številkami od I do VIII. Elementi, katerih atomi imajo v zunanji lupini enako število elektronov, so v isti skupini periodnega sistema. I. skupina ali alkalijske kovine
II. skupina ali zemeljskoalkalijske kovine
VIII. skupina ali žlahtni plini. To so brezbarvni plini, brez vonja in okusa; kemijsko so zelo nereaktivni in se pri sobnih pogojih ne spajajo z drugimi elementi. VII. skupina ali halogeni elementi
lantanoidi aktinoidi
Polkovine so ob diagonali.
Med II. in III. skupino so elementi, ki jih imenujemo prehodni elementi. Vodoravne vrste elementov imenujemo periode. Označene so s številkami od 1 do 7. Elementi, katerih atomi imajo zunanje elektrone v isti lupini, pripadajo isti periodi periodnega sistema.
▲ Slika 21
V periodnem sistemu so elementi razvrščeni po naraščajočem vrstnem številu in po sorodnih lastnostih.
kljUčni pojmi ▶ kovine ▶ nekovine ▶ polkovine ▶ periodni sistem elementov
na kratko • Elemente glede na lastnosti delimo na kovine, nekovine in polkovine. • Kovine so večinoma trdne, žilave, prevajajo električni tok in toploto, imajo kovinski sijaj, zven, visoko tališče in so zaradi naštetih lastnosti zelo uporabne. • Nekovine so krhke, slabo prevajajo električni tok in toploto, nimajo značilnega leska in zvena ter imajo večinoma nizka tališča. • Polkovine so v nekaterih lastnostih podobne kovinam, v drugih pa nekovinam. • Kovine so v periodnem sistemu na levi strani, na desni so nekovine, vmes pa so polkovine.
98
088-119 Kemija_5 pog.indd 98
8.7.15 7:56
RAZMISLI IN ODGOVORI 1. a) V katerem delu periodnega sistema elementov so kovine, nekovine in polkovine? b) Poišči in zapiši vse nekovine ter vse polkovine. 2. Zapiši simbole naštetih elementov, poišči jih v periodnem sistemu elementov in jih razvrsti med kovine, nekovine in polkovine. a) klor č) germanij
b) cink d) neon
c) fosfor e) titan
3. V zvezek prepiši spodnjo preglednico in jo izpolni. Pomagaj si s periodnim sistemom elementov. Podatke o tališčih poišči na spletu ali v podatkovniku. Element
Tališče/° C
Agregatno stanje pri sobni temperaturi (trdno, tekoče ali plinasto)?
Kovina ali nekovina?
Ali prevaja električni tok?
bor brom mangan natrij zlato
4. Napiši, katera lastnost oziroma katere lastnosti kovin so tiste, ki omogočajo, da so iz kovin narejeni navedeni predmeti. a) c) d) f)
bakrene žice električnih vezij bobni kuhinjska posoda zlat prstan
b) č) e) g)
balkonska ograja ključ radiator žlica
99
088-119 Kemija_5 pog.indd 99
8.7.15 7:56
6.1 Kaj so organske spojine? Učne vsebine ▶ organske spojine so spojine ogljika ▶ ogljikovi atomi se v organskih spojinah povezujejo med seboj in z atomi drugih elementov v verige ali obroče ▶ ogljikovi atomi se lahko povezujejo z enojnimi, dvojnimi ali trojnimi vezmi ▶ ogljikovodiki so spojine ogljika in vodika ▶ organske spojine prikažemo z modeli molekul ter s strukturnimi in racionalnimi formulami
Organske spojine so spojine ogljika Organske spojine predstavljajo večino spojin, ki jih poznamo. Gre za ogljikove spojine, torej spojine, ki vsebujejo element ogljik. Prvotno so znanstveniki verjeli, da lahko ogljikove spojine nastanejo le v živih bitjih (organizmih) in da je za nastanek ogljikovih spojin potrebna skrivnostna »življenjska sila«. Zato so jih poimenovali organske spojine. Snovi v neživi naravi (kamnine, voda, zrak, kovine in nekovine) pa so imenovali anorganske snovi. Danes vemo, da lahko organske spojine pripravimo tudi v laboratoriju iz anorganskih spojin. Prvi znanstvenik, ki mu je to uspelo, je bil Friedrich Wöhler. Leta 1828 je iz amonijeve soli s kemijsko reakcijo pripravil sečnino. Do takrat so znanstveniki sečnino pridobivali iz urina, tekočine v živem bitju. NH4CNO
O
toplota
H2N C NH2 sečnina organska spojina
amonijev cianat anorganska spojina
Tej prvi sintezi organske spojine so sledile številne druge sinteze organskih spojin, med drugim so do konca 19. stoletja že znali pripravljati umetna barvila, odkrili so tudi zdravilo aspirin. Kljub spoznanju, da tako organske kot anorganske spojine lahko pripravimo s kemijsko reakcijo, je delitev spojin na organske in anorganske ostala, ker se lastnosti in kemijske reakcije ogljikovih spojin razlikujejo od lastnosti in kemijskih reakcij anorganskih spojin.
Viri organskih spojin Organske spojine, ki jih uporabljamo vsak dan, so iz dveh virov. Prvi vir so rastline in živali, drugi pa nafta in zemeljski plin. Organske spojine so povsod okoli nas: v živih bitjih, hrani, zdravilih, dišavah, tekstilu, škropivih, gorivu, začimbah, kozmetičnih preparatih, plastiki itn. Oglejmo si nekaj primerov. CH3 CH2
C
CH CH2
CH2 CH C CH3
CH2
limonen
OH OH
CH2
CH
O CH C
C
O
C
OH
OH
vitamin C
▲ Slika 1 Limonen je spojina, ki jo najdemo v olupku citrusov in tem sadežem daje značilen vonj. V citrusih najdemo tudi askorbinsko kislino, ki jo bolj poznamo pod imenom vitamin C. Tega v večjih količinah zaužijemo pri gripi ali prehladu.
122
120-160 Kemija_6 pog.indd 122
8.7.15 7:58
OH OH
CH2 CH
O O CH CH CH CH
O OH
OH
OH
CH CH CH O CH CH O CH2 OH
izsek iz verige celuloze
▲ Slika 2 Glavna sestavina bombaža je celuloza. Iz celuloze so tudi celične stene rastlinskih celic. Celuloza je najbolj razširjena organska snov na Zemlji.
O C HO
CH2
CH2
CH2
CH2
CH2
CH2
CH CH2
CH
CH
CH
CH2
CH
CH
CH2
CH2
CH3
alfa-linolenska kislina (maščobna kislina omega-3) Slika 3 V ribah in drugi morski hrani najdemo maščobne kisline omega-3, ki so za naše telo zelo pomembne, saj med drugim preprečujejo bolezni srca in ožilja. Naše telo maščobnih kislin omega-3 ne zna proizvajati samo, zato jih moramo zaužiti s hrano.
O
H
H
H
H
H
C
C
C
C
C
H
H
H
H
H
del molekule polietena
▲ Slika 4 Plastične folije, vrečke, lončki in stekleničke na sliki so iz polietena.
CH3 CH3
CH3 CH2
C
CH CH
CH3
CH3
izoktan
▲ Slika 5 Izooktan je pomembna sestavina bencina, ki ga uporabljamo kot pogonsko gorivo.
Skupna lastnost vseh prikazanih spojin je, da vsebujejo ogljik. Iz formul spojin vidimo, da je ogljik ključen element teh spojin. Ogljikove spojine so lahko naravne ali pridobljene.
C C
CH
OH
C CH
O
C
CH3
O
CH
aspirin (acetilsalicilna kislina)
▲ Slika 6 Aspirin je zdravilo proti vročini in bolečinam. Znanih je nekaj deset milijonov ogljikovih spojin, vsak dan pripravijo na tisoče novih. Organskih spojin je veliko več kot anorganskih, vendar točno število ni znano, ker se število registriranih spojin neprestano veča.
123
120-160 Kemija_6 pog.indd 123
8.7.15 7:58
Od kod toliko ogljikovih spojin? V naravi je ogljik razširjen element in zato lahko tvori veliko spojin. Ogljik je v marsičem poseben element. • Ogljikov atom tvori v spojinah štiri močne kovalentne vezi. Spojine, ki vsebujejo močne vezi, so ponavadi obstojne. • Ogljikovi atomi se lahko povezujejo med seboj in z atomi drugih elementov, in sicer v verige ali obroče. Verige so lahko nerazvejene ali razvejene. Molekule predstavimo z modeli.
Model molekule, v kateri so ogljikovi atomi povezani v verigo.
Model molekule, v kateri so ogljikovi atomi povezani v obroč.
• Atomi ogljika se lahko povezujejo med seboj in z atomi drugih elementov z enojnimi, dvojnimi ali trojnimi vezmi. H
?
Oglej si formule spojin na straneh 122 in 123. Kateri elementi so v teh spojinah? S kakšnimi vezmi je ogljikov atom povezan z atomi drugih elementov?
H
H
H
H
H
C
C
C
C
C
H
H
V tej spojini so ogljikovi atomi povezani z enojnimi vezmi in dvema dvojnima vezema.
H
H
H
C
C
H
H
C
C
H
V tej spojini so ogljikovi atomi povezani z enojnimi vezmi in eno trojno vezjo.
V organskih spojinah sta poleg ogljika najpogostejša elementa vodik in kisik. Pogosto nastopa tudi dušik, včasih pa fosfor, žveplo in halogeni. POSKUS 1 Kaj nastane pri gorenje sveče? Sveče izdelujejo iz organske spojine parafin. Prižgemo svečo in nad plamen poveznemo čašo. Opazimo, da se na steni čaše nabirajo saje in kapljice vode. Dokazali smo, da sta v parafinu prisotna element ogljik, saj so saje oblika ogljika, in element vodik, ki je s kisikom iz zraka zgorel v vodo.
POSKUS 2 Kaj nastane pri segrevanju sladkorja? V epruveto damo žlico sladkorja. Epruveto primemo z držalom in držimo nad plamenom. Opazimo, da sladkor ne gori, ampak poogleni, na steni epruvete pa se naberejo kapljice vode. Nastanek oglja je dokaz za prisotnost ogljika v sladkorju, nastanek vode pa dokaz za prisotnost vodika in kisika.
124
120-160 Kemija_6 pog.indd 124
8.7.15 7:58
Ogljikovodiki so spojine ogljika in vodika Organske spojine, katerih molekule so zgrajene samo iz ogljikovih in vodikovih atomov, imenujemo ogljikovodiki. Ogljikovodiki so pomembna skupina organskih spojin. Pridobivamo jih iz nafte in zemeljskega plina, uporabljajo pa se kot pogonska in druga goriva ter za pripravo številnih organskih spojin. V molekulah ogljikovodikov se ogljikovi atomi različno povezujejo med seboj. Lahko se povežejo z enojno, dvojno ali s trojno vezjo. Lahko tvorijo verige ali obroče. Na ogljikove atome se veže toliko vodikovih atomov, da vsak ogljikov atom tvori štiri vezi.
H
H
H
H
C
C
C
H
H H
H H propan
H C
H
H C
C
H propen
H H
H
C
C
C
H
H
propin
▲ Slika 7 Primerjaj spojine. V čem so si podobne in v čem se razlikujejo? Ogljikovodike, pri katerih so ogljikovi atomi povezani samo z enojnimi vezmi, imenujemo alkani. Ogljikovodike, pri katerih je vsaj ena dvojna vez med ogljikovima atomoma, imenujemo alkeni, tiste, pri katerih je vsaj ena trojna vez med ogljikovima atomoma, pa imenujemo alkini.
model molekule propana
model molekule ciklopropana
▲ Slika 8 Propan in ciklopropran imata enako število ogljikovih atomov. V molekuli propana so ogljikovi atomi povezani v verigo, v molekuli ciklopropana pa v obroč.
Propan je sestavina nafte in zemeljskega plina in se uporablja kot pogonsko gorivo. Ciklopropan se je včasih v zmesi s kisikom uporabljal v medicini kot anestetik.
Spojine, ki tvorijo obroče, imenujemo ciklične spojine, tiste, ki tvorijo verige, pa aciklične spojine (grško, predpona a- pomeni ne-, torej neciklične spojine). V naslednjih učnih enotah tega poglavja bomo spoznali vrste ogljikovodikov, njihovo zgradbo, poimenovanje, lastnosti in pomen v naravi.
Organske spojine zapišemo s strukturnimi in racionalnimi formulami Formule, ki povejo le sestavo molekul, npr. H2O, CO2, CH4, so molekulske formule. Prikažejo nam, kateri atomi so v izbrani molekuli in koliko je teh atomov. Pri organskih spojinah radi uporabljamo formule, ki poleg števila atomov posameznih elementov v molekuli prikažejo, kako so atomi povezani med seboj, torej prikažejo zgradbo molekul. V takih formulah zapišemo vse atome in vse vezi med njimi. Ker take formule prikazujejo zgradbo (strukturo) molekul, jih imenujemo strukturne formule. V sliki 7 so propan, propen in propin prikazani s strukturnimi formulami.
120-160 Kemija_6 pog.indd 125
125
8.7.15 7:58
Pri velikih molekulah je vodikovih atomov lahko zelo veliko, zato strukturne formule postanejo nepregledne. Lahko jih poenostavimo: ogljikove atome zapišemo vsakega posebej, vse vodikove atome, ki so vezani na isti ogljik, pa združimo in pripišemo k ogljikovemu atomu. Take poenostavljene formule imenujemo racionalne formule. Oglej si model molekule butana. Na podlagi modela lahko zapišemo strukturno formulo, ki jo nato lahko poenostavimo v racionalno formulo.
H
model molekule
H
H
H
H
C
C
C
C
H
H
H
H
H
CH3 CH2 CH2 CH3
strukturna formula
▲ Slika 9
racionalna formula
Model molekule ter strukturna in racionalna formula butana
Organske spojine ponavadi zapisujemo z racionalnimi formulami. NA KRATKO
KljUčni pojmi
• Od vseh znanih spojin je največ organskih spojin, tj. ogljikovih spojin.
▶ ogljikove spojine
• Ogljikovi atomi se v spojinah povezujejo med seboj in z drugimi elementi z enojno, dvojno ali s trojno vezjo, v verige ali obroče.
▶ ogljikovodiki ▶ modeli molekul
• Molekule organskih spojin prikazujemo z modeli. Za zapis organskih spojin uporabljamo predvsem racionalne in strukturne formule.
▶ molekulske formule
• Ogljikovodiki so spojine ogljika in vodika.
▶ strukturne formule ▶ racionalne formule
RAZMISLI IN ODGOVORI 1. Pobrskaj po domači kuhinji in zapiši 10 snovi oziroma predmetov, ki ti pridejo pod roke. Razvrsti jih na organske ali anorganske snovi, oziroma predmete iz teh snovi. Katerih je več? 2. Lindan je spojina, ki jo najdemo v šamponih proti ušem. Oglej si strukturno formulo lindana. a) Kateri elementi so prisotni v spojini? b) Katere vrste vezi so v spojini? c) Preštej atome vseh elementov v spojini in napiši njeno molekulsko formulo.
Cl H Cl
C
H
C
Cl
H
H C
C
Cl C H C
H Cl
Cl
3. Spojino, prikazano s strukturno formulo, zapiši z racionalno in molekulsko formulo.
H
H
H
H
H
H
H
H
C
C
C
C
C
C
C
H
H
H
H
H
H
H
H
126
120-160 Kemija_6 pog.indd 126
8.7.15 7:58