ISBN 978 - 9 61 - 02- 0285-1
7
10,60 eur
Učbenik
Delovni zvezek
e-gradiva
7 AKTIVNO V NARAVOSLOVJE 2 e-gradiva
za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole
AKTIVNO V NARAVOSLOVJE 2
učni komplet za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole
delovni zvezek za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole
Andrej Šorgo Boris Čeh Mitja Slavinec
AKTIVNO V NARAVOSLOVJE 2 Delovni zvezek
za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole
VSEBINA Predgovor Varno delo pri poskusih
5 5
1. 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.7
SNOVI Snovi okoli nas Elementi in spojine Raztopine Naravni vodni viri Iz zmesi z ločevanjem pridobimo čiste snovi Fizikalne in kemijske spremembe snovi Kadar snovi gorijo, potekajo reakcije s kisikom
6 6 8 10 13 15 17 19
2. 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5
SVETLOBA IN BARVE Svetlobna energija Razširjanje svetlobe in zaznavanje okolice Bela svetloba Lom svetlobe in odboj svetlobe na zrcalu Leče in oko
21 21 23 26 28 30
3. 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5
ZVOK. VALOVANJE Oddajniki in sprejemniki zvoka Razširjanje zvoka in sporazumevanje Vrste zvoka in hrup Vrste valovanj Zvok in svetloba sta valovanji
32 32 34 36 38 40
4. 4.1 4.2 4.3 4.4
VIRUSI, BAKTERIJE IN GLIVE Celična zgradba organizmov Virusi Zgradba in delovanje bakterij Zgradba in delovanje gliv
42 42 42 43 47
5. 5.1 5.2 5.3
ŽIVALI, GRADBENI TIPI IN RAZVRŠČANJE ŽIVALI Kaj so živali? Pomen živali v ekosistemu in za človeka Kako so zgrajene živali? Razvrščanje živali
50 50 51 52
6. 6.1 6.2 6.3 6.4
PREBAVA, DIHANJE, IZLOČALA IN PRENOS SNOVI PO TELESU Kako do hrane? Oskrba s kisikom in izločanje ogljikovega dioksida Kam z odpadnimi in odvečnimi snovmi? Prenos snovi po telesu
55 55 58 60 61
7. 7.1 7.2 7.3
OPORA, ZAŠČITA IN PREMIKANJE Telo potrebuje oporo Koža je zunanji del telesa Živali se premikajo
64 64 66 67
3
1. SNOVI 8. 8.1 8.2 8.3
REGULACIJA IN ZAZNAVANJE Regulacija. Prenašanje sporočil s hormoni Prenašanje sporočil po živčevju Zaznavanje okolja s čutili
71 71 71 73
9. 9.1 9.2 9.3 9.4
RAZMNOŽEVANJE, RAST IN RAZVOJ ŽIVALI Nespolno in spolno razmnoževanje živali Zgradba spolnih organov, razvoj spolnih celic in oploditev Razvoj zarodka in osebni razvoj Razvojni krogi zajedalcev
75 75 75 76 81
10. 10.1 10.2 10.3
ZGRADBA IN DELOVANJE EKOSISTEMOV Gozdni ekosistem Energijske in snovne pretvorbe v gozdnem ekosistemu Primerjava zgradbe in delovanja različnih ekosistemov
82 82 84 86
11. ČLOVEK IN OKOLJE 11.1 Človek spreminja ekosisteme 11.2 Onesnaževanje zraka, vode in tal
89 89 94
Avtorji in viri slikovnega gradiva Ilustracija na naslovnici Erika Omerzel Vujić Ilustracije Boris Čeh (str. 7–20, str. 29) Andrej Kustec (str. 23, str. 25, str. 33, str. 34, str. 38, str. 39, str. 40, str. 42, str. 46, str. 50, str. 55, str. 56, str. 57, str. 58, str. 60, str. 61, str. 64, str. 65, str. 66, str. 68, str. 69, str. 70, str, 71, str. 74, str. 75, str. 80, str. 84) Erika Omerzel Vujić (str. 21, str. 22, str. 35, str. 37) Fotografije Shutterstock (str. 53, str. 76, str. 78, str. 85) 4
PREDGOVOR V delovnem zvezku so zbrane različne vrste nalog, ki so označene z ikonami, kar je opisano v nadaljevanju.
težja naloga
Največ je nalog, ki so namenjene ponavljanju in preverjanju razumevanja učnih vsebin v učbeniku Aktivno v naravoslovje 2. Naloge boš sam ali v skupini reševal v šoli ali za domačo nalogo. Potreboval boš le raznobarvna pisala. Za risanje uporabljaj svinčnik in suhe barvice, saj boš laže popravil morebitne napake. V drugi skupini so naloge, ki jih boš prav tako reševal le z uporabo pisal, odgovore pa boš našel na spletu ali z brskanjem po knjigah. V tretji skupini so naloge, pri katerih boš opazoval, meril in izvajal poskuse skladno z navodili v delovnem zvezku. Poskuse boš izvajal v šoli, nekatere tudi doma. V delovni zvezek boš zapisoval rezultate in iskal odgovore na postavljena vprašanja, povezana s poskusi. Pri izvedbi poskusa moramo zagotoviti pogoje, da se spreminja le en dejavnik. Vsi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na rezultate poskusa, se med poskusom ne smejo spreminjati. Pravimo, da smo naredili pošten poskus. V četrti skupini so naloge, kjer boš sam izdelal načrt za poskus ali raziskavo ter jo izvedel.
e-vsebine
Poskusi in naloge z oznako e-vsebine so objavljeni na portalu Vedež na spletni strani učnega kompleta Aktivno v naravoslovje 2. Če čas dopušča, jih učitelj lahko vključi v pouk, nekatere pa lahko narediš za domačo nalogo.
VARNO DELO PRI POSKUSIH Pri poskusih so navedeni napotki za varno delo. Večinoma uporabljamo snovi, s katerimi se srečujemo vsak dan. V nekaterih poskusih pa ima uporabljena snov znak za nevarnost. Draženje kože, oči Preobčutljivost kože Draženje dihal
Nevarno za vodno okolje
Varnost pri delu je označena z znaki: Uporabimo zaščitne rokavice
Nosimo zaščitna očala
Delamo v digestoriju
Pri izvajanju kemijskih poskusov vedno nosimo očala. Opisani so tudi varnost pri delu z laserjem in napotki za ravnanje z biološkimi preparati ter organizmi. 5
1. SNOVI 1.2 Elementi in spojine 1. Odgovori na vprašanja. a) Katera lastnost je skupna elementom in spojinam? b) V čem se spojine razlikujejo od elementov?
c) Iz katerih delcev so zgrajeni elementi in iz katerih delcev spojine?
č) V čem se molekule elementov razlikujejo od molekul spojih?
2. Katera trditev o molekuli ni pravilna? A B C Č
Če so v molekuli snovi enaki atomi, je to molekula elementa. Če sta v molekuli vsaj dva atoma med seboj različna, imamo molekulo spojine. V molekuli morata biti vsaj dva med seboj različna atoma. Snov, ki je zgrajena iz enakih molekul, je čista snov.
3. Na slikah so prikazani delci različnih snovi pri sobni temperaturi.
Ali je snov element ali spojina? Ali je snov zgrajena iz molekul ali atomov? V katerem agregatnem stanju je snov pri sobni temperaturi? Iz koliko elementov je zgrajena snov? Iz koliko atomov je zgrajena molekula? 8
4. Ali poznaš kakšen element, pri katerem je v molekuli več atomov, kot jih je v molekuli dušika?
5. Med pomembne spojine sodijo smejalni plin, vodikov peroksid in benzen. Na spletu poišči podatke o teh spojinah in jih vpiši v preglednico. Kateri elementi so v spojini? Spojina zapiši imena
zapiši simbole
Št. atomov enega elementa v molekuli
Št. atomov drugega elementa v molekuli
Skupno število atomov v molekuli
smejali plin (didušikov oksid) vodikov peroksid benzen
6. Modeli molekul elementov in spojin Sestavili bomo modele molekul nekaterih elementov in spojin ter s tem spoznali njihovo zgradbo. Potrebujemo * komplet za sestavljanje modelov Kako delamo 1. Iz kroglic in palčk sestavi modele molekul elementov dušika in ozona ter spojin vode, ogljikovega dioksida, amoniaka in metana. Pomagaj si s slikami modelov, narisanih v učbeniku. Učitelj ti bo povedal imena tistih elementov in spojin, za katere so modeli narisani, niso pa zapisana njihova imena.
a) V čem se razlikujeta molekuli dušika in ozona?
b) Kaj imata skupnega molekuli dušika in ozona? c) V čem se razlikujejo molekule ogljikovega dioksida, amoniaka in metana?
9
2. SVETLOBA IN BARVE
4. Lunine mene S poskusom se bomo naučili, kako nastanejo Lunine mene. Učenec s svetilko predstavlja Sonce, učenec z žogo pa Luno. Preostali učenci pa so opazovalci na Zemlji, ki ponoči opazujejo Luno. Potrebujemo * žogo
* svetilko
Kako delamo 1. Poskus delamo v delno zatemnjeni učilnici. En učenec vzame žogo, drugi svetilko, preostali učenci pa stopijo skupaj v gručo in so opazovalci. 2. Učenec s svetilko, ki predstavlja Sonce, naj se postavi k eni steni učilnice in sveti na žogo, opazovalci (žogo bodo videli enako osvetljeno, kot ponoči z Zemlje vidimo Luno) naj se na sredini učilnice obrnejo proč od svetilke, učenec z žogo, ki predstavlja Luno, pa naj kroži okoli opazovalcev. Po potrebi se opazovalci sklonijo toliko, da ne zastirajo svetlobe od svetilke do žoge. 3. Opazujmo, kakšen delež žoge vidimo osvetljen, medtem ko učenec z njo kroži okrog opazovalcev.
Luna Sonce
opazovalci na Zemlji
Sonce
opazovalci na Zemlji
Sonce
opazovalci na Zemlji
Sonce
opazovalci na Zemlji
Luna
a) V kateri medsebojni legi opazovalcev, svetilke in žoge vidimo žogo najbolj osvetljeno?
b) Kako imenujemo tako lunino meno? c) V kateri medsebojni legi jo vidimo najmanj osvetljeno? č) Kako imenujemo tako lunino meno? d) Ali vidimo žogo enako osvetljeno, ko je levo ali desno od vas?
e) Kako imenujemo ti dve lunini meni? f) Če se ob polni luni ne bi sklonili, bi zastirali svetlobo in na žogo bi padla senca. Kako v naravi imenujemo tak pojav? 24
5. Odgovori na spodnja vprašanja. a) Ali ima tudi Sonce osojno stran? Pojasni.
b) Svetloba od Sonca do Plutona potuje pet ur in pol. i) Poišči podatek o oddaljenosti Sonca do Zemlje. ii) Poišči podatek, koliko časa potuje svetloba od Sonca do Zemlje. iii) Kolikokrat je Pluton bolj oddaljen od Sonca kot Zemlja? c) Kdaj je senca našega telesa daljša, zjutraj ali opoldne? Pojasni. Pomagaj si s spodnjo risbo tako, da narišeš sončni žarek, ki potuje mimo glave proti tlom, in na tleh označiš, kako dolga je senca človeka.
Zjutraj
Opoldne
č) Poleti in pozimi opoldne opazujemo senco našega telesa. Kakšne sence so poleti in kakšne pozimi? Pojasni in ustrezno označi risbi.
Poleti
Pozimi
25
6. PREBAVA, DIHANJE, IZLOČALA IN PRENOS SNOVI PO TELESU 6.1 Kako do hrane? 1. Dopolni trditvi in odgovori na vprašanja. a) Celice potrebujejo hranilne snovi za
,
in
.
in
b) Živali potrebujejo hrano, da bi si zagotovile .
za svoj obstoj in c) Zakaj morajo organizmi hrano prebavljati?
č) Večina živali ima cevasto prebavilo. Zapiši najpomembnejšo prednost cevastega prebavila v primerjavi s slepo zaprtim prebavilom.
2. Shema prikazuje povezavo med organskimi sistemi v živalskem organizmu, npr. sesalcu. V shemo dodaj snovi, ki se prenašajo po organskih sistemih. Na ustrezna mesta vpiši pojme: – hrana – kri
– hranila – ogljikov dioksid
– iztrebek – urin
– kisik
Transportni sistem Dihala
Prebavila
3. Kunec in maček z enako maso se razlikujeta v masi iztrebkov, ki jih iztrebita. Ta je neprimerno večja pri kuncu. Pojasni, zakaj ta razlika.
55
6. PREBAVA, DIHANJE, IZLOČALA IN PRENOS SNOVI PO TELESU
4. Najpomembnejše vloge prebavil so: kosanje in drobljenje; oblikovanje iztrebka; raztapljanje in kemijska razgradnja; skladiščenje hrane; sprejem hrane ter vsrkavanje. Oglejmo si delovanje prebavil psa in deževnika. a) Narisano je prebavilo psa. i) Poimenuj dele prebavil psa tako, da na ustrezna mesta v shemi vstaviš besede: črevo, požiralnik, usta, ustna votlina, zadnjična odprtina. ii) V shemo prebavil vpiši na posamezne odseke prebavila črko procesa, kjer se navedeni proces dogaja. Namig: včasih se lahko v enem odseku dogaja več procesov. A kosanje in drobljenje B oblikovanje iztrebka C raztapljanje in kemijska razgradnja
Č skladiščenje hrane D sprejem hrane E vsrkavanje
b) Narisano je prebavilo deževnika. i) V shemi označi: usta, prebavilo in zadnjično odprtino. ii) V shemo vpiši na posamezne odseke prebavila črko procesa (procesi A–E v a) delu naloge), kjer se navedeni proces dogaja.
56
5. Risba prikazuje glave ptičev, ki se različno prehranjujejo. Po obliki kljuna ugotovi način prehranjevanja posameznega ptiča. Izbiraj med načini prehranjevanja: – lovec žuželk – lov žuželk z dolbenjem – plenilec
– prehranjevanje s semeni (zrnojed) – ribojed – vsejed
vrana
srakoper
vrabec
žolna
čaplja
ujeda (orel)
6. Kosanje in drobljenje hrane O pomenu kosanja in drobljenja hrane se lahko prepričaš s poskusom. Potrebujemo * enako veliki stekleni čaši ali kozarca, dva decilitra * grobo mleto kuhinjsko sol ali kristalni sladkor * fino mleto kuhinjsko sol ali sladkor v prahu
* kavni žlički * čašo ali steklenico z vodo * stekleni palčki ali žlički za kavo
Kako delamo 1. Čaši postavi na mizo in ju do treh četrtin napolni z vodo. 2. V eno čašo nasuj za kavno žličko fino mlete kuhinjske soli. 3. V drugo čašo previdno nasuj za kavno žličko grobo mlete kuhinjske soli. 4. Hkrati mešaj vsebini obeh čas in opazuj.
a) Kaj se je zgodilo s soljo? b) Katera oblika soli se je hitreje raztapljala? c) Na podlagi zgornjih odgovorov zapiši, kakšen pomen ima drobljenje hrane za živali.
57