NIT 5 - prenovljen uc. z med. vsebinami - 2015

I S B N 978 -9 61- 02- 0315 -5

5 Darja Skribe Dimec Ana Gostinčar Blagotinšek Franko Florjančič Sonja Zajc

učbenik

delovni zvezek

RAZISKUJEMO IN GRADIMO 5

učni komplet za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole

učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole

15,90 eur

RAZISKUJEMO IN GRADIMO učbenik

za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole

dr. Darja Skribe Dimec, mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, Franko Florjančič, mag. Sonja Zajc RAZISKUJEMO IN GRADIMO 5 Učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole Ilustracije Tomaž Verbič Šalamon, Edo Podreka Fotografije arhiv DZS, Buenos Dias, Marijan Čonč, Dušan Grča, Igor Grom, Ana Gostinčar Blagotinšek, Marko Feist, Franko Florjančič, Dejan Javornik, Simon Kajtna, Igor Modic, Mavric Pivk, Darja Skribe Dimec, Ljubo Vukelič, Sonja Zajc, Igor Zaplatil, Primož Zrnec, Shutterstock

Svoje fotografije so odstopili arhiv Delo, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije (zgibanka Za srce, oktober 2000); Oxford University Press (The Environment, 1990), Unicef

Rokopis sta strokovno pregledali dr. Mojca Čepič; Željka Ličan Adamčič, prof.

Rokopis je jezikovno pregledala Majda Degan Kapus, prof.

Uredila Vera Čonč Idejna in oblikovna zasnova notranjosti Tjaša Štempihar

Priprava za tisk Kosovir Idejna in oblikovna zasnova naslovnice Mojca Bizjak in Roman Ražman

Glavni urednik Vasja Kožuh Izvršna direktorica Divizije založništev Ada de Costa Petan Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na svoji 170. seji dne 21. maja 2015 sprejel sklep št.

613-2/2015/43 o potrditvi učbenika RAZISKUJEMO IN GRADIMO 5 kot učbenika za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole © DZS, založništvo in trgovina d. d., (leto prve izdaje 2003). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2) 62(075.2) RAZISKUJEMO in gradimo 5. Učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole / Darja Skribe Dimec ... [et al.] ; [ilustracije Tomaž Verbič Šalamon, Edo Podreka ; fotografije arhiv DZS ... et al.]. - 3. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2015 ISBN 978-961-02-0643-9 1. Skribe-Dimec, Darja 279066368

Vsebina 1. PODATKI ......................................................................................................................

Po stopničkah gor in po klancu dol .......................................................................

Utrjujemo in povezujemo ........................................................................................

7 8 12

2. VPLIVI SONCA NA VREME ........................................................................................

Sijaj, sijaj, sončece ..................................................................................................

Zakaj piha veter ........................................................................................................

Utrjujemo in povezujemo ........................................................................................

15 16 19 26

3. SNOVI IN POJAVI .......................................................................................................

Večje ni vedno tudi več ...........................................................................................

Navzdol gre samo .....................................................................................................

Hladno, toplo, vroče .................................................................................................

Utrjujemo in povezujemo ........................................................................................

29 30 33 38 44

4. PRETAKANJE .............................................................................................................

Zakaj je Zemlja »modri planet« .............................................................................

Od izvira do pipe ........................................................................................................

Gori na gori gorí .........................................................................................................

Utrjujemo in povezujemo ........................................................................................

47 48 54 56 62

5. NAPRAVE IN STROJI .................................................................................................

Gugalnice ...................................................................................................................

Dvigala ........................................................................................................................

Z jermeni prenašamo gibanje in breme ...............................................................

Utrjujemo in povezujemo ........................................................................................

65 66 72 74 78

6. ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO ...............

Jedilnik za človeka ...................................................................................................

Jedilnik za živali ........................................................................................................

Jedilnik za rastline ...................................................................................................

Diham, torej sem ......................................................................................................

Vse živo je iz vode ....................................................................................................

Utrjujemo in povezujemo ........................................................................................

81 82 98 94 96 99 106

7. PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI TER KROŽENJE SNOVI V NARAVI ......

Solata polžu, polž žabi, žaba štorklji ....................................................................

Iz živega v neživo in nazaj ......................................................................................

Utrjujemo in povezujemo ........................................................................................

109 110 116 124

PRILOGA ...........................................................................................................................

126

Glavni cilj — kaj se med drugim v tem poglavju učiš

Poišči vajo v delovnem zvezku in jo naredi.

Pomembno

Pojasnilo

Zanimivost

Hudomušne iskrice

Sveže rastline, plodovi, semena Žuželke, črvi Meso vseh vrst

Poišči vajo v delovnem zvezku in jo naredi, če želiš.

Vprašanja za ponovitev

Odgovori na vprašanja

Povezovanje pojmov različnih predmetov in razvijanje spretnosti, ki so uporabne v različnih okoliščinah

6

PODATKI

Ljudje se od drugih živih bitij razlikujemo tudi po tem, da znamo svoje znanje zapisati in ga tako posredovati drugim. Najstarejše pisave, kot sta klinopis in hieroglifi, so stari več tisoč let. Sodobni načini zapisovanja in sporočanja so drugačni, še vedno pa velja, da jih moramo znati brati.

Več znaš, več veljaš. Več veš, bolje zate. Znanje in podatki so dostopni na internetu, v knjigah, revijah, povsod. Zapisani so na različne načine. Slikovni prikazi, ki jih obravnavamo v tem poglavju, so hiter način za sporočanje in pridobivanje podatkov.

Raziskujmo5_ucbenik_6-13.indd 6

4/17/15 11:27 AM

7

PODATKI Po stopniÄ?kah gor in po klancu dol .................. 8 Utrjujemo in povezujemo ................................ 12

Raziskujmo5_ucbenik_6-13.indd 7

4/17/15 11:27 AM

8

PODATKI

Po stopničkah gor in po klancu dol Cilj je naučiti se: • prikazovati in uporabljati podatke • razvrščati in urejati po različnih kriterijih

Naredi vajo Koliko stopnic na dan.

Stopničke Po stopnicah se vzpnemo na višje mesto ali pa se od tam spustimo. Stopnišča se lahko razlikujejo po višini in strmini.

Višina stopnišča je oddaljenost najvišje stopnice od tal.

Zeleno stopnišče je višje od rjavega.

Stopnišči imata enaki strmini in različni višini.

Modro stopnišče je bolj strmo kot rdeče. Stopnišči na sliki imata enaki višini in različni strmini. Strmina stopnišča je prikazana z letvico, ki je položena prek stopnic.

Na modrem stopnišču se z enim korakom povzpneš višje kot na rdečem.

Naredi vaji Visoko, višje, najvišje in Strmo, bolj strmo, najbolj strmo.

Na strmem stopnišču se vzpenjamo hitreje kot na položnem. To pomeni, da se z enim korakom na strmem stopnišču povzpnemo višje kot na položnem.

Prikaz s stolpci Stopniščem so podobni prikazi s stolpci. Po bolj strmem stopnišču se hitreje vzpenjamo kot po položnem. Za prikaze velja, da bolj strm prikaz opisuje hitrejše spreminjanje. Na sliki je prikazano spreminjanje višine snežne odeje v različnih krajih v nekaj urah.

Raziskujmo5_ucbenik_6-13.indd 8

4/17/15 11:27 AM

9

LJUBLJANA

KRANJSKA GORA

cm

cm

Naredi vajo Prihranki.

50

VIŠINA SNEGA

VIŠINA SNEGA

60

40 30 20 10 0

čas 5h

6h

7h

8h

9h 10h

30 25 20 15 10 5 0

čas 5h

6h

7h

8h

9h 10h

V Kranjski Gori je vsako uro zapadlo več snega kot v Ljubljani.

Hribčki in prikazi Višinsko razliko lahko premagamo tudi tako, da se povzpnemo po klancu. Tudi višino in strmino klanca določimo podobno kot pri stopnišču.

Kolesar se vzpne po stopnišču, kolo pa po klancu.

Višina klanca je navpična razdalja med vznožjem in vrhom klanca. Strmina je nagnjenost pobočja.

Sodobne zgradbe imajo stopnice in klančine, po katerih lahko v zgradbo vstopijo tudi invalidi na vozičkih.

Stopnišče lahko nadomestimo s klancem in obratno: klanec lahko nadomestimo s stopnicami.

Pogosto se zgodi, da klanec ni povsod enako strm. Strmina se lahko spremeni enkrat ali večkrat. Enako velja za stopnišča.

Raziskujmo5_ucbenik_6-13.indd 9

Strmina stopnišča in klanca se enkrat spremeni – poveča.

4/17/15 11:27 AM

10

PODATKI

Podatke v prikazu lahko prikažemo s črto namesto s stopnicami. Bolj strma črta predstavlja hitrejše spreminjanje. Strmina v prikazu se lahko spreminja.

Narisali smo, kako je prevožena pot dveh avtomobilov odvisna od časa.

Modri avtomobil je najprej vozil počasi (položni del), nato hitro (strmi del).

Rdeči avtomobil je ves čas vozil hitro, kar razberemo iz strmine prikaza.

KOLIČINA PADAVIN

TEMPERATURA ZRAKA

Naredi vajo Kateri lonec.

MESEC

MESEC

Stolpčni prikaz

Lomljeni prikaz

Prikaz z vrsticami Vodo porabljamo pri različnih opravilih. Približno količino vode, ki jo ena oseba porabi za nekatere dejavnosti v enem dnevu, izveš iz preglednice ali v prikazu z vrsticami.

Prikaz: Količina porabljene vode v enem dnevu = 5 litrov

Dejavnost

Legenda:

Količina porabljene vode v enem dnevu

Raziskujmo5_ucbenik_6-13.indd 10

4/17/15 11:27 AM

11

Legenda je razlaga pomena simbolov (na primer sličic ali barv), ki jih uporabljamo v prikazu.

Naredi vaji Koliko vode porabimo in Kaj je pametneje.

Množice predmetov in pojavov so zanimive za raziskovanje. Z razvrščanjem je mnogo lažje najti kocko, ki jo potrebujemo.

Množico kock smo razvrstili po barvi.

Kocke smo uredili po velikosti (majhne, srednje in velike).

Kocke smo razvrstili po obliki (z ravnimi in neravnimi robovi).

Podatke o množicah slikovno predstavljamo na tri načine: s tortnim prikazom ali kolačnikom, stolpičnim in vrstičnim prikazom.

Najljubše jedi v Marcelovem razredu

Najljubše televizijske oddaje Regininih sošolk

Vrstični prikaz

Število

Stolpčni prikaz

Število

Kolačnik

Kako poskrbijo za svojo varnost v Agatinem razredu.

Vrsta oddaje

Legenda:

Legenda:

Način varovanja

Legenda:

Sladkarije

Oddaje o naravi

V avtu se pripenjam z varnostnim pasom

Testenine

Risanke

Upoštevam prometne znake

Meso

Glasbene oddaje

Uporabljam zaščitno opremo

Zelenjava

Filmi

Za mojo varnost skrbijo drugi

Naredi vaji Avtomobilčki in Ali torta tudi pripoveduje.

Raziskujmo5_ucbenik_6-13.indd 11

4/17/15 11:27 AM

12

UTRJUJEMO IN POVEZUJEMO

1. Oglej si prikaza na str. 10 zgoraj in odgovori: Za katero dejavnost porabimo največ vode? Za katero pa najmanj? Koliko litrov vode porabiš za umivanje zob?

2. Koliko litrov vode dnevno porabi štiričlanska družina? Načrtuj kako boš to ugotovil in predstavi svoje ugotovitve.

3. S poskusom lahko ugotoviš, koliko vode izgubimo zaradi pokvarjenih pip, iz katerih kaplja ali curlja. Poišči (v šoli ali doma) pokvarjeno pipo iz katere kaplja.

Pod pipo postavi večji lonec. Po eni uri izmeri količino vode v loncu. Poišči podatke o ceni vode in napovej, za koliko se bo zmanjšal mesečni račun za vodo, če pipo popravijo.

4. Poskus ponovi še tako, da izmeriš, koliko vode izteče v eni uri, če iz pipe curlja.

Izračunaj, koliko vode izteče na dan, teden, mesec, leto. Izračunaj še, za koliko je račun za vodo zaradi pokvarjene pipe višji.

5. S sošolci izvedi raziskavo, s katero boste ugotovili, koliko je pokvarjenih pip v vaših domovih. Ocenite, koliko vode se iz njih izteče vsak mesec in koliko denarja zato izgubite. Ugotovite, kaj bi si za ta denar lahko kupili.

1. Izplakovanje stranišča. Pitje in prehrano.

2. Približno 500 l.

Raziskujmo5_ucbenik_6-13.indd 12

4/17/15 11:27 AM

13

1.

Izrazi • Spodnje besedilo prepiši v svoj zvezek in vanj vstavi besede: visokem, višji, najvišji, položna, strma.

2.

3.

hribu nad vasjo. Do nje vodita Petrova babica stanuje na , druga pa pelje naokoli hriba in dve poti. Ena je kratka in in daljša. Za njeno hišo je še en hrib, na je hrib blizu njenega doma pa pelje katerem se pasejo ovce. Na planinska pot do razglednega stolpa.

Predstavitev in obdelava podatkov • Kako zabaven je pouk? Ugotovi, kolikokrat se med poukom zasmeješ pri različnih predmetih. Izberi si en dan v tednu in podatke prikaži s stolpčnim prikazom za vse predmete na urniku.

• V Aninem razredu so učenci napisali, koliko ustanov in stanovanjskih zgradb so videli na poti do šole. Z rdečo barvo so zapisali število ustanov: 3, 2, 0, 1, 2, 0, 1, 4, 0, 2. Z modro so označili število stanovanjskih zgradb: 8, 5, 4, 3, 3, 2, 5, 3, 7, 4. Njihove odgovore prikaži s črticami.

• V Kopru so bili v mesecu februarju štirje oblačni dnevi. Nariši tortnih prikaz, na katerem boš predstavil ta podatek.

• Alenka je iz plastičnih pokrovčkov izdelala raka. Nariši vrstični prikaz, ki prikazuje uporabljene pokrovčke.

Spletne informacije

Raziskujmo5_ucbenik_6-13.indd 13

• Na spletu poišči opis poklica meteorolog in ugotovi, kaj je njegovo delo.

4/17/15 11:27 AM

Sonce je glavni vir energije na Zemlji. Energijo Sonca vpija površje Zemlje.

Kopno in vodne površine na Zemlji se pri tem segrevajo. Različne površine se različno segrevajo – svetle (na primer zasnežena področja) manj, temne (na primer temna prst) pa bolj.

Od smeri sončne svetlobe je odvisno tudi, koliko se tla segrejejo. To se spreminja z letnimi časi. Smer sončne svetlobe glede na površje Zemlje je različna tudi na različnih pobočjih vzpetin, na različno strmih delih pobočja hriba, na strmem pobočju in na ravnini idr.

Zrak, ki je prozoren, svetlobe ne vpija in sonce ga ne segreva. Zrak se segreva ob stiku s toplejšim površjem. Nad različnimi vrstami površja se zrak različno ogreje in zato začne premikati, zaradi česar nastane veter. Segreti zrak se tudi dviguje, in če je vlažen, pri tem nastanejo oblaki, lahko pa tudi padavine in nevihte. Sonce torej »poganja« mline na veter, vetrnice in tudi vremensko dogajanje na Zemlji.

Raziskujmo5_ucbenik_14-27.indd 14

4/17/15 12:12 PM

VPLIVI SONCA NA VREME Sijaj, sijaj, sonÄ?ece ........................................... 16 Zakaj piha veter ................................................. 19 Utrjujemo in povezujemo ..................................... 26

Raziskujmo5_ucbenik_14-27.indd 15

4/17/15 12:12 PM

16

VPLIVI SONCA NA VREME

Sijaj, sijaj, sončece Cilj je naučiti se: • da se snovi na soncu grejejo, če vpijajo sončno svetlobo • da se zrak segreva od tal navzgor, voda pa od gladine navzdol • da se prisojna pobočja bolj ogrejejo kot osojna • povezati kroženje Zemlje okrog Sonca, letne čase in dolžino svetlega dela dne ter višino Sonca nad obzorjem

Sonce v vesolje oddaja svetlobo in z njo toploto. Del te svetlobe osvetljuje in ogreva tudi Zemljo. Preden pa svetloba doseže površje Zemlje, mora skozi več kot 10 km debelo plast zraka, ki obdaja Zemljo. Čist zrak sončne svetlobe ne ovira, pravimo, da jo prepušča.

Svetloba nemoteno doseže tla.

Koliko sončne svetloba pride do tal, je odvisno od oblačnosti in čistosti zraka.

Drugače je, če so v zraku prašni delci ali vodne kapljice. Ti preusmerijo velik del svetlobe, ki zato ne doseže tal. Zato je oblačno vreme veliko bolj temačno kot sončno. Podobno se dogaja v megli ali dimu.

Vodne kapljice in prašni delci ovirajo širjenje svetlobe.

Naredi vaji Poletje in zima ter Kako dobro vidim.

Raziskujmo5_ucbenik_14-27.indd 16

Znanstveniki domnevajo, da so dinozavri izumrli, ker je na Zemljo treščil komet. Ob trku se je v ozračje dvignilo toliko prahu, da sončna svetloba ni dosegla tal.

Zato so odmrle rastline in so dinozavri ostali brez hrane.

4/17/15 12:12 PM

17

Ob izbruhu vulkana se v ozračje dvigne veliko prahu in pepela. Močan vulkanski izbruh lahko oslabi svetlobo in onemogoči rast rastlin.

Sonce ogreva le tiste reči, ki vpijajo svetlobo. Svetlobo najbolj vpijajo temni predmeti, svetli manj, prozorni pa skoraj nič.

Naredi vaji Črno in belo in Sonce ogreva tla.

Tla so navadno temna, zato vpijajo svetlobo in se segrevajo. Od segretih tal se segreva tudi zrak. Kadar pa so tla hladnejša od zraka (npr. ponoči), se zrak ob stiku s tlemi ohlaja.

Bela sončna svetloba je sestavljena iz barv, ki jih vidimo v mavrici: rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra in vijolična. Ali veš, da ima pri dvojni mavrici druga obrnjen vrstni red barv?

Voda vpije nekoliko več svetlobe kot zrak, a veliko manj kot prst. Sonce segreva vodo na gladini, kar lahko ugotovimo med plavanjem v morju ali jezerih. Plast vode na vrhu je topla, že malce globlje, kamor med plavanjem sežemo z nogami, pa je voda hladna. Topla voda z gladine in hladna z dna se ne premešata, ker je topla voda lažja od hladne in ostaja na vrhu.

Naredi vaji Zrak se segreva od tal in Temperatura vode v mlaki.

Pomembna je tudi smer svetlobe Čeprav Sonce ves čas oddaja enako svetlobe, na Zemlji ni vedno in povsod enako toplo.

Nekatera področja so vedno topla, druga vedno hladna, ponekod pa se izmenjujejo hladna in topla obdobja. Razlike pojasnimo s tem, da sončna svetloba pozimi in poleti pada na površje v različnih smereh. Poleti pada na površino Zemlje zelo strmo, pozimi pa bolj položno. Poleti so temperature zato višje kot pozimi. Na to vpliva tudi dolžina svetlega dela dne.

Raziskujmo5_ucbenik_14-27.indd 17

4/17/15 12:12 PM

18

VPLIVI SONCA NA VREME

Čim bolj strmo pada svetloba na površino, tem bolj jo segreva. Sončna svetloba pada položno tudi zjutraj in zvečer, bolj strmo pa opoldne. To vpliva tudi na temperaturo zraka in tal.

Nekateri zmotno mislijo, da je pozimi mraz zato, ker smo takrat dlje od Sonca kot poleti, kar pa ni res.

Lahko narediš vajo Sonce ogreva tla ves dan.

V naših krajih so letni časi različno topli in tudi svetli del dneva je različno dolg. To je posledica kroženja Zemlje okrog Sonca.

Zemljino površje ni ravno. Sončna svetloba pada na različno nagnjena tla različno strmo.

Posebej vidna je ta razlika v hribih in gorah.

Pobočje, kamor svetloba pada strmo in ga dobro ogreva, imenujemo prisoje. To je navadno južno pobočje. Pobočje, na katerega sončna svetloba pada položno in ga slabše ogreva, imenujemo osoje. To je navadno severno pobočje hriba.

Naredi vaji Smer žarkov in Krtove prisoje in osoje.

Na prisojnih pobočjih spomladi prej skopni sneg in ozeleni drevje. Ker so prisojna pobočja vse leto toplejša, sadimo tja bolj občutljive rastline, na primer trto.

Raziskujmo5_ucbenik_14-27.indd 18

Na prisojah je topleje kot drugje.

4/17/15 12:13 PM