SVET MATEMATIČNIH ČUDES 1

9 789610 200987

ISBN 978-961-02-0098-7

17,5 €

UČNI KOMPLET za matematiko v 4. razredu osnovne šole Delovni zvezek

Delovni učbenik

Mara Cotič Darjo Felda Nada Razpet Marija Pisk Bruna Bremec Nevija Benčina Smotlak

SVET MATEMATIČNIH ČUDES 4 Delovni učbenik

za matematiko v 4. razredu osnovne šole 1. del

4

ARITMETIKA

1.

DELJENJE Z OSTANKOM

Aleš je imel roj­stni dan. Na dvo­rišče je pri­ne­sel 10 pi­ško­tov. Želel jih je raz­de­li­ti pri­ja­te­ ljem Moj­ci, Pe­tru in Ja­sni, vsem trem ena­ko. Ko­li­ko pi­ško­tov je do­bil vsak pri­ja­telj? Ali jih je os­ta­lo kaj za Aleša?

Mojca

Peter

Jasna

ostane Alešu

10 : 3 = ___, ostanek ___, ker je _______________ Vsak pri­ja­telj je do­bil ______________________________________________________ Alešu je os­tal _ ___________________________________________________________

2.

Ka­ko bi Aleš pra­vično raz­de­lil 28 pi­ško­tov med tri pri­ja­te­lje?

28 : 3 = _____, ostanek _____, ker je ____________ Vsa­ke­mu pri­ja­te­lju bi dal _____ pi­ško­tov.

Ne­kaj pi­ško­tov bi mu os­ta­lo.

Ko­li­ko? ___________________________

3.

Raz­de­li vsem ena­ko. Na­pi­ši račun. ____________________________ _________________ 6666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666

_____________________________ _____________________________ 6666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666

_____________________________ _____________________________

70

UČ­NI CI­LJ: Uče­nec de­li dvo­mest­no šte­vi­lo z eno­mest­nim šte­vi­lom in do­lo­či os­ta­nek.

smc 4 prenova 1 del.indb 70

9.2.2012 12:36:56

4.

Iz­raču­naj.

31 : 7 = ___, ost. ___, ker je ___________________________ 80 : 9 = ___, ost. ___, ker je __________________________ 52 : 5 = ___, ost. ___, ker je ___________________________

5.

6.

Račun po­ve­ži s pra­vim ko­lični­kom in os­tan­kom.

KOLIČNIK

OSTANEK

KOLIČNIK

OSTANEK

25 : 8 =

4

5

17 : 2 =

8

0

50 : 6 =

7

1

44 : 6 =

6

1

39 : 9 =

3

3

18 : 3 =

2

5

54 : 7 =

8

2

25 : 10 =

7

2

Iz­ra­ču­naj.

65 : 8 =

26 : 4 =

19 : 9 =

54 : 7 =

13 : 3 =

25 : 6 =

30 : 4 =

75 : 9 =

66 : 9 =

9 : 4 =

38 : 5 =

10 : 3 =

7.

8.

De­li vso­to šte­vil 33 in 28 s šte­vi­lom 6. Ko­li­ko je ko­lič­nik in ko­li­ko os­ta­nek?

9.

Se­štej vse os­tan­ke v na­lo­gi 5. Vso­to de­li s šte­vi­lom 3. Ko­li­ko je ko­lič­nik in ko­li­ko os­ta­nek?

Oče je ku­pil 60 sa­dik cvet­ja. Pri­pra­vil je 7 gre­dic. Ko­li­ko sa­dik bo po­sa­dil na vsa­ko gre­di­co, če jih bo po­sa­dil na vsa­ko gre­di­co ena­ko?

Ko­li­ko sa­dik mu bo os­ta­lo?

71 smc 4 prenova 1 del.indb 71

9.2.2012 12:36:58

ARITMETIKA

DENARNE ENOTE

Jan zbira kovance po 1 c. Zbral jih je že 100. Za koliko kovancev za 10 c jih lahko zamenja? Za koliko kovancev za 1  jih lahko zamenja?

100 c lahko zamenja z 10 kovanci za 10 c. =

=

100 c lahko zamenja z enim kovancem za 1 .

100 c = 10 · 10 c = 1 

1 ___

1c = 100  = 0,01 

1 cent je ena stotina evra

10 c =

10 centov je ena desetina evra

Koliko evrov je v vsaki denarnici?

1 __ 10

 = 0,1 

5 c = 0,05 

1.

1  35 c = 1,35 

Izrazi z decimalnim zapisom, koliko evrov je v denarnici. a)

____________________

72

12 c = 0,12 

b)

____________________

c)

____________________

UČ­NI CI­LJ: Učenec denarne vrednosti izrazi z decimalnim zapisom, jih primerja in ureja po velikosti.

smc 4 prenova 1 del.indb 72

9.2.2012 12:37:10

2.

Zapiši z evri in s centi:

2,05  = __________ 0,20  = __________ 0,06  = __________ 23,95  = _________

3.

4.

1,50  = 1  50 c 2,04  = 2  4 c 3,60  = _ _________ 0,70  = __________ 0,08  = __________ 569,90  = ________

4,15  = __________ 0,50  =_ ________ 0,25  =__________ 105,78  = _ ______

8,75  = _________ 0,02  =_________ 0,65  =_________ 82,05  =________

Izrazi z decimalnim zapisom naslednje denarne vrednosti: 1 c =______________ 20 c = _ ___________ 40 c = ___________ 15 c = ___________ 7 c =______________ 90 c = ____________ 85 c = _ __________ 5 c = ____________

V trgovini prodajajo belo tehniko.

521,90  535,20 

25,37 

615,10 

215,40 

a) Kaj je najdražje? _ _____________________________________________________ b) Kaj je najcenejše? _____________________________________________________ c) Kateri izdelki stanejo več kot 300 ? _ ____________________________________ č) Uredi izdelke po vrednosti od najcenejšega do najdražjega. _ ___________________

5.

Maja in mama sta na spletnih straneh trgovine Košarica poiskali blago s trajno znižanimi cenami.

1,45 

2,20 

1,02 

2,80  0,50 

2,25 

1,73 

a) Kaj je najdražje? _ _____________________________________________________ b) Kaj je na ceniku najcenejše? _____________________________________________ c) Katera dva izdelka staneta enako? ________________________________________ č) Kateri izdelki stanejo manj kot 2 ?_ ______________________________________ d) Kateri izdelki stanejo več kot 2 ?_ _______________________________________ e) Uredi cene od najnižje do najvišje. ________________________________________

73 smc 4 prenova 1 del.indb 73

9.2.2012 12:37:14

ARITMETIKA

DENARNE ENOTE

Maja in mama sta kupili jajca in jogurt. Koliko denarja sta porabili za nakup?

2  20 c + 50 c = 2  70 c

2  20 c + 50 c 2  70 c

2,20  + 0,50  2,70 

2,20  + 0,50  = 2,70 

O: Za nakup sta porabili 2,70 .

Rok in oče sta kupila hrenovke in čajne piškote. Koliko denarja sta porabila?

2  25 c 2  25 c + 2  80 c = 4  105 c = 5  5 c + 2  80 c

4  1 05 c =55c

2,25  + 2,80  = 5,05 

O: Za nakup sta porabila 5,05 .

74

2,2 5  + 1 ,80  5,05 

UČ­NI CI­LJ: Učenec sešteva in odšteva denarne vrednosti ob primerih iz vsakdanjega življenja.

smc 4 prenova 1 del.indb 74

9.2.2012 12:37:16

Liza je kupila jajca. Imela je 3  in 12 c. Koliko denarja ji je ostalo?

3  12 c – 2  20 c = 0  92 c

3,12  – 2,20  = 0,92 

O: Ostalo ji je 0,92 .

Maj je imel 1,93 . Kupil je čokolado. Koliko denarja mu je ostalo?

1  93 c – 1  2 c = 193 c – 102 c = 91 c

312c – 2  20 c 0  92 c

3,1 2  – 2,20  0,92 

1,93  – 1,02  = 0,91 

1.

1, 93  – 1,02  0, 9 1 

O: Ostalo mu je 0,91 .

1 € 93 c –1€ 2c 91 c

Prepiši račune v zvezek in jih izračunaj.

32,50  + 14,22 

46,27  +58,38 

132,99  32,50  + 26,22  – 14,20 

48,37  – 22,29 

235,46  – 99,99 

Rok ima 20 . Vsak teden privarčuje 5 . V kolikšnem času bo imel dovolj denarja za nakup šolske torbe, ki stane 54,99 ?

3. Zala je kupila knjigo za 25  30 c. V denarnici ima 2 bankovca za 5 , 2 bankovca za 10 , 2.

1 bankovec za 20  in en kovanec za 20 c ter 3 kovance za 10 c. Napiši tri načine, na katere lahko plača knjigo.

75 smc 4 prenova 1 del.indb 75

9.2.2012 12:37:18

ARITMETIKA

1.

MATEMATIČNI PROBLEMI

1

2

3

4

Na­tanč­no pre­be­ri in od­go­vo­ri na krat­ko. a) Ko­li­ko gla­sil je v vsa­kem pa­ke­tu? ___________________________________________ b) Mar­ko in Eva sta se sreča­la v je­dil­ni­ci. Do ta­krat sta oba sku­paj pro­da­la _______ gla­sil. c) Ko­li­ko gla­sil je pro­dal Mar­ko po sre­ča­nju z Evo? _______________________________ č) Ko­li­ko gla­sil sta pro­da­la oba sku­paj do te­daj, ko sta spet pri­šla h knjiž­ni­čar­ki? ______ _________________________________________________________________________ d) Ko­li­ko gla­sil ji­ma je os­ta­lo? ________________________________________________ e) Kdo bi prodal več glasil, če bi Marko ob srečanju v jedilnici povedal, da je prodal že 12 glasil? _________________________________________________________________________

76

UČ­NI CI­LJ: Uče­nec reši ma­te­ma­tič­ne pro­ble­me, za ka­te­re po­išče stra­te­gi­je reše­va­nja.

smc 4 prenova 1 del.indb 76

9.2.2012 12:37:21

Bar­ba­ra je na trav­ni­ku na­bra­la 3 šti­ri­pe­re­sne de­te­lji­ce, 2 pet­pe­re­sni in 4 tri­pe­re­sne de­te­ljice. Ko­li­ko pe­res ima­jo vse na­bra­ne de­te­lji­ce sku­paj?

2.

Me­ta je na pet stra­ni svo­je­ga zvez­ka na­ri­sa­la po dva žre­bič­ka, na se­dem stra­ni po šti­ri

3.

V knji­gi, ki ima 48 stra­ni, so na 14 stra­neh pe­smi­ce in na 22 stra­neh sli­ke. Os­ta­le stra­ni

muc­ke in na tri stra­ni po se­dem pi­ščanč­kov. Ko­li­ko ži­va­li je na­ri­sa­la Me­ta v svoj zve­zek?

so pra­zne in na­nje lah­ko Si­mon na­riše ris­bi­ce. Ko­li­ko stra­ni v knji­gi je pra­znih?

77 smc 4 prenova 1 del.indb 77

9.2.2012 12:37:26

ARITMETIKA

MNOŽENJE

Ana je ime­la 5 bankovcev po 10 . Ko­li­ko evrov je ime­la Ana?

10 + 10 + 10 + 10 + 10 = 50

5 · 10 = 50

O: Ana je ime­la 50 .

Jan je imel 5 ban­kov­cev po 100 .

Ko­li­ko evrov je imel Jan?

100 + 100 + 100 + 100 + 100 = 500

5 · 100 = 500

O: Jan je imel 500 .

1.

2.

Iz­ra­ču­naj.

3 · 1 = __________

7 · 1 = _ _________

9 · 1 = ___________

5 · 1 = __________

3 · 10 = _ ________

7 · 10 = _________

9 · 10 = __________

5 · 10 = _________

3 · 100 = ________

7 · 100 = ________

9 · 100 = _ _______

5 · 100 = ________

6 · 10 =_ ________

10 · 1 = __________

100 · 2 = ________ 3 · 100 =________

100 · 4 = ________

100 · 7 = ________ 10 · 0 = _________

6 · 100 = ________

8 · 100 = ________ 10 · 5 = _________

_0 · 100 = _______

Iz­ra­ču­naj.

4 · 10 = _________

78

UČ­NI CI­LJ: Uče­nec mno­ži eno­mest­no šte­vi­lo z 10 in 100. Uče­nec upo­ra­bi račun­sko ope­ra­ci­jo mno­že­nja pri re­še­va­nju ma­te­ma­tč­nih pro­ble­mov.

smc 4 prenova 1 del.indb 78

9.2.2012 12:37:28

3.

Po­bar­vaj pra­vo­kot­ni­ke, v ka­te­rih so raču­ni na­pač­ni.

7 · 8 = 54

9 · 10 = 90

100 · 9 = 90

5·1=5

1·1=2

10 · 10 = 100

4 · 100 = 104

7 · 7 = 49

1 · 100 = 111

10 · 7 = 70

4 · 8 = 32

10 · 0 = 10

4.

V ška­tli je 10 bar­vic. Ko­li­ko bar­vic je v 10 ška­tlah?

5.

V vrečki je 9 čo­ko­la­dnih bon­bo­nov. Ko­li­ko čo­ko­la­dnih bon­bo­nov je v 100 vreč­kah?

6.

Mi­ha ima 6 bankovcev po 10  in 7 ban­kov­cev po 100 . Ko­li­ko evrov ima Mi­ha?

7.

8.

9.

Ne­ja ima 3 ban­kov­ce po 100 , 8 bankovcev po 10  in 5 ko­van­cev po 1 . Ko­li­ko evrov ima Ne­ja?

Me­ta in Sa­ra sta pri­pra­vi­li ve­riži­ce iz drob­nih biserov. Me­ta je na­re­di­la 7 ve­ri­žic, vsa­ko s 100 biseri, Sa­ra pa 6 ve­ri­žic s 100 biseri in 1 ve­ri­ži­co s 124 biseri. Ko­li­ko biserov je po­ra­bi­la Me­ta? Ko­li­ko biserov je po­ra­bi­la Sa­ra? Ka­te­ra je po­ra­bi­la več biserov? Ko­li­ko več?

K ra­ču­nu 4 · 100 = se­sta­vi be­se­dil­no na­lo­go in jo reši.

10. K raču­nu 11.

7 · 10 + 5 = se­sta­vi be­se­dil­no na­lo­go in jo reši.

Iz­ra­ču­naj.

4 · 10 + 2 = 7 + 1 · 100 = 10 · 10 + 10 =

21 + 10 · 3 = 90 + 1 · 10 = 0 · 100 + 1 =

3 + 5 · 100 = 100 + 100 · 2 = 10 · 6 + 3 =

100 · 4 + 4 = 10 · 3 + 10 = 8 + 100 · 3 =

79 smc 4 prenova 1 del.indb 79

9.2.2012 12:37:31

ARITMETIKA

MNOŽENJE

Ti­ne je imel 4 ban­kov­ce po 20 . Ko­li­ko evrov je imel Ti­ne?

20 + 20 + 20 + 20 = 40

4 · 20 = 80

O: Ti­ne je imel 80 .

Ma­ja je ime­la 4 ban­kov­ce po 200 . Ko­li­ko evrov je ime­la Ma­ja?

200 + 200 + 200 + 200 = 800

4 · 200 = 800

O: Ma­ja je ime­la 800 .

1.

Iz­ra­ču­naj.

3 · 3 = ______

1 · 6 = ______

4 · 2 = ______

8 · 1 = ______

3 · 30 = ______

1 · 60 = ______

4 · 20 = ______

8 · 10 = ______

3 · 300 = ______ 1 · 600 = ______ 4 · 200 = ______ 8 · 100 = ______

2.

80

Iz­raču­naj.

300 · 2 = ______

1 · 9 = ______

70 · 7 = ______

30 · 8 = ______

50 · 6 = ______

6 · 60 = ______

400 · 1 = ______

5 · 100 = ______

7 · 40 = ______

200 · 3 = ______

4 · 90 = ______

700 · 0 = ______

UČ­NI CI­LJ: Uče­nec mno­ži z več­krat­ni­ki šte­vil 10 in 100. Uče­nec upo­ra­bi račun­ske ope­ra­ci­je mno­že­nja, se­šte­va­nja in odšte­va­nja pri reše­va­nju ma­te­ma­tič­nih pro­ble­mov.

smc 4 prenova 1 del.indb 80

9.2.2012 12:37:33

3. ·1 80

·3

____ ____

200

·8

4. ·3 40

·6 ___ ___ ·6

6.

7.

8.

____

·5

____

·7

____

____

____

60

200 360

5.

·2

·2

___

·4 ·___ 6

____ 180

·3 30

____ +10 ____

– 10 ____ · 5 ____

·4

20

–___ 10 ·3

____ 10 ____

+___ 10 ___ ·3 –___ 10

100 40 44

Zadetek na loteriji znaša za eno zadeto številko 40 . Kolikšen bi bil zadetek za 4 zadete številke?

Maja in Tine sta igrala loto. Maja je imela zadetek na treh srečkah, na vsaki 50 , Tine pa na dveh, na vsaki 70 . Koliko denarja sta zadela oba skupaj? Kdo je zadel večji znesek? Za koliko je ta znesek večji?

Taborniki so na gozdni jasi našli denarnico. Odnesli so jo na policijsko postajo. V njej sta bila 2 bankovca za 200  in 2 bankovca za 100 . Kolikšen znesek je bil v denarnici?

Gospod Pogručnik je imel dva bankovca za 500 . Zmenjal ju je za manjše vrednosti.

Dali so mu tri bankovce za 50 , štiri za 200 , dva za 20  in enega za 10 . Ali je bila menjava poštena?

81 smc 4 prenova 1 del.indb 81

9.2.2012 12:37:34

ARITMETIKA

MNOŽENJE

Sla­ščičar Franc je pri­pra­vil pla­denj sla­ščic. Ko­li­ko slaščic je pri­pra­vil?

14 · 3 = _ __________________________________________ 10 4

(10 + 4) · 3 = 10 · 3 + 4 · 3 = __________________________

O: ______________________________________________________________________ Sla­šči­čar­ka Ma­ri­ja je pri­pra­vi­la še več slaščic. Ko­li­ko jih je pri­pra­vi­la?

23 · 4 = __________________________________________ 20 3

(20 + 3) · 4 = 20 · 4 + 3 · 4 = _________________________

O: ______________________________________________________________________

1.

Iz­ra­ču­naj.

14 · 5 = _ ________________________________________________________________ 16 · 8 = _ ________________________________________________________________ 25 · 3 = _________________________________________________________________ 34 · 9 = _________________________________________________________________ 42 · 6 = _________________________________________________________________ 53 · 5 = _________________________________________________________________

2.

82

Iz­ra­ču­naj.

45 · 7 =

3 · 24 =

91 · 7 =

34 · 2 =

7 · 61 =

9 · 32 =

6 · 55 =

56 · 8 =

12 · 8 =

4 · 57 =

0 · 47 =

7 · 77 =

29 · 2 =

85 · 4 =

75 · 1 =

10 · 10 =

UČ­NI CI­LJ: Uče­nec z raz­čle­nje­va­njem množi dvo­mest­no šte­vi­lo z eno­mest­nim šte­vi­lom. Pri mno­že­nju upo­rab­lja za­kon o za­me­nja­vi. Uče­nec upo­ra­bi račun­ski ope­ra­ci­ji mno­že­nja in se­šte­va­nja pri reše­va­nju ma­te­ma­tič­ne­ga pro­ble­ma.

smc 4 prenova 1 del.indb 82

9.2.2012 12:37:37

3.

Te­den ima 7 dni. V le­tu, ki ni pre­sto­pno, je 52 te­dnov in en dan. Ko­li­ko dni ima eno le­to, ki ni pre­sto­pno?

4.

Dan ima 24 ur. Ko­li­ko ur je v enem te­dnu?

5.

Ma­te­ja je bi­la 11 te­dnov pri ba­bi­ci. Ko­li­ko dni je bi­la pri ba­bi­ci?

6.

Ti­na pre­be­re v enem me­se­cu 3 knji­ge. Ko­li­ko knjig pre­be­re v ce­lem le­tu?

7.

Ma­ja spi vsak dan pri­bliž­no 9 ur. Ko­li­ko ur je spa­la v no­vem­bru? Kaj pa v de­cem­bru?

8.

Alen­ka je 5 ur na dan v šo­li. Ko­li­ko ur na te­den je v šo­li? Ko­li­ko ur je v šo­li v šti­rih te­dnih?

9.

10.

11.

Blaž je obi­sko­val li­kov­ni kro­žek dve uri na te­den. Krožek je tra­jal 34 te­dnov. Ko­li­ko ur je bil Blaž pri li­kov­nem krož­ku?

Te­ja je naj­prej 4 te­dne ho­di­la k at­le­ti­ki, vsak te­den po 6 ur. Na­to je 6 te­dnov ho­di­la k pla­va­nju, vsak te­den po 4 ure. Ko­li­ko ur je bi­la pri at­le­ti­ki? Ko­li­ko ur je bi­la pri pla­va­nju?

Ko­li­ko ur sku­paj je po­ra­bi­la za oba špor­ta?

Peter mora prebrati dve knjigi, ki imata vsaka po 36 strani. Prebral je že 28 strani prve knjige. Koliko strani mora še prebrati?

12. Pra­vil­no ali ne­pra­vil­no? Us­tre­zno ob­kro­ži.

2 · 8 = 4 · 4

P

N

10 · 6 = 30 · 2

P

N

9 · 3 = 18 · 2

P

N

15 · 3 = 9 · 5

P

N

9 · 4 = 18 · 2

P

N

22 · 4 = 11 · 8

P

N

7 · 8 = 30 · 2

P

N

3 · 4 = 6 · 2

P

N

5 · 6 = 3 · 10

P

N

6 · 6 = 10 · 4

P

N

83 smc 4 prenova 1 del.indb 83

9.2.2012 12:37:39

GEOMETRIJA

1.

DALJICA, POLTRAK, PREMICA

Z rde­čo bar­vico pre­vle­ci pre­mi­ce, z mo­dro pol­tra­ke in z ze­le­no da­lji­ce.

B D

A

F

E

C

2.

Pre­mi­ce in pol­tra­ke oz­na­ču­je­mo z ma­li­mi čr­ka­mi. Pri pol­tra­kih oz­na­či­mo tu­di kra­ji­šče.

A

p

h

Ali je da­lji­ca AB dalj­ša od pre­mi­ce r? ____ B

Ali je da­lji­ca AB dalj­ša od pol­tra­ka k? ____

r

3.

C

k

A

Nariši da­ljice ta­ko, da bo­do označene toč­ke nji­ho­va kra­jišča. a)

b) G C F

A

B

84

D E

UČ­NI CI­LJ: Uče­nec pre­po­zna, ime­nu­je in na­ri­še da­lji­co, pol­trak in pre­mi­co. Uče­nec pre­po­zna vzpo­re­dnost na pred­me­tih iz svo­je­ga oko­lja.

smc 4 prenova 1 del.indb 84

9.2.2012 12:37:39

VZPOREDNOST

GEOMETRIJA

Ma­ja in Jan ho­di­ta po šol­skem ho­dni­ku, vsak po svo­ji čr­ti. Ali se bo­sta za­le­te­la?

Dve rav­ni čr­ti, ki se ne se­ka­ta, sta vzpo­re­dni.

u p

v r

s

t z zˇ

Pre­mi­ci, ki se ne se­ka­ta, sta vzpo­re­dni.

85 smc 4 prenova 1 del.indb 85

9.2.2012 12:37:40

GEOMETRIJA

VZPOREDNOST, MREŽA

Pre­mi­ca p je vzpo­re­dna s pre­mi­co r.

To oz­na­či­mo p r.

p

1.

2.

86

r

s

Pri vsa­kem li­ku po­glej, ali ima par vzpo­re­dnih stra­nic. Če ga ima, ti dve stra­ni­ci pre­vle­ci z ena­ko bar­vo.

Na­ri­ši še dva pa­ra vzpo­re­dnih pre­mic.

UČ­NI CI­LJ: Uče­nec pre­po­zna in na­ri­še vzpo­re­dne pre­mi­ce. Uče­nec be­re pre­pro­ste mre­že in va­nje ri­še li­ke po na­vo­di­lih.

smc 4 prenova 1 del.indb 86

9.2.2012 12:37:41

3.

4 _________ 3 _________ 2 _________ 1 _________ A

4.

B

C

Č

V po­lje (A,1) na­ri­ši lik, ki ima en par vzpo­re­dnih stra­nic.

V po­lje (B,3) na­ri­ši lik, ki ima dva pa­ra vzpo­re­dnih stra­nic.

V po­lje (C,2) na­ri­ši lik, ki ni­ma vzpo­re­dnih stra­nic.

3

2

1

A

B

C

87 smc 4 prenova 1 del.indb 87

9.2.2012 12:37:41

GEOMETRIJA

PRAVOKOTNOST

S svinč­ni­co pre­verimo, ali je ste­na nav­pič­na.

Z vo­dno teht­ni­co pre­verimo, ali je ste­na vo­do­rav­na.

vo­do­rav­na čr­ta

nav­pič­na čr­ta

Vo­do­rav­na in nav­pič­na čr­ta sta med se­boj pra­vo­kot­ni.

Čr­ti sta pra­vo­kot­ni.

88

Čr­ti ni­sta pra­vo­kot­ni.

UČ­NI CI­LJ: Uče­nec loči med vzpo­re­dni­ca­mi, pra­vo­kot­ni­ca­mi in seč­ni­ca­mi.

smc 4 prenova 1 del.indb 88

9.2.2012 12:37:43

1.

List kva­drat­ne ob­li­ke pre­po­gni po na­vo­di­lu.

r p

Pre­mi­ca p je pra­vo­kot­na na pre­mi­co r: p r.

Pre­po­gi­ba sta med se­boj pra­vo­kot­ni čr­ti.

u

r

p

v

s

t

z ž

89 smc 4 prenova 1 del.indb 89

9.2.2012 12:37:47

GEOMETRIJA

1.

Pre­mi­ci p in r se se­ka­ta v točki A.

Pre­mi­ci, ki se se­ka­ta, sta seč­ni­ci.

2.

VZPOREDNICE, PRAVOKOTNICE, SEČNICE

Ali pre­mi­ca s se­ka pre­mi­co p? ___________

A

p

s

r

Ali pre­mi­ca r se­ka pre­mi­co s? ___________

Na­ri­ši tri pa­re seč­nic.

3.

A

B

E

F

G

I

J

K

C

D

H

Da­lji­ci AB in CD sta vzpo­re­dni: AB

M

L

N

O

P

R

S

T

CD. Za­pi­ši še ne­kaj pa­rov vzpo­re­dnih da­ljic pri T in 7.

________________________________________________________________________ Da­lji­ci EF in FH sta pra­vo­kot­ni: EF FH. Za­piši še ne­kaj pa­rov pra­vo­kot­nih da­ljic pri H in T. ________________________________________________________________________ Ali sta da­lji­ci CD in KL vzpo­re­dni? ___________________________________________

90

UČ­NI CI­LJ: Uče­nec pre­po­zna, ime­nu­je in na­ri­še da­lji­co, pol­trak in pre­mi­co. Uče­nec pre­po­zna vzpo­re­dnost na pred­me­tih iz svo­je­ga oko­lja.

smc 4 prenova 1 del.indb 90

9.2.2012 12:37:49

4.

Na­ri­ši pa­r vzpo­re­dnih pre­mic, pa­r pra­vo­kot­nih pre­mic in par seč­nic, ki ni­sta med se­boj pra­vo­kot­ni.

5.

Ali sta Sončna avenija in Ravna cesta pravokotni? _ _____________________________ Ali sta Cvetlična ulica in Cesta k parku vzporedni? ______________________________ Ali je Vrabčji drevored pravokoten na Ravno cesto? _____________________________ Ali se Cvetlična in Urškina ulica sekata? _______________________________________ Ali je Urškina ulica vzporedna z Ravno cesto? __________________________________

91 smc 4 prenova 1 del.indb 91

9.2.2012 12:37:50

GEOMETRIJA

PRAVOKOTNIK IN KVADRAT

O pravokotniku lahko povemo:  ima

štiri stranice,  ima štiri oglišča,  po dve stranici sta med seboj vzporedni,  stranici, ki se stikata, sta med seboj pravokotni,  po dve nasproti ležeči stranici sta enako dolgi.

O kvadratu lahko povemo: ima štiri stranice,  ima štiri oglišča,  vse stranice so enako dolge,  po dve nasproti ležeči stranici sta med seboj vzporedni,  stranici, ki se stikata, sta med seboj pravokotni. 

Vsak kvadrat je pravokotnik. Vse lastnosti pravokotnika ima tudi kvadrat.

Vsak pravokotnik ni kvadrat. Vse lastnosti kvadrata niso tudi lastnosti pravokotnika.

1.

Kvadrate pobarvaj rdeče. Pravokotnike, ki niso kvadrati, pobarvaj rumeno.

92

UČ­NI CI­LJ: Učenec razlikuje pravokotnik in kvadrat. Opiše lastnosti obeh likov.

smc 4 prenova 1 del.indb 92

9.2.2012 12:37:50

PRIKAZI

1.

OBDELAVA PODATKOV

Da­ša, Sa­ra in Ni­ka imajo rade sla­do­led. Iz fi­gur­ne­ga pri­ka­za pre­be­ri, ko­li­ko sla­do­le­dov so po­je­dle v ju­ni­ju.

Daša Sara Nika Legenda:

= 12 sladoledov

Ko­li­ko sla­do­le­dov je po­je­dla Ni­ka? __________________________________________ Ka­te­ra de­kli­ca je po­je­dla naj­več sla­do­le­dov? ______________ Ko­li­ko? _____________ Daša je po­je­dla po­lo­vi­co manj sla­do­le­dov kot _________________________________ Ko­li­ko sla­do­le­dov so v ju­ni­ju po­je­dle vse tri de­kli­ce sku­paj? _ ____________________

2.

Fi­gur­ni pri­kaz pred­stav­lja 400 rde­čih in 250 rumenih kombijev.

Rdeči kombiji Rumeni kombiji

Ko­li­ko kombijev pred­stav­lja en

3.

? ______________________________________

Se­stri­ce La­na, Sa­ra, Mi­ja in Ana so se teh­ta­le. La­na je naj­lažja. Sa­ra je naj­te­žja.

Ana je la­žja od Mi­je. V pri­ka­zu s stolp­ci je oz­na­če­no, ko­li­ko teh­ta vsa­ka iz­med njih.

Na pri­ka­zu oz­na­či nji­ho­va ime­na.

Legenda: = 5 kg

Mi­ja tehta ______ kg. Ana tehta ______ kg. La­na tehta ______ kg.

UČ­NI CI­LJ: Uče­nec zna re­ši­ti ma­te­ma­tič­ne pro­ble­me iz ob­de­la­ve po­dat­kov.

smc 4 prenova 1 del.indb 93

93 9.2.2012 12:37:52

LOGIKA IN JEZIK

1.

ODNOSI

cm 160 140 120 100 80 60 40 20

Mar­ko je viš­ji od An­dre­ja. Mi­ha je nižji od An­dre­ja. V ok­virč­ke pod pri­ka­zom vpiši nji­ho­va ime­na.

Ko­li­ko je vi­sok Mi­ha?______________________________________________________ Ko­li­ko je vi­sok An­drej? _ __________________________________________________ Ko­li­ko je vi­sok Mar­ko? ____________________________________________________

2.

Za­la je sta­rej­ša od Man­ce in Man­ca je sta­rej­ša od Ta­de­ja. Ka­te­ra tr­di­tev je pra­vil­na?

Ob­kro­ži čr­ko pred pra­vil­no tr­dit­vi­jo. a) Man­ca in Ta­dej sta ena­ko sta­ra. b) Za­la je sta­rejša od Ta­de­ja. c) Man­ca je mlajša od Ta­de­ja.

3.

94

Ja­na, Ti­na, Nast­ja in Ga­ja so te­kmo­va­le v sko­ku v vi­šino. Ja­na je sko­či­la ni­že kot Nast­ja.

Nast­ja je sko­či­la vi­še kot Ti­na. Naj­više je sko­či­la Ga­ja. Ja­na je do­se­gla pred­zad­nje me­sto. Za­pi­ši, ka­ko so se uvr­sti­le de­kli­ce.

______________

______________

______________

______________

1.

2.

3.

4.

UČ­NI CI­LJ: Uče­nec zna rešiti matematične probleme iz logike.

smc 4 prenova 1 del.indb 94

9.2.2012 12:37:53

VSEBINA Obdelava podatkov

Prikazi ���������������������������������������������������������������������� 4

Geometrija

Daljica, poltrak, premica �������������������������� 50

Aritmetika

Števila do 1000 ������������������������������������������������ 6

Števila do 1000 ������������������������������������������������ 8

Števila do 1000 ���������������������������������������������� 10

Seštevanje in odštevanje �������������������������� 12

Seštevanje ������������������������������������������������������������ 14

Odštevanje ���������������������������������������������������������� 16

Pisno seštevanje �������������������������������������������� 18

Pisno odštevanje ����������������������������������������� 20

Pisno seštevanje in odštevanje ����������� 22

Aritmetika

Poštevanka in količniki ������������������������������ 52

Množenje in deljenje ����������������������������������� 54

Deli celote ����������������������������������������������������������� 56

Deli celote ���������������������������������������������������������� 58

Deli celote ��������������������������������������������������������� 60

Deli celote ���������������������������������������������������������� 62

Tortni prikaz ������������������������������������������������������� 64

Številski izrazi �������������������������������������������������� 66

Številski izrazi �������������������������������������������������� 68

Deljenje z ostankom ������������������������������������� 70

Denarne enote �������������������������������������������������� 72

Geometrija

Geometrijska telesa in liki ����������������������� 24

Liki ��������������������������������������������������������������������������� 26

Simetrija ������������������������������������������������������������� 28 Aritmetika

Pisno seštevanje ����������������������������������������� 30

Matematični jezik ���������������������������������������� 32

Pisno odštevanje ������������������������������������������ 34

Pisno seštevanje in odštevanje ���������� 36

Pisno seštevanje ������������������������������������������ 38

Pisno seštevanje ����������������������������������������� 40

Pisno odštevanje ������������������������������������������ 42

Pisno odštevanje ������������������������������������������� 44

Denarne enote �������������������������������������������������� 74 Matematični problemi ����������������������������������76 Množenje ������������������������������������������������������������� 78 Množenje ����������������������������������������������������������� 80 Množenje ������������������������������������������������������������� 82

Geometrija

Daljica, poltrak, premica �������������������������� 84

Vzporednost ���������������������������������������������������� 85

Vzporednost, mreža ������������������������������������ 86

Pravokotnost �������������������������������������������������� 88

Vzporednice, pravokotnice, sečnice ��� 90

Pravokotnik in kvadrat �������������������������������� 92

Geometrija

Daljica ������������������������������������������������������������������� 46

Obdelava podatkov

Prikazi ������������������������������������������������������������������ 93

Geometrija z merjenjem

Dolžina daljice ������������������������������������������������� 48

LOGIKA IN JEZIK

Odnosi ������������������������������������������������������������������ 94

95 smc 4 prenova 1 del.indb 95

9.2.2012 12:37:53