Koraki v času 8, učbenik - 1 poglavje by Izobraževalno založništvo DZS

8 Andrej Studen Tadeja Galonja Elizabeta Hriberšek Balkovec Suzana Guček Cvirn Janez Cvirn

KORAKI V ČASU 8 Učbenik

za zgodovino v 8. razredu osnovne šole

dr. Andrej Studen, Tadeja Galonja, Elizabeta Hriberšek Balkovec, Suzana Guček Cvirn, dr. Janez Cvirn

Koraki v času 8

Učbenik za zgodovino v 8. razredu osnovne šole Strokovni pregled: dr. Dušan Mlacović, Marjan Rode Jezikovni pregled: Sabina Tamše Fotografije: Corbis, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Shutterstock in drugi viri (glej stran 108) Zemljevidi: Vasja Kožuh Urednik: Vasja Kožuh Glavni urednik: Vasja Kožuh Izvršna direktorica Divizije založništev: Ada de Costa Petan Izdala in založila: DZS, založništvo in trgovina, d. d. Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana Za založbo: Bojan Petan

Učbenik Koraki v času 8 je Strokovni svet za splošno izobraževanje na svoji 16x. seji xxxxxx 2014 s sklepom /2014/xxx potrdil kot ustreznega za pouk zgodovine v 8. razredu osnovne šole.

Brez pisnega dovoljenja DZS je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2) KORAKI v času 8. Učbenik za zgodovino v 8. razredu osnovne šole / ISBN 978-961-02-0

1 Odkrivanje sveta in duha v 14. in 15 stoletju.

1 2 3 4 5

Stari svet pred velikimi odkritji Odkrivanje novega sveta Spremembe v starem svetu Posledice odkritij v novem svetu Odkrivanje duha - humanizem in renesansa

8 10 12 14 16

A Potovanje v skrivnostni svet Afrike in Azije B Humanistični misleci in renesančni umetniki

18 20

2 Verske in politične spremembe v 15. in 16. stoletju

1 2 3 4

A Osmanska država B Življenje na Slovenskem v 15. in 16. stoletju

Reformacija Protireformacija Širjenje osmanskega imperija Reformacija in protireformacija na Slovenskem

24 26 28 30 32 34

3 Politične spremembe v 17. in 18. stoletju

1 2 3 4 5 6 7

Absolutizem in parlamentarizem Razsvetljenstvo Razsvetljeni absolutizem Nastanek ZDA Revolucija v Franciji Francoska republika Razsvetljenstvo na Slovenskem

38 40 42 44 46 48 50

A Novoveški vladarji in njihove države B Barok

52 54

4 Politične spremembe IN ŽIVLJENJE v 19. stoletju

1 2 3 4 5 6 7 8

A Življenje v 18. in 19. stoletju B Umetnost v 18. in 19. stoletju

Napoleon si podredi Evropo Ilirske provice Dunajski kongres Nove ideje in nacionalna gibanja Revolucionarno leto 1848 Spremenjena razmerja moči Politične stranke in demokracija Politično dogajanje na Slovenskem

5 GospodarsTVO IN DRUŽBA v 18. in 19. stoletju

1 2 4 3 4 5

Novosti in izboljšave v kmetijstvu Industrijska revolucija Posledice industrijske revolucije Položaj delavcev in delavsko gibanje Selitve Evropejcev Gospodarstvo in družba na Slovenskem

A Kapitalistične velesile B Znanost v 18. in 19. stoletju

58 60 62 64 66 68 70 72 74 78

84 86 88 90 92 94 96 98

Vznemirljivo potovanje skozi čas Pred tabo je vznemirljivo potovanje skozi čas od Kolumbovega odkritja Amerike do konca 19. stoletja. To je obdobje velikih dogodkov in sprememb.

Zasnova učbenika

Ta učbenik smo pripravili z namenom, da bi bilo tvoje popotovanje skozi novejšo zgodovino čim bolj prijetno, zanimivo in vznemirljivo. Ob učitelju bo tvoj nepogrešljivi sopotnik, ki ti bo v vsakem trenutku nudil pomoč in ustrezno razlago. Zato si, preden odpotuješ v preteklost, odtrgaj nekaj minut, da se podrobneje seznaniš z učbenikom in njegovo zasnovo.

uvodna fotografija simbolizira vsebino celotnega poglavja

barve poglavij so različne, da se poglavja zlahka loči

poglavje

�.

Odkrivanje sveta in duha v 14. in 15. stoletju 1 Svet pred odkritji

2 Odkrivanje novega sveta

3 Spremembe v starem svetu

4 Posledice odkritij v novem svetu 5 Odkrivanje duha humanizem in renesansa

14 16

A Raziskovanje starega sveta

B Humanistični misleci in renesančni umetniki

»Mornarji s karavele Pinta so opazili v morju trs in palico, na ladjo so izvlekli še drugo palico, in to, kakor se je zdelo, okovano z železom, razen tega še trsje in nekaj trave, kakršna raste na kopnem, in deščico. Tudi posadka z ladje Niña je opazila znake, ki so kazali na zemljo ter trnov grm, poln rdečih plodov. Ob teh znakih so se vsi oddahnili in razveselili.«

kazalo poglavja za lažje iskanje in pregled vsebine

uvodno besedilo kot napovednik novega poglavja

1453 konec Vzhodno rimskega cesarstva 1300

1320

1340

okoli 1300 začetek renesanse v Italiji

1360

1348–1349 epidemija kuge v Evropi

1380

1400

okoli 1400 začetek uporabe kompasa in sekstanta

1420

1440

1460

okoli 1450 Gutenberg izumi tisk s premičnimi črkami

1480

1500 1492 Kolumb odkrije Ameriko

1520

1520–1522 Magellan obpluje Južno Ameriko in svet

časovni trak poglavja zajema vse ključne dogodke posameznega poglavja

Zgradba poglavja

Vsebina učbenika je razdeljena na šest poglavij in dodatne izbirne vsebine. Različne barve poglavij omogočajo večjo preglednost. Na začetku poglavja sta uvodna fotografija in kratko besedilo, ki prikazujeta bistvo poglavja. Na spodnjem robu je časovni trak z najpomembnejšimi dogodki obravnavanega obdobja. Natančno si ga oglej! Iz kazala poglavja na desnem robu lahko razbereš vsebino in bistvo poglavja.

Zgradba učne teme

Vsako poglavje je razdeljeno na več podpoglavij oziroma učnih tem, ki so predstavljene na dveh straneh. Na začetku je uvod, ki predstavi obravnavano tematiko. Ključni pojmi na levi so pomembni izrazi in dogodki, ki jih moraš poznati in ti bodo v pomoč pri uporabi drugih virov (posebej spletnih). Sledi osnovno besedilo, skozi katerega se prebijaj počasi in zbrano. Osnovno besedilo dopolnjujejo različni viri, ki so zelo pomembni in jih nikar ne izpusti. Na koncu je slovarček besed, ki jih morda ne poznaš ali ne razumeš. Če kakšne besede ne najdeš v slovarčku, poišči njeno razlago v drugih virih. Temo zaokroži nabor vprašanj, s katerimi lahko ponoviš bistvo učne teme in utrdiš svoje znanje. Večina vprašanj vključuje uporabo virov. Naj se z učbenikom tvoje raziskovanje preteklosti ne konča – veliko zanimivega o obravnavam obdobju prinašajo tudi številni drugi viri, med njimi delovni zvezek.

barvni vogali številka in barva učne teme za lažje iskanje

uvod učne teme kratek napovednik ali povzetek učne teme

osnovno besedilo zapisano preprosto, razumljivo in zanimivo

Odkrivanje novega sveta Odkrivanje nove celine in obplutje Zemlje

Prebivalci Iberskega polotoka so bili so odlični pomorščaki in v njihovih ladjedelnicah so gradili hitre in močne ladje. Uveljavil se je nov tip jadrnice – karavela, ki je imela tri do štiri jambore s trikotnimi ali štirikotnimi jadri in je lažje plula proti vetru. Na svojih potovanjih so začeli uporabljati kompas, astrolabij, kvadrant in astronomske tabele.

ključni pojmi za iskanje vsebin v drugih virih

Portugalci obplujejo Afriko

Ključni pojmi: → obplutje Afrike → pomorska pot v Indijo → Bartolomej Diaz → Krištof Kolumb → Fernando Magellan

Fernando Magellan je obudil Kolumbovo zamisel in se odločil, da bo na Dišavne otoke (današnji Indonezijski Moluški otoki) odplul po zahodni poti. Na portugalskem dvoru tudi tokrat niso imeli posluha za zahodno pot, zato se je Magellan leta 1519 na pot podal pod špansko zastavo. Za razliko od Kolumba je vedel za obstoj celine na zahodu, zato se jo je namenil obpluti. Na njenem skrajnem jugu je odkril preliv, ki povezuje Atlantik in Tihi ocean (preliv se danes imenuje Magellanov preliv). Prvi je preplul Tihi ocean in pri tem odkril številne nove otoke. Umrl je v spopadu na Filipinih, peščici njegovih mornarjev pa se je po treh letih plovbe vendarle uspelo vrniti domov. Odkrili so zahodno pot v Indijo in dokazali, da je zemlja okrogla.

V Španiji in na Portugalskem so bitke proti Mavrom vzbudile bojnega duha in željo po osvajanju novih ozemelj. Mamila so jih tudi številna bogastva v novih deželah, o katerih so krožile govorice. Vladarji obeh kraljestev so uredili politične in gospodarske razmere v državi, tako so se lahko posvetili osvajanju novih ozemelj. Ta je podpirala tudi katoliška cerkev, saj je upala, da bo lahko v nove dežele širila svojo vero. V prvi polovici 15. stoletja je portugalski princ Henrik Pomorščak pozval pomorščake, da poiščejo pot, po kateri bi bilo moč obpluti Afriko. Vsako leto znova in znova so odplule portugalske ladje na jug, odkrivale vedno nove dele zahodne obale Afrike, toda poti v Abesinijo (današnja Etiopija) - krščansko kraljestvo, ki naj bi obstajalo na vzhodu Afrike - niso našle. Leta 1487 je Bartolomej Diaz odkril najjužnejšo točko črne celine, ki so jo poimenovali Rt dobrega upanja.

Vir A: Replika karavele Batolomeja Diaza

SE V E RNA

Ko so na portugalskem dvoru izvedeli, da so njihovi največji pomorski tekmeci našli zahodno pot v Indijo, so se še bolj posvetili iskanju vzhodne morske poti v Indijo. Tako je Vasco da Gama leta 1498 po devetih mesecih plovbe okoli Afrike pristal na indijski obali. Portugalci so tako našli vzhodno pomorsko pot v Indijo, ki je vodila mimo ozemelj severne Afrike in Bližnjega vzhoda, ki so jih zasedali Arabci. Vir B: Replika Kolumbove Sante Marije S takšno ladjo se je Krištof Kolumb podal na zahodno pot do Indije in pri tem odkril novo celino.

1275-1300

1300-1325

1325-1350

1350-1375

časovni trak prikaže, katero obdobje zajema učna tema

Potovanje v skrivni svet Afrike in Azije Ko govorimo o odkrivanju sveta pogosto izpostavljamo odkritje ameriškega kontinenta in s tem nehote delamo krivico raziskovalcem, ki so odkrivali neznane svetove nam bližnjih celin – Afrike in Azije ter s tem hkrati zanemarjamo tudi naravna in kulturna bogastva tega dela sveta.

Država je bila razdeljena na okrožja, obdelovalne površine so bile popisane in razvrščene glede na kakovost tal. Uradniki so bili razdeljeni v razrede in so za svoje delo dobivali povračilo.

Indijsko islamska umetnost

Slapove na reki Zambezi je škotski raziskovalec David Livingstone obiskal leta 1855 in jih poimenoval po kraljici Viktoriji.

Afrika

Celina, ki od severa do juga meri 8000 kilometrov ter od vzhoda do zahoda čez najširši del skoraj 7000 kilometrov, je bila do sredine 19. stoletja precej slabo raziskana. Ob njenih obalah so od 8. stoletja trgovali Arabci, njihove trgovske poti so po vzhodni obali vodile na jug do Mombase in Zanzibarja. Karavane velblodov so na jug tovorile tkanine, kovinske izdelke in sol, nazaj pa prinašale zlato in slonovino. Portugalci so od 15. stoletja naprej ob zahodni obali ustanavljali utrjene postojanke, ki so bile v prvi vrsti namenjene oskrbi portugalskih ladij, ki so prihajale na to območje. A pravo zanimanje za Afriko se je začelo šele v 18. stoletju – iskali so nove trge za industrijske izdelke in surovine, ki bi jih poleg slonovine in zlata še lahko dobili. V Londonu je bilo tako ustanovljeno Afriško združenje, ki je podpiralo raziskovanje afriških rek, ki so pomenile pomembne transportne poti. Raziskovalci so iz obalnih mest počasi prodirali v notranjost. Sredi 18. stoletja so odkrili Viktorijino jezero in jezero Tanganjika, za kateri so menili, da sta izvor Nila.

Mogulski imperij

Vladarji indijskega polotoka so podobno kot evropski plemiči odklanjali moderno orožje in se oklepali bojevanja na konju in v oklepu. Zato je bila organizirana turška vojska, ki je pričela v Indijo prodirati že v 11. stoletju zlahka kos navadnim vojakom pešcem. Turki, ki so ob osvajanjih širili islam, so razdejali hindujske templje in na njihovih ruševinah zgradili mošeje. Po propadu sultanata s sedežem v Delhiju so na tem ozemlju nastale številne samostojne državice. Po vojnah med posameznimi družinami, ki so se borile za prevlado, je v severno Indijo vdrl Džingiskanov potomec Babur leta 1526 in ustanovil cesarstvo velikega mogula, ki je trajalo od leta 1707. Obsegalo je večino indijskega polotoka z okoli 150 milijoni prebivalcev. Močno centralizirana država je imela stalno vojsko plačanih vojakov. Gradili so ceste in odpravili carine, kar je omogočilo razcvet trgovine. Najpomembnejše trgovsko blago so bili sladkor, indigo, opij, tobak, bombaž in začimbe. Tovorili so tudi zlato, srebro, slonovo kost in svilo. Uvažali so vino in kovine.

Najpomembnejše mesto je pripadlo arhitekturi še posebej načrtovanju verskih in posvetnih poslopij. Gradili so trdnjave, palače, vile, mošeje, templje in grobnice. Pri gradnji se je islamski slog mešal s hindujskim – to opazimo pri okrašenih stebrih in drugih okrasitvah npr. muslimanske geometrične figure in listni vzorci so spojeni s hindujskimi rožami, cvetnimi kitami in včasih živalmi. Strogi, v geometričnih vzorcih urejeni vrtovi, s paviljoni, prekopi, terasami, drevjem kažejo na vpliv islama, beli marmor in barvasti peščenec pa na vpliv domačih materialov. Tudi stenske slikarije v palačah izhajajo iz hindujske tradicije.

Tadž Mahal – razkošna grobnica z belo kupolo mavzoleja je zaščitni znak indijsko islamske umetnosti.

Tadž Mahal pri mestu Agra je za svojo ženo v 17. stoletju postavil šah Jahan. Arhitekt se je pri gradnji zgledoval po Timurlenkovi grobnici. V stavbo mavzoleja je v beli marmor vgrajenih 28 različnih vrst dragih in poldragih kamnov. Izročilo pravi, da je pri gradnji sodelovalo 20 000 delavcev in da je material za gradnjo nosilo 1000 slonov.

Krištof Kolumb pristane ob obali Amerike (Bahamsko otočje)

1498

Vasco da Gama objadra Afriko in doseže obalo Indije

1520

Fernando Magellan objadra Južno Ameriko

1522

Fernando Magellan obpluje svet

1606

Willem Janszoon pristane na obali Avstralije

1773

James Cook odkrije Antarktiko

Vir C: Največja odkritija novega sveta

Vir Č: Poti najbolj znanih morjeplovcev

L ANTSKII ATLAT ANTSK

viri informacij so fotografije, karikature, zemljevidi, preglednice, pričevanja, dokumenti ...

TIHI TI HI

O CEAN

O C E AN

AFRIKA

E AN

J UŽ NA

INDIJSKI I NDI JS KI O CEAN

AME RI KA

O C E AN

AVSTR ALI JA

AT L ANTSK I ATL ANTSK I O CEAN

O C E AN Bartolomej Diaz (1489) Krištof Kolumb (1492) Vasco da Gama (1498) Fernando Magellan (1520, 1522)

Ponovi & razmisli Vprašanja 1 Kateri državi sta bili vodili pri odkrivanju sveta v 15. stoletju? Zakaj prav ti dve državi? 2 Opiši geografska odkritja v začetku 15. stoletja. Kaj jih je omogočilo (vir A in B)? 3 S pomočjo vira C in Č Opiši geografska odkritja konec 15. stoletja in v začetku 16. stoletja. 4 Zakaj se je Kolumb odločil za pot v drugi smeri kot portugalski pomorščaki? Kdo je dokazal, da je Kolumb pravilno razmišljal (vir C)? 5 Kakšno korist so vladarji in cerkev videli v osvajanju novih dežel?

1400-1425

1425-1450

1450-1475

Slovarček → Mavri – prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se spreobrnili v muslimansko vero → karavela – majhna, lahko vodljiva jadrnica, ki so jo konec 15. stoletja razvili v Španiji in na Portugalskem → stepa – obširna travnata pokrajina brez dreves

1475-1500

1500-1525

slovarček zajema manj znane izraze

vprašanja za ponovitev in razmislek (pogosto so vezana na vire)

Izbirne vsebine

David Livingstone (1813-1873)

Na zahodni obali so že v 16. stoletju Portugalci ustanavljali kolonije, stoletje kasneje so svojo osvajalsko pot na to področje pričeli tudi Angleži in Nizozemci. Najprej so prevzeli v svoje roke trgovino, sčasoma pa so Angleži v vojnah zavzemali tudi ozemlje Indijske podceline.

1375-1400

Bartolomej Diaz objadra južno konico Afrike (rt Dobrega upanja)

1492

A Z I J A

AME RI KA

Po dobrih dveh mesecih plovbe je Kolumb 12. oktobra 1492 naletel na kopno - pristal je na otoku v Bahamskem otočju. Po postanku je nadaljeval s plovbo in pristal še na Kubi in Haitiju, kjer je ustanovil prvo špansko naselbino (Fort Navidad). Kolumb je kasneje še trikrat odplul na zahod. Umrl je v prepričanju, da je pristal na japonskih otokih in našel zahodno pomorsko pot v Indijo. Da je Kolumb odkril novo celino je spoznal šele Florentinec Amerigo Vespucci, ki je raziskoval in podrobno opisal na novo odkrita območja. Nova celina je po njem dobila ime Amerika.

viri informacij kot dopolnitev osnovega besedila

odkritje

1487

SEVERNO LEDENO MORJE

Zahodna pot v Indijo

leto

Najznamenitejši raziskovalec afriškega kontinenta David Livingstone se je rodil na Škotskem. Po končani medicinski šoli je prosil je za članstvo v Londonski misijonski družbi, da bi postal misijonar. Namesto na Kitajsko so ga poslali v Afriko, kjer je z različnimi odpravami raziskoval svet v notranjosti kontinenta. Leta 1852 je krenil na največje potovanje, kjer je ob reki Zambezi želel raziskati možnosti za postavitev trgovskih središč – bil je velik nasprotnik trgovine s sužnji in je verjel, da jo bodo Afričani opustili, če bodo lahko trgovali s čim drugim. A s seboj ni vzel imeli dovolj hrane in blaga za menjavo z domačini, tako da se je odprava končala neuspešno. Na odpravi je odkril veličastne slapove na reki Zambezi, ki jih je poimenoval po tedanji britanski vladarici Viktoriji. Livingstone se je vrnil v Anglijo, kjer je napisal uspešno knjigo o svojih potovanjih. Kmalu se je vrnil v Afriko in se leta 1866 podal z Zanzibarja preveriti poročila o izviru Nila. Raziskoval je območje okoli jezera Tanganjika. Po napadu arabskih trgovcev s sužnji na odpravo so v Angliji menili, da je mrtev. Ameriški časopis je za Livingstonejem poslal odpravo, ki jo je vodil Henry Stanley. Novembra 1871 je Stanley našel Livingstona v vasi ob jezeru Tanganjika. Po nekaj mesecih skupnega raziskovanja se je Stanley vrnil v Evropo in s seboj prinesel Livingstonova pisma in dnevnike. Livingstone je ostal v Afriki, kjer je leta 1873 zaradi posledic malarije umrl.

Raziskuj naprej Če te tema zanima, jo lahko podrobneje raziščeš s pomočjo drugih virov. Nekaj vprašanj v pomoč: – Katere kraje v Afriki je prepotoval Livingstone? – Kdo vse je še raziskoval afriški kontinent? – Kateri so še drugi spomeniki mogulske kulture?

Te vsebine bolj poglobljeno predstavljajo določene teme posameznega zgodovinskega obdobja. Zasnovane kot poljudoznanstveni članki v revijah ali na spletnih straneh. Čeprav prinašajo številne dodatne informacije, so zamišljene predvsem kot spodbuda za nadaljnje raziskovanje s pomočjo drugih virov. Pri tem ti bodo v pomoč napotki v razdelku Raziskuj naprej.

1300

okoli 1300 začetek renesanse v Italiji

1320

1340

1360

1348–1349 epidemija kuge v Evropi

1380

1400

okoli 1400 začetek uporabe kompasa in sekstanta

poglavje

Odkrivanje sveta in duha v 14. in 15. stoletju 1 Svet pred velikimi odkritji

2 Odkrivanje novega sveta

3 Spremembe v starem svetu

4 Posledice odkritij v novem svetu 5 Odkrivanje duha humanizem in renesansa

14 16

A Potovanje v skrivnostni svet Afrike in Azije

B Humanistični misleci in renesančni umetniki

1453 konec Vzhodno rimskega cesarstva 1420

1440

1460

okoli 1450 Gutenberg izumi tisk s premičnimi črkami

1480

1500 1492 Kolumb odkrije Ameriko

1520

1520–1522 Magellan obpluje Južno Ameriko in svet

Stari svet pred velikimi odkritji Osvajalni pohodi, odkrivanje novih ozemelj in vzpostavljanje trgovskih poti spremljajo človeka že od začetka civilizacije. Vendar so šele boljše poznavanje morjeplovstva tudi na odprtih morjih ter uporaba novih tehničnih pripomočkov za boljšo orientacijo omogočili velika geografska odkritja v 15. stoletju.

Ključni pojmi: → Evropa v 15. stoletju → Marko Polo → iskanje morske poti v Indijo

Življenje v Evropi v 15. stoletju

Življenje v 15. stoletju je bilo za večino Evropejcev predvsem boj za preživetje. Ljudi so ogrožale lakota, bolezni in vojne. Meje med ljudmi so bile stanovsko pogojene in večinoma nepremostljive. Bogastvo je bilo v pretežni meri v rokah vladarjev in dela duhovščine. V mestih so na eni strani živeli zelo bogati ljudje in na drugi zelo revni. Na podeželju je prevladovala revščina. Ljudje so ob slabih letinah in v času vojn pogosto umirali od lakote.

Vir A: Črna smrt V 14. stoletju je po vsej Evropi pustošila kuga, ki je pobila tretjino prebivalstva Evrope. Stara celina si je opomogla šele konec 15. stoletja.

Plemstvo je ohranjalo viteške navade (bojne spretnosti, turnirji, lov). Zares izobražena je bila le duhovščina. Po Evropi so začele nastajati prve univerze, kjer je bilo moč študirati filozofijo, teologijo, medicino in pravo. V mestih so ustanavljali t.i. mestne šole, kjer so se predvsem prihodnji trgovci in obrtniki naučili branja, pisanja, računanja in različnih praktičnih stvari, ki so jih potrebovali pri sestavi in pregledovanju pogodb, računov, seznamov blaga. Ljudje na podeželju so bili večinoma nepismeni.

Poznavanje sveta v 15. stoletju

Že Feničani in stari Grki so načrtno raziskovali bližnja območja – njihovi razlogi so bili predvsem gospodarski – ustanovitev kolonij za širjenje trgovskih poslov. Aleksander Veliki je na osvajalske pohode proti vzhodu odpeljal tudi zgodovinarje, ki so merili razdalje, ki jih je prehodila vojska, opisovali pokrajino in ljudi.

Vir B: Martellusov zemljevid sveta Zemljevid naj bi nastal leta 1490 na osnovi zemljevidov, ki jih je nekaj let pred tem izdelal brat Krištofa Kolumba.

1275-1300

1300-1325

1325-1350

1350-1375

1375-1400

Normani (Vikingi) so razširili geografsko znanje Evropejcev o severu, na vzhodu so dosegli Rusijo in potovali ob rekah na jug. V času križarskih vojn so poleg vladarjev, plemičev in vojakov v Palestino potovali ljudje, ki so opisali Sveto deželo in njene prebivalce. Najbolj znano je potovanje Benečana Marca Pola, ki je v drugi polovici 13. stoletja spremljal očeta in strica na dvor mongolskega vladarja Kublaj kana. Marco Polo je na vzhodu preživel skoraj dvajset let. Po vrnitvi domov, se je v vojni med Genovo in Benetkami znašel v ječi, kjer je sojetniku narekoval spomine s potovanj, s podrobnimi opisi krajev, rek, ljudi, njihovega načina dela in življenja. V arabskem svetu je zaslovel Ibn Battuta, ki je obiskal ves nekrščanski svet: osrednjo Azijo, Indijo, Kitajsko, dele Indonezije ter severno in vzhodno Afriko. O svojih potovanjih je zapustil dragocene opise krajev muslimanskega sveta tistega časa. V Evropi njegova dela dolgo niso bila znana, ker so bila zapisana v Arabščini.

Trgovske poti z vzhodom

S prodorom Turkov v Sredozemlje se je pretrgala kopenska pot na vzhod, od koder so v Evropo prihajale dišave, tkanine, zlato, srebro in dragi kamni. Krožile so najrazličnejše zgodbe o bogastvih Indije in bogastev lačni Evropejci so pričeli iskati novo pot do tja. Po kopnem to skoraj ni bilo mogoče, morske poti do Indije pa Evropejci takrat še niso poznali. Preko Arabcev in križarjev so na zahod prišla grška dela, v katerih so avtorji pisali o zemljepisnih vprašanjih. Prepričanje nekaterih Grkov, da je zemlja okrogla, je znova dobivalo svoje privržence in močno vplivalo na odkrivanje sveta v naslednjih stoletjih.

Vir C: Marco Polo Benečan Marco Polo je eden najbolj znanih raziskovalcev pred dobo velikih geografskih odkritij.

Vir Č: Sekstant in kompas Preden so pomorščaki začeli uporabljati kompas in sekstant, so večinoma pluli ob obalah celin.

V začetku 15. stoletja so evropski pomorščaki začeli na svojih potovanjih smer plovbe določati s kompasom, položaj ladje pa s sekstantom. Mornarji z dežel ob Atlantiku so s plovbo ob njegovih obalah spoznavali morske tokove in vetrove. Počasi so izkušnje in opremljenost ladij privedle do pripravljenosti za nove podvige in odkritja – tudi čez morje.

Ponovi & razmisli Slovarček → univerza – izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov → sekstant – inštrument za določanje lege z merjenjem položaja sonca oziroma zvezd

Vprašanja 1 Opiši življenje v Evropi v 14. in 15. stoletju (vir A). 2 Katere dele sveta so poznali Evropejci v 15. stoletju (vir B)? 3 Na čem je slonelo poznavanje sveta (vir C)? 4 Kaj je Evropejce napeljalo na iskanje novih poti do Indije? 5 Zakaj je bilo trgovanje z vzhodom pomembno za Evropejce? 6 Kaj je omogočilo plovbo po odprtem morju (vir Č). Zakaj? 7 Kaj je ljudi gnalo k odkrivanju in raziskovanju novih dežel?

1400-1425

1425-1450

1450-1475

1475-1500

1500-1525

Odkrivanje novega sveta Prebivalci Iberskega polotoka so bili so odlični pomorščaki in v njihovih ladjedelnicah so gradili hitre in močne ladje. Uveljavil se je nov tip jadrnice – karavela, ki je imela tri do štiri jambore s trikotnimi ali štirikotnimi jadri in je lažje plula proti vetru. Na svojih potovanjih so začeli uporabljati kompas, astrolabij, kvadrant in astronomske tabele.

Ključni pojmi: → obplutje Afrike → pomorska pot v Indijo → Bartolomej Diaz → Krištof Kolumb → Fernando Magellan

Portugalci obplujejo Afriko

V Španiji in na Portugalskem so bitke proti Mavrom vzbudile bojnega duha in željo po osvajanju novih ozemelj. Mamila so jih tudi številna bogastva v novih deželah, o katerih so krožile govorice. Vladarji obeh kraljestev so uredili politične in gospodarske razmere v državi, tako so se lahko posvetili osvajanju novih ozemelj. Ta je podpirala tudi katoliška cerkev, saj je upala, da bo lahko v nove dežele širila svojo vero. V prvi polovici 15. stoletja je portugalski princ Henrik Pomorščak pozval pomorščake, da poiščejo pot, po kateri bi bilo moč obpluti Afriko. Vsako leto znova in znova so odplule portugalske ladje na jug, odkrivale vedno nove dele zahodne obale Afrike, toda poti v Abesinijo (današnja Etiopija) – krščansko kraljestvo, ki naj bi obstajalo na vzhodu Afrike – niso našle. Leta 1487 je Bartolomej Diaz odkril najjužnejšo točko črne celine, ki so jo poimenovali Rt dobrega upanja.

Zahodna pot v Indijo Vir A: Replika karavele Batolomeja Diaza

Če je zemlja res okrogla, potem je moč do Indije priti tako iz vzhodne kot iz zahodne smeri - tako je razmišljal Genovežan Krištof Kolumb. Podporo za odkrivanje zahodne poti v Indijo je šel iskati na portugalski dvor. Tam so ga zavrnili, zato je poskusil srečo še na španskem dvoru, kjer so njegovo zamisel podprli. Vendar je moral počakati še osem let, da je s tremi karavelami pod špansko zastavo zares odplul proti zahodu. Po dobrih dveh mesecih plovbe je Kolumb 12. oktobra 1492 naletel na kopno - pristal je na otoku v Bahamskem otočju. Po postanku je nadaljeval s plovbo in pristal še na Kubi in Haitiju, kjer je ustanovil prvo špansko naselbino (Fort Navidad). Kolumb je kasneje še trikrat odplul na zahod. Umrl je v prepričanju, da je pristal na japonskih otokih in našel zahodno pomorsko pot v Indijo. Da je Kolumb odkril novo celino je spoznal šele Florentinec Amerigo Vespucci, ki je raziskoval in podrobno opisal na novo odkrita območja. Nova celina je po njem dobila ime Amerika. Ko so na portugalskem dvoru izvedeli, da so njihovi največji pomorski tekmeci našli zahodno pot v Indijo, so se še bolj posvetili iskanju vzhodne morske poti v Indijo. Tako je Vasco da Gama leta 1498 po devetih mesecih plovbe okoli Afrike pristal na indijski obali. Portugalci so tako našli vzhodno pomorsko pot v Indijo, ki se je izognila ozemeljem severne Afrike in Bližnjega vzhoda, ki so jih zasedali Arabci. Vir B: Replika Kolumbove Sante Marije S takšno ladjo se je Krištof Kolumb podal na zahodno pot do Indije in pri tem odkril novo celino.

1275-1300

1300-1325

1325-1350

1350-1375

1375-1400

TIH

OCE

Odkrivanje nove celine in obplutje Zemlje

leto

Po Kolumbovem odkritju so se čez Atlantik napotile številne ladje. Španci so po osvojitvi Kube prodirali naprej v Mehiko, Portugalci so odkrili Brazilijo. Leta 1513 je Portugalec Vasco Nuñez de Balboa po kopnem prekoračil panamsko ožino in kot prvi Evropejec prišel na obale Tihega oceana. Fernando Magellan je obudil Kolumbovo zamisel in se odločil, da bo na Dišavne otoke (današnji Indonezijski Moluški otoki) odplul po zahodni poti. Na portugalskem dvoru tudi tokrat niso imeli posluha za zahodno pot, zato se je Magellan leta 1519 na pot podal pod špansko zastavo. Za razliko od Kolumba je vedel za obstoj celine na zahodu, zato se jo je namenil obpluti. Na njenem skrajnem jugu je odkril preliv, ki povezuje Atlantik in Tihi ocean (preliv se danes imenuje Magellanov preliv). Prvi je preplul Tihi ocean in pri tem odkril številne nove otoke. Umrl je v spopadu na Filipinih, peščici njegovih mornarjev pa se je po treh letih plovbe vendarle uspelo vrniti domov. Odkrili so zahodno pot v Indijo in dokazali, da je zemlja okrogla.

odkritje

1487

Bartolomej Diaz objadra južno konico Afrike (rt Dobrega upanja)

1492

Krištof Kolumb pristane ob obali Amerike (Bahamsko otočje)

14971498

Vasco da Gama objadra Afriko in doseže obalo Indije

15191522

Fernando Magellan pluje okoli sveta in pri tem objadra Južno Ameriko

1594

Willem Barents odkrije severozahodni prehod (med Aljasko in Sibirijo)

1773

James Cook prečka arktični krog

Vir C: Največja odkritija novega sveta

Vir Č: Poti najbolj znanih morjeplovcev

SEVERNO L E DE NO MOR JE

SE V E R NA

A Z I J A

A ME R IKA ANT SKI AT LATL A NT SK I

TIHTII H I

O CEAN

O C EA N

OCEAN

O CEAN

AFRIKA

E AN

JU Ž NA

I NDI JSKI I NDI JSKI O CE AN

AM E RI KA

O C EAN

AVSTR A LI JA

AT SKI SK I ATL ANT L A NT O CEAN

O CE A N Bartolomej Diaz (1489) Krištof Kolumb (1492) Vasco da Gama (1497-1498) Fernando Magellan (1519-1522)

Ponovi & razmisli

A N T A R K T I K A

Vprašanja 1 Kateri državi sta bili vodili pri odkrivanju sveta v 15. stoletju? Zakaj prav ti dve državi? 2 Opiši geografska odkritja v začetku 15. stoletja. Kaj jih je omogočilo (vir A in B)? 3 S pomočjo vira C in Č opiši geografska odkritja konec 15. stoletja in v začetku 16. stoletja. 4 Zakaj se je Kolumb odločil za pot v drugi smeri kot portugalski pomorščaki? Kdo je dokazal, da je Kolumb pravilno razmišljal (vir C)? 5 Kakšno korist so vladarji in cerkev videli v osvajanju novih dežel?

1400-1425

1425-1450

1450-1475

1475-1500

Slovarček → Mavri – muslimanski prebivalci severne Afrike, ki so se z arabskimi osvajanji naselili tudi na Pirenejskem polotoku → karavela – majhna, lahko vodljiva jadrnica, ki so jo konec 15. stoletja razvili v Španiji in na Portugalskem

1500-1525

Spremembe v starem svetu Novoodkrita celina je ponujala drugačne pogoje za življenje. Poleg dragocenega in eksotičnega blaga, ki je v novi svet vabilo Evropejce, so tam rastle tudi številne rastlinske vrste in živele mnoge živalske, ki jih prišleki niso poznali. A gojenje novih rastlinskih vrst in vzreja živali, ki so prišle čez ocean ter njihova vključitev v prehrano, se ni zgodilo čez noč.

Španci in Portugalci si razdelijo svet

Ključni pojmi: → razdelitev sveta → Novi svet → pomorske trgovske poti → nove rastline in živali

Po Kolumbovi vrnitvi leta 1493 so se med Španijo in Portugalsko začeli prepiri o razdelitvi na novo odkritega sveta. V sporu je posredoval papež in svet razdelil na dva dela – črta je potekala po Atlantskem oceanu od severnega do južnega pola. Španija je dobila ozemlja zahodno od te črte (večina ameriške celine, razen Brazilije, ki so jo Portugalci uspeli zajeti v svoje območje), Portugalska pa ozemlja vzhodno od te črte (Afrika in Azija). Tudi vsa še neodkrita ozemlja zahodno oziroma vzhodno od razmejitvene črte so že v naprej pripadala Španiji oziroma Portugalski.

SEVER NO LEDENO MOR JE

SEVERNA

A Z I J A

AMER IKA T SKII ATLAT A LNATNSK

T I HI TIHI

O CE A N

OCEAN

O CEAN AFRIKA

JU ŽNA

I NDI JSKI INDIJSKI O CEAN

AMER IKA

O CEAN

AVSTR ALIJA

AT L A NT SKI SKI ATL ANT O CE AN

O CEAN

španska posest portugalska posest

A N T A R K T I K A

Vir A: Razdelitev novo odkritega sveta

Po razdelitvi sveta sta španski in portugalski dvor v nove dežele najprej poslala raziskovalce, za njimi pa vojake, uradnike in duhovnike. Tisti, ki so med prvimi videli Novi svet, so po vrnitvi pripovedovali o velikih bogastvih. V Ameriki naj bi zlato ležalo na zemlji, na pretek naj bi bilo dragih kamnov, pripovedovali so, da je Amerika pravo zlato kraljestvo (Eldorado). V novih deželah je bilo dovolj zemlje za vse, zato je marsikdo upal, da bo na drugi strani oceana postal »velik gospod«. Tako ni bilo težko dobiti mož za dolgo pot in osvajanje nove dežele.

Čez ocean so se podali tudi Angleži, Francozi in Nizozemci. Odkrivali so predvsem območja Severne Amerike. Njihova osvajanja so ostala v senci osvajanj Španije in Portugalske.

Spremembe v gospodarstvu

Z odkritjem morske poti v Indijo so Portugalci začeli na veliko trgovati z začimbami (pod njihovo oblast so sodili Dišavni otoki). Ob Indijskem oceanu so zgradili trgovska oporišča, ki so bila sočasno tudi pristanišča in postojanke portugalskih vojaških ladij. Edini, ki so na tem območju tekmovali s Portugalci, so bili Nizozemci in kasneje Angleži. Iz novih dežel so v Evropo začele dotekati ogromne količine zlata, srebra in dragih kamnov. Ob obilju denarja so cene rasle. To je koristilo meščanom, predvsem trgovcem, bankirjem, graditeljem in lastnikom ladij. Lastniki zemlje, predvsem plemiči, katerih dohodki niso tako skokovito naraščali, so bili v tem času v slabšem položaju in marsikateri je bil zaradi prezadolženosti prisiljen prodati svojo posest.

1275-1300

1300-1325

1325-1350

1350-1375

1375-1400

Ker so nove pomorske poti vodile prek Atlantika, se je trgovina preselila na atlantsko obalo. Pristanišča ob Baltskem in Sredozemskem morju so začela vse bolj samevati. Številne pomembne trgovske družine v teh mestih so propadle. V tem obdobju sta bili najpomembnejši pristanišči Lizbona in Sevilla, večala se je tudi moč nizozemskih pristanišč, kjer so trgovali s sladkorjem in svilo.

Spremembe v vsakdanjem življenju

Posledica odkritja Novega sveta je nedvomno prehajanje rastlinskih in živalskih vrst. Mornarji so čez morje prinesli purana. Alpako in činčilo so pričeli gojiti zaradi volne in kožuha. Nove rastline so se v prehrani le počasi uveljavljale – širšo uporabo krompirja, koruze in fižola so spodbudili šele ukrepi vladarjev, ki so po veliki lakoti v 17. stoletju spodbujali gojenje rastlin, ki so bogato obrodile. Za tobak so najprej menili, da gre za zelišče z veliko zdravilno močjo – že Kolumb je opisoval, da je srečeval moške in ženske, ki so bili utrujeni, po uživanju te rastline pa so bili prerojeni. Množična uporaba tobaka se je pričela šele v sredini 19. stoletja, ko je postal del vojaškega obroka. Tudi za kakao in vanilijo velja, da sta bila pred množično uporabo zgolj modna muha v prestolnicah zahodnega sveta.

Vir B: Podoba Lizbone iz leta 1572 Lizbona je bila v 16. stoletju zelo prometno pristanišče

Amerika → Evropa koruza, krompir, fižol paprika, kumare, vanilija avokado, ananas, papaja, maline kakav, koka, tobak, kinin arašidi, lešniki puran, lama, alpaka, vikunja, činčila sifilis

Vir C: Nekateri užitni plodovi, ki jih Evropejci niso poznali pred odkritjem novega sveta

Ponovi & razmisli Vprašanja 1 Kako so si Španci in Portugalci razdelili novo odkriti svet (vir A)? Kdo je posredoval pri tem? 2 Pomorščaki katerih držav so se tudi raziskovali svet? 3 Katere dobrine so začele pritekati iz novih dežel in kakšne posledice je imelo to na gospodarstvo v starem svetu? 4 Katera pristanišča so začela izgubljati in katera pridobivati na pomembnosti (vir B)? 5 Katere rastlinske in živalske vrste so prišle iz Novega sveta (vir C)? 6 Kako so rastlinske in živalske vrste, ki prišle iz Novega sveta, vplivale na prehrano v Evropi? 7 Poglej šolski jedilnik in preveri, kaj bi na jedilniku manjkalo, če ne bi odkrili Amerike?

1400-1425

1425-1450

1450-1475

1475-1500

Slovarček → Novi svet – obe Ameriki in pripadajoča otočja l → ama, alpaka, vikunja – vrste južnoameriških kamel → činčila – majhen glodavec, ki živi v južni Ameriki → kinin – zdravilo proti malariji, ki ga dobijo iz lubja drevesa Kininovca → sifilis – spolno prenosljiva bolezen

1500-1525

Posledice odkritij v novem svetu Amerika je bila poseljena dolgo preden so jo odkrili Evropejci. Ob prihodu Evropejcev na ameriško celino sta se srečali dve povsem različni kulturi. Ne glede na zavidljivo stopnjo razvoja, so bili Indijanci za Evropejce nižja rasa, ki je niso jemali kot sebi enakovredne. Tamkajšnja kultura jih ni pretirano zanimala, želeli so predvsem izkoristiti materialna bogastva nove dežele.

Ključni pojmi: → predkolumbovske kulture → Olmeki, Tolteki, Maji, Azteki, Inki → Hernando Cortes → Francisco Pizarro

Novi svet pred prihodom Evropejcev

Zgodovina Amerike se je začela mnogo preden so Evropejci stopili na njena tla. Prvotni prebivalci Amerike so se priselili iz Azije med 20.000 in 10.000 leti pr. n. š. Iskali so hrano in primeren prostor za življenje. Sprva so prihajali po kopnem, saj sta bili v ledeni dobi Amerika in Azija povezani z ledenim pokrovom. Konec ledene dobe sta se celini ločili in Inuiti, ki so prišli pozneje, so morali prepluti Beringov preliv. Okoli 8000 pr. n. š. so v Severni Ameriki izumrle velike ledenodobne živali in življenje je postalo vedno manj nomadsko. Ljudje so pričeli loviti manjše živali, jelene in karibuje, ki so jim poleg mesa dajali tudi usnje za obleko in šotore. Nabirali so rastline in jih po nekaj stoletjih začeli tudi gojiti. Zgradili so naselja, v katerih so stalno prebivali. V nižinah so večinoma postavljali hiše znotraj okopov, v višjih predelih so v skale izklesali votline, ali pa na skalne stene naslonili glinene in kamnite hiše.

Vir A: Glinena bivališča v Severni Ameriki Ostanki naselbine prvotnih prebivalcev, ki so danes del narodnega parka Mesa Verde v ZDA in sodijo pod zaščito UNESCO.

Visoke kulture Južne Amerike

Okoli 18.000 pr. n. š. so naseljenci dosegli območje Mehike in nekaj tisoč let pozneje tudi najjužnejši del ameriške celine. Na tem prostoru je živelo veliko različnih plemen. Nosilci visoke kulture predkolumbovske Amerike so bili Olmeki, Maji, Tolteki, Azteki in Inki. Olmeki so bili najstarejša civilizacija, ki je bila temelj za druge kulture srednje in Južne Amerike. Na območju srednje Amerike so v različnih obdobjih živeli Maji, Tolteki in Azteki, Inki pa so se naselili v Andih. Lov v tem delu Amerike ni bil tako pomemben kot na severu, prebivalci so se bolj ukvarjali z nabiralništvom. Kmalu so začeli posamezne užitne rastline tudi sami gojiti. Gojili so koruzo, tobak, grah, kakav, bombaž. Znali so obdelovati zlato, srebro, baker in bron. Imeli so svoj sistem pisanja, bili so odlični astronomi, izdelovali so natančne koledarje. Častili so svoje bogove in jim darovali tudi človeške žrtve. Najvišje božanstvo je bil bog sonca ali bog vojne. Ostanki naselbin pričajo, da so bili zelo dobri gradbeniki. Države Olmekov in Toltekov so izginile pred prihodom evropskih osvajalcev, ostale so uničili osvajalci iz starega sveta.

Prihod Evropejcev

Vir B: Kulture Srednje in Južne Amerike

1275-1300

Po pristanku na obali Novega sveta leta 1519 se je Hernando Cortes svojimi možmi odpravil proti državi Aztekov. Azteki so v Cortesu videli vrnitev belega boga. Njihov vladar Montezuma, ki je z vsemi častmi sprejeli Špance, je bil kasneje v uporu ubit. Osvajalci so razdejali glavno mesto azteške države Tenochtitlan in na njenem mestu zgradili prestolnico Ciudad de Mexico. 1300-1325

1325-1350

1350-1375

1375-1400

Kulturo Inkov v Peruju, ki je bila na vrhuncu moči, je uničil španski osvajalec Francisco Pizarro. Ukazal je umoriti inkovskega vladarja Atahualpo in zasedel prestolnico inkovske države Cuzco. Za razliko od kultur Aztekov in Inkov je bila civilizacija Majev ob prihodu Evropejcev v zatonu. Spor med vladarskima družinama je Špancem olajšal osvojitev polotoka Jukatan, kjer so živeli Maji.

Spremembe v novem svetu

V Novem svetu niso poznali velikih živali, ki bi bile v pomoč pri obdelavi polj in od katerih bi dobivali gnoj. Osvajalci pa so s seboj pripeljali konje in osle in počasi so uvedli gnojenje in spremenili način obdelovanja. Države srednje in južne Amerike so danes vodilne na področju pridelave kave, a tja so jo prinesli Evropejci. Krščanstvo je nadomestilo stare vere, uveljavili so se novi jeziki, predvsem španščina in angleščina. Najhujša posledica osvajanja je bila visoka smrtnost med prvotnimi prebivalci zaradi bolezni, ki so jih mednje nevede prinesli osvajalci. Koze, ošpice, kuga in tifus so pomorili več kot polovico prebivalstva, pri čemer so izginila celotna ljudstva. Ker so bile potrebe po delovni sili velike, so začeli belci v novi svet voziti sužnje iz Afrike.

Vir C: Cuidad de Mexico in Tenochtitlan Glavno mesto Mehike Cuidad de Mexico je zraslo na ostankih azteške prestolnice, kar je vidno še danes.

Evropa → Amerika pšenica, rž, ječmen, riž čičerika, leča, zelje, solata, špinača jabolka, banane, marelice, agrumi začimbe, čaj, kava, vinska trta mandljevec, oljka konji, osli, kokoši, prašiči Vir Č: Nekatere žitarice in užitni plodovi, ki so jih Evropejci prinesli v novi svet

koze, ošpice, kuga, tifus

Ponovi & razmisli Vprašanja Slovarček 1 Kdaj so ljudje poselili Ameriko in katere visoke kulture so se tam razvile → Inuiti (tudi Eskimi) – ljudstvo, ki (vira A in B)? poseljuje arktične predele Amerike in 2 Katere kulture so izginile pred prihodom Evropejcev? Grenlandije 3 Kakšen je bil odnos španskih osvajalcev do kultur v srednji in južni Ameriki → predkolumbovska Amerika – ameriška ravnali (vir C)? Kaj se je zgodilo s temi kulturami? ljudstva in civilizacije pred prihodom 4 Katere rastlinske in živalske vrste so prišle iz Novega sveta (vir Č)? evropskih osvajalcev 5 Kaj so s seboj še »prinesli« osvajalci? Kakšne posledice je imelo to med → tifus – nalezljiva črevesna bolezen provotnimi prebivalci Amerike?

1400-1425

1425-1450

1450-1475

1475-1500

1500-1525

Odkrivanje duha - humanizem in renesansa Življenje na prostoru današnje Italije se je v 14. in 15. stoletju precej spremenilo. Majhne države, katerih prebivalci so bili v večini trgovci in obrtniki, so doživljale gospodarski razcvet. Spremenil se je tudi njihov pogled na življenje. V ospredje so postavili človeka in njegovo vlogo v svetu. Prišlo je tudi do preporoda literarnega ustvarjanja in drugih zvrsti umetnosti.

Ključni pojmi: → humanizem → izum tiska → renesansa

Začetek humanizma

Razmišljanje, ki se je začelo v 14. stoletju uveljavljati v velikih italijanskih mestih in je v središče postavilo človeka, imenujemo humanizem. Stoletje kasneje se je humanizem uveljavil tudi drugod po Evropi. V tem obdobju so se močno razvile anatomija, medicina, biologija, matematika, astronomija. Pod vplivom humanizma se je povečalo zanimanje za vzgojo in izobrazbo. Humanisti so cenili znanje in duhovno bogastvo. Oživili so zanimanje za preučevanje antičnih besedil. V marsikateri samostanski knjižnici so hranili dela antičnih avtorjev, a so jih na novo odkrili šele s prodorom Arabcev v Evropo, ki so s seboj prinesli tudi znanje starih Grkov. Začeli so brati, prevajati in prepisovati spise Aristotela, Platona, Sokrata idr. in se na ta način spoznavali z njihovim razmišljanjem. Vir A: Antični svet me je tako izredno mikal, ker me je svet, v katerem sem živel, vedno navdajal s takim nezadovoljstvom, da bi se, ko me ne bi zadrževala navezanost na ljudi, rajši videl v katerekoli drugem času. Iz Petrarcovega pisma Potomcem

Vir B: Erazem Rotterdamski (1466 - 1536) Nizozemski mislec Erazem Rotterdamski je v svojih delih (Hvalnica norosti, O svobodni volji idr.) poudarjal vrednost posameznika, zagovarjal človeško svobodo, strpnost do drugih in odgovornost do skupnosti.

Humanisti so verjeli, da lahko človek z znanjem in izobrazbo razvije vse svoje sposobnosti. Znanje branja, pisanja in računanja je bilo nujno v trgovini in bančništvu, zato so tudi v mestih začeli ustanavljati šole, kjer so se bodoči trgovci lahko naučili vse potrebno za opravljanje poklica. Med največjimi humanisti so bili Erazem Rotterdamski, Thomas More in Niccolo Machiavelli. Iz njihovih del veje nezadovoljstvo s takratno družbo ter želja po boljši družbi. Med pomembnejšimi humanisti na Slovenskem so bili koprski škof Peter Pavel Vergerij mlajši, ljubljanski škof Krištof Ravbar ter dunajski škof in organizator cesarske dvorne kapele Jurij Slatkonja.

Izum tiska

K širjenju nove miselnosti je bistveno pripomogel izum tiska. Do tega časa so bile knjige zelo dragocene, saj so morali pisarji ročno prepisati, iluminatorji pa ilustrirati vsak izvod posebej. Takšno delo je bilo zamudno in drago, zato so začeli iskati lažje načine za razmnoževanje knjig.

Vir C: Prvi tiskarski stroji Omogočali so natis več izvodov, vendar je bilo potrebno vsak list ročno odtisniti

1275-1300

Za izumitelja tiska velja Johannes Gutenberg, ki je okoli leta 1450 naredil premične črke, ki jih je bilo moč sestavljati v besede, vrstice in strani. Gutenberg je izdelal leseno stiskalnico na vijak, s katero so lahko stran iz premičnih črk, prevlečenih s tiskarskim črnilom, večkrat odtisniti na papir. Precej je k novemu načinu »kopiranja« knjig pripomogla izdelava papirja, ki se uveljavil kot nadomestilo pergamenta. Konec 15. stoletja so tiskarske delavnice delovale v vseh večjih evropskih mestih. 1300-1325

1325-1350

1350-1375

1375-1400

Renesansa

V preteklosti se slogi v umetnosti niso prav pogosto menjavali – umetniki so tudi po več stoletij ustvarjali na podoben način. Med 14. in 15. stoletjem pa so bile spremembe v načinu slikanja, risanja, pisanja tako silovite, da se jih je prijel izraz renesansa, kar v prevodu pomeni ponovno rojstvo. Nastanek renesančne književnosti je tesno povezan z razvojem humanizma. Književnost renesančnega obdobja je izoblikovala liriko, uveljavila sta se novela in roman, razvila se je dramatika. Slikarji, kiparji, arhitekti so ustvarjali podobne umetnine kot antični Grki in Rimljani. Vodila jih je želja, da v svojih delih prikažejo stvari, kakršne so v resničnem svetu. Tako kot v slikarstvu in kiparstvu je renesansa tudi v arhitekturi prinesla velike spremembe. Iz antike so prevzeli oblike in stavbe, ter natančno načrtovanje mest. Slednja so dobila novo podobo – široke ulice in trge, ob katerih so se bohotile hiše z bogatimi pročelji. Renesančne palače so bile prostorne in udobne. V njih so se pojavili kabineti, študijske sobe in knjižnice, kjer so bile shranjene umetnine in knjige. Stavbo je dopolnjeval renesančni vrt, urejen kot park.

Vir Č: Franceso Petrarca (1304–1374) Petrarca je bil eden prvih humanistov in začetnik renesančnega pesništva

Umetniki so dobili svoje pokrovitelje, kneze, vladarje, bogate meščane, ki so imeli dovolj denarja za podporo umetnikom in nakup umetnin. Med največjimi renesančnimi umetniki so bili Franceso Petrarka, Giovanni Boccaccio, Leonardo da Vinci, Michelangelo Buonarroti, Rafael, Albrecht Dűrer, William Shakespeare in Miguel de Cervantes. Na glasbenem področju je bil zelo uspešen Jakob Petelin Gallus, domnevno doma iz Ribnice. Deloval je predvsem na Dunaju in v Pragi.

Razširjenost humanzma in renesanse

Vendar humanizem in renesansa nista bila razširjena med večino ljudi. Takšno razmišljanje je ostalo vezano na prebivalce mest, ki bili v večini gospodarsko neodvisni od zemljiškega gospoda in so lahko svobodneje razmišljali in ustvarjali. Na drugi strani so preprosti ljudje za humaniste menili, da so oholi in domišljavi.

Vir D: Michelangelov kip Davida Renesančni umetniki so v svojih delih poskušali prikazovati resnični svet in pri tem posnemali antično umetnost

Ponovi & razmisli Vprašanja 1 Kje in kdaj sta se začela renesansa in humanizem? 2 Iz katerega zgodovinskega obdobja so črpali navdih humanisti in renesančni umetniki (vir A)? Zakaj? 3 Kaj sta v središče postavljala humanizem in renesansa (vir B in D)? 4 Pojasni poimenovanji humanizem (lat. bistvo človeka) in renesansa (fr. ponovno rojstvo). 5 Kateri izum je pripomogel k širjenju humanističnih idej (vir C)? 6 Kaj je umetnikom omogočalo nemoteno ustvarjanje (vir Č)? 7 Ali sta humanizem in renesansa zajela vse ljudi? Kaj meniš, zakaj?

1400-1425

1425-1450

1450-1475

1475-1500

Slovarček → iluminatorji – oseba, ki je ročno okraševala rokopise → premične črke – ploščice s svinčenimi črkami, ki jih je bilo moč poljubno zlagati v besede in stavke → pergament – podlaga za pisanje iz živalskih kož → novela – krajša resnična pripoved → pokrovitelj – oseba ali organizacija, ki denarno podpira neko dejavnost

1500-1525

Slapove na reki Zambezi je škotski raziskovalec David Livingstone obiskal leta 1855 in jih poimenoval po kraljici Viktoriji.

Afrika

Mogulski imperij

Portugalci so od 15. stoletja naprej ob zahodni obali ustanavljali utrjene postojanke, ki so bile v prvi vrsti namenjene oskrbi portugalskih ladij, ki so prihajale na to območje. A pravo zanimanje za Afriko se je začelo šele v 18. stoletju – iskali so nove trge za industrijske izdelke in surovine, ki bi jih poleg slonovine in zlata še lahko dobili. V Londonu je bilo tako ustanovljeno Afriško združenje, ki je podpiralo raziskovanje afriških rek, ki so pomenile pomembne transportne poti. Raziskovalci so iz obalnih mest počasi prodirali v notranjost. Sredi 18. stoletja so odkrili Viktorijino jezero in jezero Tanganjika, za kateri so menili, da sta izvor Nila.

Po propadu sultanata s sedežem v Delhiju so na tem ozemlju nastale številne samostojne državice. Po vojnah med posameznimi družinami, ki so se borile za prevlado, je v severno Indijo vdrl Džingiskanov potomec Babur leta 1526 in ustanovil cesarstvo velikega mogula, ki je trajalo od leta 1707. Obsegalo je večino indijskega polotoka z okoli 150 milijoni prebivalcev. Močno centralizirana država je imela stalno vojsko plačanih vojakov. Gradili so ceste in odpravili carine, kar je omogočilo razcvet trgovine. Najpomembnejše trgovsko blago so bili sladkor, indigo, opij, tobak, bombaž in začimbe. Tovorili so tudi zlato, srebro, slonovo kost in svilo. Uvažali so vino in kovine.

Država je bila razdeljena na okrožja, obdelovalne površine so bile popisane in razvrščene glede na kakovost tal. Uradniki so bili razdeljeni v razrede in so za svoje delo dobivali povračilo.

David Livingstone (1813-1873)

Indijsko islamska umetnost

Visoke prihodke so vladarji porabljali za podporo različnim umetnikom. Knjige pesnikov so slikarji opremljali z miniaturami. Številni obrtniki so izdelovali posode iz keramike, različno pohištvo, predvsem skrinje, orožje z okrasnimi vložki iz emajla, preproge iz volne in svile z bogatimi vzorci. Najpomembnejše mesto je pripadlo arhitekturi še posebej načrtovanju verskih in posvetnih poslopij. Gradili so trdnjave, palače, vile, mošeje, templje in grobnice. Pri gradnji se je islamski slog mešal s hindujskim – to opazimo pri okrašenih stebrih in drugih okrasitvah npr. muslimanske geometrične figure in listni vzorci so spojeni s hindujskimi rožami, cvetnimi kitami in včasih živalmi. Strogi, v geometričnih vzorcih urejeni vrtovi, s paviljoni, prekopi, terasami, drevjem kažejo na vpliv islama, beli marmor in barvasti peščenec pa na vpliv domačih materialov. Tudi stenske slikarije v palačah izhajajo iz hindujske tradicije.

Tadž Mahal – razkošna grobnica z belo kupolo mavzoleja je zaščitni znak indijsko islamske umetnosti.

Humanistični misleci in renesančni umetniki »Mesto je v Italiji drugačna stvar kot v mojih krajih… Ni le prebivališče: Je tudi kraj, kjer se odloča, vedno so vsi na trgu, več štejejo mestni sodniki kot cesar ali papež. Vsako mesto… je kot kraljestvo. In kralji so trgovci. In njihovo orožje je denar.« Umberto Eco, Ime rože

Freska Zadnja večerja v dominikanskem samostanu Santa Maria delle Grazie je eno Leonardovih najbolj znanih umetniških del.

Mestne državice

Mesta ob morju na področju današnje Italije so prevzela vlogo posrednika v trgovini med vzhodom in zahodom. Z vzhoda so prihajale začimbe in dragocene tkanine. V nasprotni smeri so ladje vozile sol, vino, olje in ribe. V času križarskih vojn so mesta ob jadranski obali služila tudi s prevozom križarskih vojska proti sveti deželi. Z močno vlogo v trgovini so mesta pridobivala tudi močan ekonomski in politični položaj. Slabela je moč nemškega cesarja. Benetke, Genova, Pisa, pa tudi Firence in Milano so postale samostojne državice – mestne republike. Oblast so imeli plemstvo, bogati trgovci in bančniki. Mesta so najemala vojake, ki so branili pridobljene privilegije.

Podporniki znanosti in umetnosti

Znanosti in umetnosti ni več podpirala cerkev, temveč bogati trgovci. Svoje bogastvo so želeli pokazati svetu in zapustiti potomcem. Podpirali so umetnike, da so ustvarjali zanje – z njimi so sklepali

pogodbe za izdelavo slik, kipov ipd. Ustanavljali so knjižnice in vseučilišča. Z osvajanjem novih ozemelj se je širilo tudi človekovo obzorje. S študijem antičnih del je ponovno prevladalo pojmovanje človeka kot posameznika in vzor postane vsestransko izobražen človek. Umetniki so se začeli ukvarjati tudi s teorijo umetnosti – študirali so kompozicijo, perspektivo in svetlobo. Motivov za delo niso iskali le v Svetem pismu, slikali so tudi prizore iz vsakdanjega življenja, prizore z grškimi ali rimski mitološkimi junaki ali zgodovinske motive. Opazovali in risali so svet okoli sebe, predvem rastline, živali. Risanje človeka je zahtevalo odlično poznavanje anatomije, zato so slikarji in kiparji na skrivaj odkupovali trupla ter jih secirali in študirali zgradbo človeškega telesa. Nastajala so teoretična dela o umetnosti, predvsem razprave o arhitekturi. Tako je Giorgio Vasari, pogosto imenovan prvi umetnosti zgodovinar, leta 1550 objavil knjigo z naslovom »Življenja najboljših slikarjev, kiparjev in arhitektov.«

Širjenje renesanse na sever

Najbolj vsestranski umetnik in znanstvenik, pravi predstavnik renesančnega univerzalnega človeka je prav gotovo Leonardo da Vinci, ki je podrobneje predstavljen na desni. Velik pečat v renesančni arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu je pustil tudi Michelangelo Buonarroti. Vpliv italijanskih renesančnih umetnikov se je širil tudi proti severu, predvsem v Nemčijo in na Nizozemsko. Med drugim ga je tja zanesel tudi Albrecht Dürer, ki je pogosto potoval v Italijo, kjer se je srečal z renesančno umetnostjo. Na Nizozemskem in v Belgiji se je renesančna umetnost uveljavila tudi pod pokroviteljstvom nemških cesarjev. Najpomembnejše tamkajšnje središče je postal Antwerpen, kjer je bogastvo mestnih prebivalcev izviralo iz trgovine z novim svetom. Razvilo se je predvsem slikarstvo, najpomembnejši predstavniki so Jan Eyck (približno 1390 – 1441), avtor portretov in številnih tabelnih oltarjev, Pieter Bruegel (1525 – 1569), ki je slikal prizore iz vsakdanjega življenja, navdih so mu predstavljali ljudski izreki in Hieronymus Bosch (1450 – 1516), ki je ustvarjal domišljijske stvaritve in prikaze človekove usode, pogosto z nekim naukom o morali.

Najbolj znani renesančni umetniki Leonardo da Vinci (1452–1519) je bil slikar, kipar, arhitekt, naravoslovec in iznajditelj. Njegovi najbolj znani deli sta slika Mona Lisa in freska Zadnja večerja. Poleg slik in kipov je ustvaril številne anatomske študije človeka in različnih živali. Risal je zemljevide, načrtoval različno vojaško opremo, pripravljal načrte za mostove in prekope ter sodeloval pri gradnji utrdb. Raziskoval je let ptic in skonstruiral letalne stroje. Michelangelo Buonarroti (1475–1564) je dokončal baziliko svetega Petra v Rimu z znamenito kupolo. Njegove freske in slike so bile skrbno načrtovane, najbolj znana je zagotovo poslikava Sikstinske kapele. Njegov kip Davida, izdelan iz marmorja je, izhajajoč iz biblijske zgodbe o boju Davida z Goljatom (šibkejši proti močnejšemu) nehote postal simbol upornosti in boja Firenc proti sovražnikom. Albrecht Dürer (1471–1528) je bil izjemen risar in natančen opazovalec. S potovanj je prinašal slike pokrajin, risal je rastlinski in živalski svet. Zanimali sta ga perspektiva ter razmerja človeškega telesa. Dürer - avtoportret

Globe Theatre – notranjost obnovljenega Shakespearovega gledališča v Londonu

Ko govorimo o renesančni umetnosti ne moremo mimo renesančnega gledališča. Gledališke predstave so bile pred renesanso omejene na privatne prostore (palače, vrtove, dvorišča gostiln in prenočišč). V 16. stoletju so v Angliji zgradili prvo leseno stavbo, ki je bila namenjena le gledališkim predstavam. To je spodbudilo razmah gledališča, ki je v času vladanja Elizabete I. postalo priljubljeno družabno zbirališče. Med avtorji gledaliških del izstopa angleški dramatik William Shakespeare.

William Shakespeare (1564–1616) je bil igralec in pisec iger, solastnik gledališča. Imel je izjemno domišljijo in talent za živo upodobitev človeških značajev. V začetku je pisal predvsem komedije, proti koncu življenja pa tragedije in drame (odlično je obdelal motive iz angleške, danske in škotske zgodovine).

Raziskuj naprej Če te tema zanima, jo lahko podrobneje raziščeš pomočjo drugih virov. Nekaj vprašanj v pomoč: – Katera so najbolj znane renesančne umetnine? – Kateri pomembni spomeniki, slike, kipi ipd. so v obdobju renesanse nastali na Slovenskem? – Kdo poustvarja renesančno glasbo? – Katera renesančna dela so prevedena v slovenščino?