Velika ilustrirana enciklopedija Zgodovina - nekaj strani iz knjige

VELIKA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA

ZGODOVINA

VSEBINA

1

Plemenite kovine

NaËrtovanje mest

Uvod in Ëasovni trak Naπi davni predniki

12 14 16

Rodoslovno deblo Ëloveπtva od najzgodnejπih sorodnikov do prevlade Homo sapiensa.

Sposobnost sporazumevanja

20

Razvoj govora, jezika in umetniπkih veπËin pri prvotnih ljudeh.

Ledena doba

22

Podnebne spremembe z zaËetkom pred 1,5 milijona let in vpliv na Ëloveπtvo.

Pot iz Afrike

24

Selitev iz Afrike in poslediËna Ëloveπka poselitev Zemlje.

Lovci in nabiralci

30

Predzgodovinski naËin æivljenja ‡ iskanje hrane in lov.

Duhovni svet

44

32

2

Bolezen in zdravje

52

Bolezni in zgodnji poskusi razumevanja bolezni in zdravljenja.

54

Vzpon razvitih druæb med rekama Tigris in Evfrat v Mezopotamiji.

56

34

Prva æetev

36

Skrivnosti Inda

Æivljenje v vaseh

ObiËaji in obredi Razvozlanje ugank megalitskih postavitev kot Stonehenge.

58

Razvoj mest in civilizacije v dolini Inda na Indijski podcelini.

38

Kitajska bronasta doba

40

Dinastija Shang z dvema velikima doseækoma: razvojem pisave in ulivanjem brona.

Gojenje udomaËenih poljπËin in æivine ter prve ustaljene skupnosti.

66

Ozirisovo kraljestvo

68

60

MISLECI IN VERNIKI

700 pr. n. πt.‡600 n. πt.

84

Uvod in Ëasovni trak

86

Meje moËi

90

Pomen pokrajin in okolja pri oblikovanju prostranih antiËnih imperijev Evrazije.

■ EGIP»ANSKI ARTEFAKTI

70

VeËne zgradbe

72

Grπke mestne dræave

Prva evropska civilizacija

74 76 78

Diplomatska in trgovska skupnost civilizacij na Bliænjem vzhodu ter skrivnosten propad bronaste dobe.

■ ALEKSANDER VELIKI

96

Grki v Aziji

98

Posledice osvajanj Aleksandra Velikega na Bliænjem vzhodu in v Aziji ter kulture s prevzetimi grπkimi predstavami.

Rojstvo demokracije

80

82

102

Novo odkritje pisave v antiËni GrËiji in premik z ustne na pisno zgodovino.

Doseæki grπke znanosti

Razvoj prepletenega omreæja trgovskih poti prek Sredozemskega morja in arabskih ter afriπkih puπËav.

100

Razvoj demokratiËne oblasti v antiËnih Antenah z naËeli danaπnje najpogostejπe oblike politiËne ureditve.

Od mita do zgodovine

MogoËen asirski imperij z 200-letno prevlado na Bliænjem vzhodu v æelezni dobi od 9. stoletja pr. n. πt.

Osvajanje morja in puπËave

94

Grπke mestne dræave antiËne GrËije z Atenami, ©parto in Korintom.

Razcvet minojske kulture na sredozemskem otoku Kreta v bronasti dobi.

Zaton bronaste dobe

92

Perzijski imperij Perzijski ahajmenidski imperij z obsegom brez primere, raztezajoË se prek Azije do Sredozemlja.

Vladarji æelezne dobe

■ ZGODNJE DRUÆBE Razvoj druæb s koreninami v poljedelstvu in udomaËitev æivali.

■ RAMZES II

Prvi veliki civilizaciji Mezoamerike in Juæne Amerike ‡ olmeπka in Ëavinska kultura.

Egiptovsko Staro kraljestvo z razcvetom pred veË kot 2000 leti pr. n. πt. na breæinah reke Nil in postavitev piramid.

Prvi obredi in vera v posmrtno æivljenje.

64

Vzpon in padec starega Egipta od reda Srednjega in Novega kraljestva do kaotiËnih vmesnih obdobij.

Kultura jaguarja

46 48

Boæanski faraoni

Egipt v redu in neredu

Arhitektura antiËnih imperijev z veliËastnimi grobnicami starega Egipta in mezopotamskimi zigurati.

Uvod in Ëasovni trak

Zibelka civilizacije

62

Kult boga Ozirisa in obseæni obredi, povezani s smrtjo in posmrtnim æivljenjem v starem Egiptu.

VLADARJI IN HIERARHIJE 3000‡700 pr. n. πt.

Razvoj pisave

Samostojen razvoj pisnih sistemov po vsem svetu, skupaj s klinopisom in hieroglifi.

Razvoj Ëedalje viπje razvitih in razprostirajoËih se skupnosti.

ZA»ETKI »LOVE©TVA

4,5 mln.‡3000 pr. n. πt.

42

Od obdelovanja bakra do bronaste dobe, vpliv odkritja obdelovanja kovin.

3

104

Korenine sodobne znanstvene metode pri antiËnih Grkih z iskanjem logiËnih odgovorov na æivljenjske skrivnosti.

Vzpon Rima

106

Od skromnih zaËetkov na griËih nad reko Tibero do mogoËnega mesta in cesarstva.

■ JULIJ CEZAR

108

Iz republike v cesarstvo

110

Rimsko cesarstvo z osupljivo kulturo in vplivom πe v danaπnjem Ëasu.

114

Rimska vojska

Sestav in ureditev poklicne rimske vojske.

116

KlasiËna umetnost Kiparstvo, lonËarstvo, slikarstvo, mozaiki in arhitektura antiËne GrËije in Rima.

118

Grπki in rimski Egipt Prehod Egipta iz kraljestva z vladavino Grkov pod rimsko oblast in v bizantinsko provinco.

■ KLEOPATRA

120

Prerod Perzije

122

Perzija po Grkih ‡ πiritev Partov in obdobje sasanidske vladavine.

Prvi indijski imperij

124

Oblast dinastije Maurja na Indijski podcelini in vzpon budizma.

Zdruæitev Kitajske

126

Obdobje flvojskujoËih se dræav« in vzpon dræave Qin.

Centralizirana dræava

128

Kitajska v obdobju dinastije Han in razvoj nadvse uËinkovite javne sluæbe.

KlasiËna misel

130

Rojstvo kljuËnih filozofskih predstav v antiËni GrËiji z deli Sokrata, Platona in Aristotela.

Prostranejπi svet

132

NaraπËajoËa trgovska in kulturna izmenjava ter povezave kriæem antiËnega sveta.

Keltski bojevniki

134

©irjenje keltske kulture prek Evrope ter stiki z Rimljani, Grki in krπËanstvom.

■ KELTSKE KOVINE

136

Stepski nomadi

138

Plemena prostranih paπnikov Evrazije s Skiti in Kuπani.

Zgodnje ameriπke civilizacije

140

Majevska, zapoteπka in naskanska kultura Mezoamerike in Juæne Amerike.

Bogovi in boginje

142

PoliteistiËna verovanja in panteoni boæanstev v antiËnem svetu.

©irjenje vere

144

Nastanek in πirjenje velikih svetovnih religij.

■ BITKA PRI MILVIJSKEM MOSTU

148

Zaton in padec

150

Konec rimskega cesarstva, sprememba ravnovesja sil na Zahodu in vzpon krπËanskega bizantinskega cesarstva na Vzhodu.

Vzpon islama

174

©irjenje islamske vere po Mohamedovi smrti.

4

■ ISLAMSKI ZAKLADI

178

Delhijski sultanat

180

V Indiji je ustanovljeno veliko islamsko kraljestvo.

Juæno od Sahare

182

Trgovska srediπËa in imperiji v Afriki ‡ Veliki Zimbabve, Songaj in Mali.

Svilna pot

184

Najpomembnejπa trgovska pot v 13. in 14. stoletju, ki je segala od Evrope do Daljnega vzhoda.

»rna smrt

VOJAKI, POPOTNIKI IN IZUMITELJI

186

Kuga, ki je v srednjem veku zdesetkala prebivalstvo Evrope.

Srednjeveπka Evropa

188

600‡1450

■ BITKA PRI HASTINGSU

192

152

Oblast in slava

194

Uvod in Ëasovni trak

154

©irjenje znanja

158

Vpliv rimskokatoliπke cerkve v srednjeveπki Evropi.

Zlata doba Kitajske

160

Velik kulturni razcvet Kitajske med vladavino dinastije Tang.

Dinastija Song

162

Obdobje velikih sprememb in pomembnih reform med vladavino dinastije Song.

■ DÆINGISKAN

164

Dinastija Ming

166

Preselitev prestolnice v Peking in dograditev Velikega kitajskega zidu med vladavino dinastije Ming.

Vzpon samurajev

168

Ustanovitev πogunata in prevlada vojaπkega razreda na Japonskem.

Koreja v srednjem veku

Kraljestva jugovzhodne Azije ‡ kmersko, pagansko in Dai Viet.

198

MogoËno vzhodno cesarstvo s srediπËem v Konstantinoplu (Istanbul).

Kriæarske vojne

200

Verske vojne za oblast nad Sveto deæelo (Palestino).

Roparji in trgovci

202

Vikingi, vojaπka plemena iz Skandinavije, se razπirijo po Evropi.

■ BITKA PRI AJN DÆALUTU

204

Vzpon turπkega cesarstva

206

Vojaπki nomadi iz Anatolije (TurËija) ustanovijo turπko cesarstvo.

Mesta in trgovina

218

Uvod in Ëasovni trak

220

Raziskovalna potovanja

224

■ IZABELA KASTILJSKA

226

■ KOLUMB PRISTANE NA BAHAMIH

228

Stiki z Ameriko

230

©panski konkvistadorji v Juæni in Srednji Ameriki.

Velika izmenjava

208 210

Predkolumbovska Amerika

172

■ OD AZTEKOV DO INKOV

214

Ekspanzija Polinezijcev

216

Bogate in kompleksne druæbe Majev, Aztekov in Inkov.

232

Izmenjava rastlin, æivali in bolezni med Evropo in Ameriko.

©pansko srebro

234

Odkritje in izkoriπËanje neizmernih juænoameriπkih naravnih virov.

236

Verski begunci, ki so postali ustanovitelji Amerike. Njihove kolonije so bile zgled za nadaljnjo kolonizacijo.

Trgovina in imperij

238

Veliki evropski trgovski imperiji med 15. in 18. stoletjem, ki so segali do Afrike, Azije in Amerike.

Trije cesarji

Razcvet trgovine in mestnih dræav, kot sta Genova in Benetke v srednjeveπki Evropi.

Kolonizacija otokov v juænem delu Tihega oceana.

1450‡1750

OËetje romarji

170

Vzpon dinastije »oπon, ki je v Koreji vladala do leta 1910.

Izgubljena kraljestva

Bizantinsko cesarstvo

RENESANSA IN REFORMACIJA Evropske odprave po svetu in odkrivanje flnovih svetov«.

Ustanovitev Svetega rimskega cesarstva in zaËetek fevdalnega sistema v Evropi.

Muslimanski uËenjaki in πirjenje misli na Zahod.

5

240

Obdobje blaginje, ko je kitajsko cesarstvo doseglo najveËji obseg.

Obdobje dolgotrajnega miru na 242 Japonskem Edsko obdobje, ko se je Japonska osamila pred preostalim svetom in razvila edinstveno kulturno identiteto.

Veliki Moguli Cesarstvo, ki je ob svojem najveËjem razcvetu vladalo veË kot 100 milijonom podloænikov na Indijski podcelini.

244

Turπko cesarstvo

246

Turπko cesarstvo na vrhuncu in ob zaËetku zatona.

n BITKA PrI LEPANTU renesansa

248 250

Izjemen razcvet evropske umetnosti, arhitekture in kulture v 15. in 16. stoletju.

n LEoNArDo DA VINCI reformacija

254 256

Velike verske spremembe, ki so preplavile Evropo v 16. stoletju.

n ELIZABETA I.

260

Tridesetletna vojna

262

Najbolj pogubna in najdraæja vojna na svetu.

Angleπka dræavljanska vojna 264 Vojna med parlamentom in monarhijo, ki je spremenila Anglijo.

Znanstvena revolucija

266

n LIZBoNSKI PoTrES

268

razsvetljenstvo

270

Intelektualno gibanje, rojeno iz znanstvene metode, ki si je drznila dvomiti o statusu quo.

272

Ko je postala vojna prevladujoËi naËin urejanja trgovinskih sporov, so se vedno bolj razvijale tudi taktike bojevanja.

n oroÆJE IN oKLEPI

274

Nastanek kapitalizma

276

osvoboditev Latinske Amerike

DokonËanje zemljevida

1750‡1914

284

Uvod in Ëasovni trak Prehranska revolucija

286 292

DramatiËno poveËanje proizvodnje hrane za oskrbo hitro rastoËega prebivalstva.

292

Tehnoloπki in druæbeni razvoj, ki je zahodni svet spremenil iz kmetijske druæbe v industrijsko.

Boj proti mikrobom

326

Boljπanje poznavanja in razumevanja anatomije, medicine, okuæb in bolezni.

Naπa deæela

Preoblikovanje Evrope

330

Kako se je zemljevid Evrope spremenil 18. in 19. stoletju.

298

romantiËno gibanje

n ZAVZETJE BASTILJE

300

Izvor vrst

Francoska revolucija

302

Sedemletna vojna ‡ prvi spopad med celinami.

Ameriπka deklaracija o neodvisnosti Vojna med ameriπkimi kolonijami in Britanijo, ki je imela za posledico nastanek Zdruæenih dræav.

Nasilni dogodki in teror, ki so ob koncu 18. stoletja pretresli Francijo.

n LUDVIK xIV.

278

306

Trgovina s suænji

280

Francoski zavojevalni pohodi v Evropi in drugod v Ëasu Napoleonove vladavine.

PolitiËna gibanja za organizacijo Ëedalje πtevilËnejπega delavskega razreda in delitev bogastva industrijske revolucije.

338

Zamisli o samoizraæanju in domiπljiji, ki so popeljale k veËjemu razlikovanju med umetnostjo in znanostjo.

340

Charles Darwin in teorija evolucije.

Znanost proti Bogu

342

Javna razprava, ki je v obdobju znanstvenega napredka sooËila znanost in vero.

Domiselne iznajdbe

©iritev na zahod

310

n KrALJICA VICTorIJA

348

Kolonialni upori

350

300

Odnos med kolonialnimi silami in domorodnim prebivalstvom tihomorskih otokov Jugovzhodne Azije.

Ameriπka dræavljanska vojna 314

Britanska vladavina v Indiji

Spor, ki je v obdobju 1861‡1865 razklal Zdruæene dræave.

Indija kot dragulj v kroni britanskega imperija.

1914‡danes

362

Uvod in Ëasovni trak

362

n SArAJEVSKI ATENTAT

370

Velika vojna

372

ruska revolucija

308

INDIJANCEV

LJUDSTVO IN OBLAST

346

n WILLIAM WILBErForCE

n KULTUrA AMErI©KIH

7

344

Imperiji, ki so do zaËetka 20. stoletja prevladovali na zemljevidu sveta.

Ameriπki pionirji in floËitna usojenost«, da poselijo vso celino.

360

Kako je Evropa nadvladala in kolonizirala afriπko celino.

Prva svetovna vojna (1914‡1918), ki je opustoπila Evropo, izbrisala celotno generacijo in preoblikovala zemljevid sveta.

Razmah tehnologije v 19. stoletju.

Imperialni svet

razgrabitev Afrike

358

328

NacionalistiËne ideje v Evropi in ZDA ter posledice.

336

Napoleonove vojne

Kako je izum pripomoËka za natanËno merjenje zemljepisne dolæine omogoËil Evropejcem raziskovati in kolonizirati Tihi ocean.

322

356

Vznik Japonske kot sodobne industrializirane sile po stoletjih osame.

Mestno æivljenje

296

Prvi svetovni spopad

VzhajajoËe sonce

Islamske dræave in oblast konec 19. stoletja.

Razmah mest po vsem svetu v 19. stoletju.

354

Spopadi med Britanijo in Kitajsko v 19. stoletju.

Mladoturπka vstaja

334

304

282

320

opijske vojne

Raziskovanje sveta v 18. in 19. stoletju.

Proletarci vseh deæel, zdruæite se!

n NAPoLEoN BoNAPArTE

raziskovanje Tihega oceana

318

n KArL MArx

Nastanek trænega gospodarstva in zaËetek sodobnih finanËnih ustanov.

Okrutna trgovina, v kateri so prepeljali 10 milijonov AfriËanov Ëez Atlantik na delo na kolonialne plantaæe.

316

Boj za svobodo v πpanskih in portugalskih kolonijah v Juæni Ameriki.

INDUSTRIJA IN REVOLUCIJA

Industrijska revolucija

Pomembna odkritja v znanosti in tehnologiji, ki so spremenila dojemanje naπega mesta v vesolju.

Vojaπki voditelji

6

n ABrAHAM LINCoLN

352

376

Deset dni, ki so pretresli svet ‡ sesutje stare oblasti v Rusiji in ustanovitev prve komunistiËne dræave.

n JoSIP VISArIoNoVI» STALIN

378

Srp in kladivo

380

Sovjetski eksperiment ‡ kolektivizacija, industrializacija in zatiranje v stalinistiËnem reæimu.

n SoVJETSKA ProPAgANDA 382

Velika gospodarska kriza

384

Svetovna gospodarska kriza, ki je bila posledica zloma newyorπke borze.

Faπizem

422

Revolucionarna in ljudska gibanja, ki so spremenila Juæno Ameriko.

386

Vzpon faπizma v delih Evrope, ki ga je spremljalo πirjenje militarizma in dræavnega nadzora na vseh druæbenih podroËjih.

©panska dræavljanska vojna

Viva la revolución!

388

Kitajski dolgi pohod

424

Juæna Amerika

Konec sistema rasnega razlikovanja in nov zaËetek za Juæno Afriko.

Kolumbija, Venezuela, Gvajana, Surinam, Ekvador, Peru, Bolivija, Brazilija, Paragvaj, »ile, Urugvaj, Argentina

Tigrska gospodarstva

456

Nacionalizem, komunizem in Maov vzpon na oblast na Kitajskem.

Azijski gospodarski razcvet.

n BErLINSKI ZID

Iznajdbe, ki so spremenile 20. in 21. stoletje.

426

n ADoLF HITLEr

390

©estdeseta leta 428 Enakopravnost spolov, radikalna politika in pop glasba ‡ desetletje, ki je spremenilo nazore.

Bliskovita vojna

392

Vietnamska vojna

Spopad med faπizmom in komunizmom, ki je razklal ©panijo.

Apartheid in obdobje po njem 454

430

Sodobna tehnologija Hrana za svet

458 462

Revolucija v biotehnologiji, ki je poveËala kmetijsko proizvodnjo po svetu.

Svetovno zdravje

464

Kako je osupljiv napredek v zdravstvu in skrbi za zdravje pomembno izboljπal in podaljπal æivljenje.

Kako je Hitlerjeva vojska v prvih dneh 2. svetovne vojne pregazila Zahodno Evropo.

Ameriπka vojna proti komunizmu v Jugovzhodni Aziji.

n STALINgrAD

394

n MArTIN LUTHEr KINg

432

n 11.SEPTEMBEr 2001

466

Totalna vojna

396

Dræavljanske pravice

434

Zalivski vojni

468

Vojna na Atlantiku in v Severni Afriki ter preobrat v πkodo nacistiËne NemËije.

Vojni proti Iraku.

Nenasilen boj za dræavljanske pravice Ërncev v ZDA in druga gibanja za pravice.

n DAN D

398

Teæave

Holokavst

400

Tridesetletni verski spor med skupnostma katoliπkih nacionalistov in protestantskih unionistov na Severnem Irskem.

Najhujπe mnoæiËno iztrebljanje ljudi ‡ nacistiËna koncentracijska taboriπËa.

402

Diktatura in demokracija

n HIro©IMA

404

Naftna kriza

Hladna vojna

406

Vojna na Tihem oceanu Tihomorsko vojno prizoriπËe ‡ od Pearl Harborja do 1945.

Razdelitev sveta na komunistiËni Vzhod in kapitalistiËni Zahod.

n MAHATMA gANDI

408

Delitev Indije

410

Neodvisnost za nekdanjo britansko kolonijo, razdelitev podceline na Indijo in Pakistan.

Konec kolonializma

412

Neodvisnost nekdanjih kolonij v Afriki, na Bliænjem vzhodu in v Jugovzhodni Aziji.

obljubljena deæela

414

Ustanovitev dræave Izrael in posledice za Bliænji vzhod.

n ALBErT EINSTEIN

416

Ameriπki sen

418

CvetoËe gospodarstvo in poveËanje mnoæiËne proizvodnje, ki sta ustvarila povojno blaginjo v ZDA.

n KENNEDyJEVA SMrT

438

Latinskoameriπka politika in druæba v drugi polovici 20. stoletja.

440

PoveËana poraba nafte in odvisnost od uvoza, ki sta pozornost sveta usmerili na Bliænji vzhod.

Iranska revolucija 442 Padec vladavine, ki so jo podpirale ZDA, in ustanovitev Islamske republike Iran.

Vojna v Afganistanu

444

Ruska zasedba Afganistana in desetletna vojna, ki je sledila.

Perestrojka

446

Mihail GorbaËov in razpad Sovjetske zveze.

Dvig æelezne zavese

448

Konec Vzhodnega bloka, ko sovjetske satelitske dræave doseæejo neodvisnost.

Vojna v Jugoslaviji

450

NacionalistiËne delitve med narodi v pokomunistiËni Jugoslaviji, ki so povzroËile dræavljansko vojno.

Zdruæena Evropa

420

436

Ustanovitev in razvoj Evropske skupnosti.

452

globalizacija

470

PoveËana mobilnost blaga, storitev, dela, tehnologije in kapitala kot posledica novih komunikacijskih tehnologij.

Kitajska kot supersila

472

Hitra druæbena in gospodarska preobrazba Kitajske po uvedbi prostega trga.

Dinamika prebivalstva

474

Nenehna rast mest, ko se Ëedalje veË ljudi zgrinja v urbana srediπËa.

Podnebne spremembe

476

Nenehno segrevanje ozraËja kot posledica Ëlovekove dejavnosti.

Svet postaja vse manjπi

478

Premagovanje Ëasovnih ovir in krajπanje razdalj ob pomoËi tehnoloπkega napredka, ki je ustvaril globalno skupnost.

ZGODOVINA NARODOV

Severna in srednja Amerika

480 482

Zdruæene dræave Amerike, Kanada, Mehika, Gvatemala, Belize, Honduras, Salvador, Nikaragva, Kostarika, Panama, Kuba, Jamajka, Haiti, Dominikanska republika, Bahami, Antigva in Barbuda, Sveti Krištof in Nevis, Dominika, Sveta Lucija, Sveti Vincenc, Barbados, Grenada, Trinidad in Tobago

Evropa

493

501

Zdruæeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Irska, Francija, Monako, ©panija, Andora, Portugalska, Italija, Vatikan, San Marino, Malta, Slovenija, ©vica, Liechtenstein, Avstrija, NemËija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Islandija, Norveška, ©vedska, Danska, Finska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, »eška republika, Slovaška, Madæarska, Romunija, Moldavija, Bolgarija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, »rna gora, Makedonija, Albanija, Ciper, GrËija, Ruska federacija, Ukrajina, Belorusija

Afrika

547

Maroko, Alæirija, Tunizija, Libija, Niger, »ad, Sudan, Egipt, Mavretanija, Mali, Burkina Faso, Zelenortski otoki, Senegal, Gambija, Gineja Bissau, Gvineja, Liberija, Sierra Leone, SlonokošËena obala, Gana, Togo, Benin, Nigerija, Kamerun, Ekvatorialna Gvineja, Sao Tome in Pincipe, Gabon, Srednjeafriška republika, Kongo, DemokratiËna republika Kongo, Eritreja, Dæibuti, Etiopija, Somalija, Kenija, Uganda, Tanzanija, Ruanda, Burundi, Angola, Zambija, Malavi, Mozambik, Madagaskar, Komori, Mauritius, Sejšeli, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Juæna Afrika, Svazi, Lesoto

Azija

561

TurËija, Gruzija, Armenija, Azerbajdæan, Sirija, Libanon, Jordanija, Izrael, Savdska Arabija, Jemen, Oman, Zdruæeni arabski emirati, Bahrajn, Katar, Kuvajt, Irak, Iran, Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan, Kirgizistan, Tadæikistan, Afganistan, Pakistan, Indija, Nepal, Butan, ©rilanka, Maldivi, Bangladeš, Mjanmar, Kitajska, Mongolija, Severna Koreja, Juæna Koreja, Japonska, Tajska, Laos, Kambodæa, Vietnam, Malezija, Singapur, Filipini, Brunej, Indonezija, Vzhodni Timor

oceania

588

Avstralija, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Palau, Mikronezija, Nauru, Maršalovi otoki, Kiribati, Salomonovi otoki, Vanuatu, Tuvalu, Samoa, Fidæi, Tonga, Antarktika

STVArNo KAZALo

594

VIrI IN grADIVo

608

Predgovor Z

godovina, ki smo se je uËili v πoli, je bila kopica neskonËnih seznamov, podatkov, datumov ter imen kraljev in kraljic.

Zatorej nisem bil preveË navduπen nad njo in tudi nisem doumel povezav med posameznimi dogodki in posledicami. Zdaj vem, da je preteklost pomembna in da se lahko od naπih prednikov nauËimo veliko. Velika ilustrirana enciklopedija je knjiga obËega in πirokega zgodovinskega znanja, predstavljena v sijajni podobi in skozi πtevilne zanimivosti. Odstrnila bo iskre vojn in vzroke revolucij ter razkrila korenine velikih svetovnih civilizacij; pred vami bodo v fotografijah in opisih oæivela obdobja, dogodki in pomembne osebnosti v preteklosti Ëloveπtva.

Slikovni material v knjigi je osupljiv in vas bo spodbudil, da podrobneje raziπËete vsak del in vsako poglavje knjige. Na desni fotografiji so starodavni kamni pri Callanishu na ©kotskem, kjer se sredi puste πotnate pokrajine dviga dvajset menhirjev, postavljenih v krogu. Poglavitni namen kamnov, ki so bili priËa 4000 letom zgodovine Ëloveπtva, je predstavitev nenavadnega lunarnega cikla, ki se zgodi le vsakih 18,61 leta. Davni astronomi so bili torej sila vztrajni.

Ena od prednosti knjige je ta, da je veËina dogodkov, tudi tistih obseænejπih in bolj zapletenih, prikazana v zakljuËenih enotah.

Nekatere opisujejo na stotine let starodavne egiptovske civilizacije ali prelomna obdobja, kot je bila verska reformacija v Evropi v 17. stoletju; druge pa krajπe dobe, recimo angleπko dræavljansko vojno ali rusko revolucijo. Nekateri prikazi so namenjeni posebnim zgodovinskim trenutkom, prelomnim dogodkom; na primer atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je bil povod za prvo svetovno vojno, ali pa potresu leta 1755 v Lizboni, ki je zamajal Evropo do temeljev.

Vendar ne gre le za dogodke, ki so oblikovali nas. Posebne oznake v knjigi napotijo bralca na ideje, ki so spremenile svet in prinesle koncepte, kot so demokracija, razvoj in globalizacija. Preberemo lahko tudi æivljenjepise nekaterih vplivnih zgodovinskih osebnosti, od Aleksandra Velikega do Adolfa Hitlerja. Kot navduπenec nad znanostjo in tehnologijo sem posebej vesel predstavitev kljuËnih odkritij, izumov, izboljπav in teorij, ki so pomembno vplivale na zgodovino Ëloveπtva — od obdelave kovin do interneta ter od razumevanja DNK do globalnega segrevanja.

ADAM HART-DAVIS

4 , 5 m l n . ‡ 30 0 0 p r. n . π t .

P R E J Predniki sodobnega Ëloveka (Homo sapiensa) so poselili Afriko, Evropo in zahodno Azijo. ÆIVLJENJE V LEDENICI Zadnja poledenitev (hladno obdobje) ledene dobe, ko so bile πtevilne pokrajine prekrite z ledom, je bila v obdobju pred 100.000 do 50.000 leti. Gladina morij je bila precej niæja kot danes in Sibirija ter Aljaska sta bili povezani s kopnim. Bilo je tudi precej bolj suho kot danes in v tropih kanËek hladneje �� 22‡23.

Sledilo je rahlo toplejπe obdobje, preden je pred pribliæno 18.000 leti LEDENI©KA POKRAJINA znova zavladal mraz.

KORENINE SODOBNEGA »LOVEKA Prvotni predniki sodobnega Ëloveka so se razvijali juæno od saharske puπËave v tropski Afriki. Razprπeno Ëloveπko prebivalstvo je bilo zelo majhno, skupnosti so se razvijale loËeno druga od druge.

πtevilo ljudi na Zemlji pred 50.000 leti.

12.000 LETI

Meadowcroft

Cactus Hill

Kloviπki Ëlovek je bil lovec na veliko divjaËino. Njegovo æivljenje v Ameriki pred 12.000 leti sovpada z izumrtjem nekaterih velikih vrst, tudi mamuta, mastodonta (mamutu podobne æivali) in orjaπkega lenivca.

PRED

12.000 LETI

E

R I

K A

skupine ljudi so se morale nenehno seliti. Procese poseljevanja sveta πele poËasi dojemamo, vendar je gotovo, da so vsi NeafriËani po besedah ameriπkega biologa Stephena J. Goulda potomci flene samcate afriπke vejice« rodoslovnega debla Ëloveπtva.

Vsi danaπnji ljudje imamo prvobitne korenine v tako imenovani flafriπki Evi« izpred pribliæno 150.000 let, to pa je posledica tega, da se je mitohondrijski DNK ali MtDNK z vsakim rodom prenaπal z mame na potomca od prvega Homo sapiensa, torej si vsi delimo gensko informacijo z flEvo«, drug z drugim in z naπimi predniki (gl. str. 27).

PRED

M

24

MILIJON Ocenjeno

Clovis

A

Stene francoske jame Lascaux oæivijo z bizoni, mamuti, divjim govedom in jeleni. Kromanjonski umetniki (gl. str. 26‡27) so naslikali mogoËne veËne podobe v ledenodobni zakladnici umetnosti pred okoli 17.000 leti.

1

Monte Verde

Najzgodnejπa znana naselbina v Juæni Ameriki izvira Preseljevanje Ëloveka

Zemljevid prikazuje kljuËne kraje naπih zgodnjih prednikov in poti, ki naj bi jih ubral Homo sapiens iz Afrike med poseljevanjem sveta.

R

S

Sledi preseljevanj Na kupe arheoloπkih odkritij ‡ jame, skalna zavetja, odprti tabori in velikanska smetiπËa ali gomile morskih πkoljk in sladkovodnih mehkuæcev ‡ priËa o velikih potovanjih Ëloveka med poseljevanjem vsega sveta. Eden takπnih krajev je ustje reke Klasies v Juæni Afriki, kjer je sodobni Ëlovek v jamah naπel zavetje pred okoli 120.000 leti. To kaæe na to, da je dotlej prvi sodobni Ëlovek æe zapustil zibelko v severovzhodni Afriki (gl. str. 18‡19).

Z metodami molekularne biologije prav tako izvemo veË o premikih ranega Ëloveka. S primerjanjem doloËenih verig DNK (snovi v vsaki Ëloveπki celici, ki doloËajo, katere lastnosti bomo podedovali) odkrijemo potek poseljevanja in vidimo, kdaj je priπlo do razcepov v populaciji.

Bili so zapleteni procesi, majhne

E

A

Jamske slike mamutov

Predhodnika sodobnega Ëloveka, Homo habilis in Homo erectus, sta æe davno izginila z obliËja Zemlje, bodisi obsojena na izumrtje na obronkih, kjer je bilo hrane le za peπËico, bodisi sta bila ærtev priseljencev, s katerimi se nista mogla kosati.

Poseljevanje Zemlje ni bil naËrten projekt moπkih in æensk, ki bi si zadali zavzetje novih ozemelj ali raziskovanje sveta zunaj svojih loviπË, temveË so bile obseæne selitve, ki so pripeljale sodobnega Ëloveka do roba neprizanesljivega sveta pozne ledene dobe, predvsem posledica potrebe po lovu in nabiralniπtvu v raznolikem naravnem okolju. Skupine v severnejπem pasu so se prehranjevale z mesom, v tropskem in zmernejπem podnebju pa z divjimi rastlinami.

KljuË za preæivetje so bili prilagodljivost ‡ sposobnost prilagajanja nenadnim spremembam podnebnih razmer ob pomoËi novega praktiËnega znanja ‡ Ëista iznajdljivost, mobilnost in preraËunljivost. Na pomanjkanje hrane, suπo ali izreden mraz so se odzvali s selitvijo na drug del sveta, na katerem morebiti ni æivelo niË veË kot pet milijonov ljudi, razprπenih v majhnih skupinah v velikih in majhnih loviπËih. ©tevilni morebiti niso sreËali veË kot dva ducata

E

V

N

100.000

Toliko let je preteklo, odkar so majhne skupine zaËele zapuπËati Afriko. Pred 60.000 leti je Zemljo poseljeval gensko sodoben Homo sapiens.

Preæivetje najbolj prilagodljivih

sovrstnikov v vsem æivljenju, Ëeprav lahko o tem zgolj ugibamo, saj ocene πtevila prebivalstva temeljijo zgolj na domnevah.

Æ

KREMENASTA RO»NA SEKIRA

P

red 60.000 leti je sodobni Ëlovek (Homo sapiens) poseljeval zgolj tropsko Afriko in majhen del jugozahodne Azije. Imel je enake telesne in umske sposobnosti kot mi, bil je lovec in nabiralec, prilagajal se je vsem podnebnim razmeram, najsibo devetmeseËnim zimam in temperaturam pod lediπËem ali soparnim tropskim deæevnim gozdovom. Nato se je v zadnjem ohladitvenem obdobju poslednje ledene dobe zaËela najpomembnejπa selitev iz Afrike. Proti koncu ledene dobe pred 15.000 leti se je konËalo obseæno preseljevanje. Lovske horde pozne ledene dobe so poselile celotno afriπko in evrazijsko celino in prispele na ameriπke celine ali bile na poti tja. Homo sapiens je premagal tropske vode z drevaki ali s splavi, do Nove Gvineje in Avstralije ga je bodisi prineslo bodisi je priveslal, na jugu je dosegel celo Tasmanijo.

U

KREMENASTE RO»NE SEKIRE Orodje, narejeno v Afriki pred 2,5 mln. let, so uporabljali milijone let �� 17.

Sleherni danaπnji Ëlovek je potomec majhne skupine sodobnih ljudi, ki so zapustili Afriko pred pribliæno 60.000 leti in se podali raziskovat planet. ZapuπËino teh potovanj vidimo v raznovrstnosti ras in kultur po vsem svetu.

J

SELITVE SODOBNEGA »LOVEKA Fosili ranega Homo erectusa �� 19 kaæejo, da se je naselil v zahodni Evropi pred 800.000 leti.

Neandertalec �� 19 se je razπiril v Evropo in zahodno Azijo pred 200.000 leti.

Pot iz Afrike

izpred pribliæno 13.000 let.

V Ëilskem Monte Verdu so odkrili kamnito orodje za sekanje, strganje in tolËenje.

N

P OT I Z A F R I K E

LEGENDA Preseljevanje Homo sapiensa NahajaliπËe sledi zgodnjega Homo sapiensa NahajaliπËe sledi zgodnjega ËloveËnjaka

Beringov kopenski most Kennewick

A

M

E

R

I

K

A

PRED

15.000 LETI

A Arheolog dræi ostanke

Homo erectusa izpred pribliæno 1 mln. let, ki so jih naπli prav tukaj. Prvi sodobni Ëlovek na Kitajskem je kraj poselil pred okoli 40.000 leti.

Rezbarijo iz mamutove kosti, najdeno v kraju Dolni Vestonice, so naredili lovci v obdobju pred 28.000‡22.000 leti.

PRED

25.000 LETI

Boxgrove

R

O

P

A

A

Z PRED

I

J

A

50.000 LETI

A N C E

Dolní Vestonice Le Moustier

O

Altamira Atapuerca

V

45.000 LETI

I

E

Lascaux

PRED

I H

AT L A N T S K I O C E A N

T

Zhoukoudian Schöningen

Dmanisi Shanidar PRED

A

F

R

I

K

60.000 LETI

A

Niah

Jamske poslikave v Altamiri so nastale pred pribliæno 15.000 leti in so znane zaradi silnih upodobitev bizonov, merjascev in jelenov z ogljem in zemeljskimi barvili magdalenjenske (paleolitske) kulture juæne Evrope.

Nariokotome

PRED

Koobi Fora Turkansko jezero Oldovajska soteska Laetoli

120.000 LETI

I N D I J S K I O C E A N Flores

Sangiran

flLucy« (Australopithecus afarensis) so odkrili v Etiopiji

leta 1974 in je stara pribliæno 3 mln. let ter je pomemben predstavnik avstralopitecinov (gl. str. 16‡17). V tem predelu severovzhodne Afrike so bogata nahajaliπËa ostankov zgodnjih ËloveËnjakov. Ta πe danes obrodijo najdbe, ki razvnemajo nove teorije o naπem razvoju.

Malakunanja

A

Zahodna Turkana

Hadar

J

Huerto

I

160.000 LETI

jih naselili lovci in nabiralci pred okoli 120.000 leti, razkrivajo nekaj sledi o njihovem æivljenju. Nekatere najzgodnejπe ostanke Homo sapiensa so odkrili prav v teh jamah.

R

T

Danes si turisti ogledujejo raznoliko pokrajino, kjer je bilo pred veË kot 20.000 leti jezero in æivahno æivljenje. Najdeno kamnito orodje in æivalske kosti nam precej dobro osvetlijo æivljenje prvih Avstralcev.

S

Jame ob ustju reke Klasies v Juæni Afriki, ki so

Najzgodnejπe najdbe v Avstraliji so odkrili prav tukaj.

V

Ustje reke Klasies

A

Jama Blombos

45.000 LETI

A

PRED

L

PRED

Jezero Mungo

25

30 0 0 ‡ 70 0 p r. n . π t .

P R E J

T

radicionalno je staroegiptovska zgodovina razdeljena na obdobja reda in razcveta z flvmesnimi« razdobji nereda. Danaπnji zgodovinarji menijo, da je taka razdelitev pretirana, vendar so cvetoËa obdobja z moËno osrednjo oblastjo brez dvoma loËevala obdobja razkola. Kljub temu sta staroegipËanska kultura in naËin æivljenja ohranila presenetljivo sloænost veË tisoË let, to je precej dlje kot katerakoli stara civilizacija.

S propadom Starega kraljestva �� 56‡57 je razpadla osrednja oblast in zaËelo se je nestanovitno prvo vmesno obdobje (ok.

2180‡2040 pr. n. πt.).

PRVO VMESNO OBDOBJE Egipt so doleteli dræavljanska vojna, suπa in lakota ter zatiranje zaradi krajevnih samodræcev.

Kljub temu so veËje moËi nekraljevskih slojev ob koncu Starega kraljestva obrodile πirπe miπljenje, tudi boljπi pravni sistem za vse.

HERAKLEOPOLA PROTI TEBAM Ena od rivalskih struj je bila dinastija kraljev v Herakleopoli v osrednjem Egiptu, ki je bila bridek tekmec juænejπih tebanskih kraljev.

VNOVI»NA ZDRUÆITEV V enajsti dinastiji so zapeËatile Tebe vzpon v odliËnost po premoËi tebanskega kralja Nebhepetra Mentuhotepa II. (ok. 2060‡2010 pr. n. πt.) nad tekmeci iz Herakleopole. Spet je zdruæil Egipt in ga povedel v obdobje Srednjega kraljestva.

Srednje kraljestvo V Srednjem kraljestvu, pogosto razmejenem od dvanajste do trinajste dinastije (ok. 2040‡1730 pr. n. πt.), so postale Tebe pomembno kraljevo srediπËe, Ëeprav je ostal sedeæ oblasti v bliæini Memfisa (gl. str. 56‡57) v novem mestu Itj-Towy. Egipt je imel

NEBHEPETRE MENTUHOTEP II.

0

300 km

Biblos

Sredozemsko morje

Mrtvo morje

Lahiπ

Timna

Memfis

Sakara

i sk a b A r

SPODNJI EGIPT Giza

Medinet Habu

S

p o

a

Tell el Amarna

lo

il

N

h

Asjut

k

d Ë e

Elefantina

e

r a

ZGORNJI EGIPT

Tebe (Luksor)

m

o PUNT

Nil

KU©

LEGENDA Pokrajine pod oblastjo Tutmozisa lll.

Rodovitna zemlja doline Nila

DemokratiËna lastnost druæbe je bila tudi ta, da so mesta, ki so jih nekdaj zasedali Ëlani kraljeve druæine, prevzeli visoki fldræavni uradniki«.

V tem obdobju je deloval Egipt bolj kot korporacija in ne kot podaljπana roka kraljeve druæine. Z veËjimi pravicami so podanikom omogoËili mumificiranje (gl. str. 68‡69), revni in pomoËi potrebni so bili deleæni boljπe oskrbe. Denar se ni stekal samo v gradnje kraljevih grobnic, temveË tudi

e r j

NUBIJA

Kawa Napata (Djebel Barkal)

Vzpon birokrata

to

R

a

Abidos

Abu Simbel

64

v obdobju Srednjega kraljestva izrazit znaËaj, vendar se ni tako razlikoval od Starega kraljestva, kot so nekdaj domnevali. V dvanajsti dinastiji je imela kraljeva druæina spet vse vajeti moËno v rokah, nemara kot v Starem kraljestvu. Faraon je odvzel plemiËem nekoliko moËi, vendar ni spet oæivela fevdalna ureditev, v kateri so nemoËni delavci garali za faraona, temveË je bila druæba bolj demokratiËna.

Sirska puπËava Jeruzalem

Nilova delta

Tanis Iunu

379

©tevilo diplomatskih pisem v arhivih Ehnatonove prestolnice Tell el Amarne, ki priËajo o Egiptu kot vodilni svetovni sili.

razpadla Staro in Srednje kraljestvo, je enaka usoda doletela tudi Novo kraljestvo. Ni jasno, zakaj znova niso mogli zadræati zunanjih groæenj (gl.

POTEM). Morebiti so igrali vlogo tudi upori in notranja pokvarjenost, vendar resnica ostaja zavita v tanËico skrivnosti.

Damask Jordan

Tir

Stanovitnost Srednjega kraljestva se je sesula zaradi hlastanja krajevnih upraviteljev po veËji moËi. Dræavljanska vojna je naznanila πe eno nestanovitno dobo ‡ drugo vmesno obdobje (ok. 1730‡1550 pr. n. πt.; od pozne trinajste dinastije do sedemnajste dinastije). V tem Ëasu so pridobili oblast Hiksi, ki so bili faraoni Spodnjega Egipta, Vzdræevanje reda egipËanske dinastije MogoËne postave ali vezirji, kot je kip vezirja pa so πe naprej dvanajste dinastije, so bili na Ëelu dræave vladale Zgornjemu v Srednjem kraljestvu. V Novem kraljestvu Egiptu iz Teb. je eden prevzel oblast v Spodnjem Egiptu, drug pa v Zgornjem Egiptu.

Tebanski vladarji

Propadu Starega kraljestva je sledilo dobrih 100 let negotovosti in odsotnosti osrednje oblasti, vendar sta se spet razmahnila red in veliËastnost z imenitnima erama Srednjega in Novega kraljestva, ki ju je prav tako loËevalo obdobje nemirov.

Evfrat

Kadeπ

S

Nered in nova vzpostavitev reda

so zakopali in postavili mogoËne zgradbe in kipe Ramzesa II. (ok.

1279‡1213 pr. n. πt.; glej str. 66‡67).

Juæna tebanska kultura je prevladala, Tebe so prenovili in postavili imenitna svetiπËa sonËnemu bogu Amon-Reju.

Kraljeve druæine so pokopavali v dovrπene podzemne grobnice v tebanski Dolini kraljev. Amenofis IV. (1352‡1336 pr. n. πt.) je privedel ËaπËenje sonËnega boga do skrajnosti, kraljestvo je podredil kultu Atona, Ëastili so zgolj boga sonËne oble, in se preimenoval v Ehnatona v Ëast svoje vere (gl. str. 68‡69). Kot sta

Egipt v redu in neredu

Karkemiπ Ugarit

v namakalna omreæja, kot denimo v Fajumu v bliæini Memfisa, ki so bila za dobro vseh. Okrepili so obrambne sile in razvili nove trgovske poti. Nubija, ki je priπla pod egiptovsko oblast, je bila tako vir zlata in bakra ter delovne sile za kopanje teh kovin kakor tudi moæ za egiptovsko vojsko.

Vrhunec egipËanske vladavine

Egiptovske deæele so doæivele vrhunec v vladavini faraona Tutmozisa III. (ok. 1479‡1425 pr. n. πt.) v Novem kraljestvu.

OznaËena so pomembna srediπËa kraljeve, verske in upravne oblasti Starega, Srednjega in Novega kraljestva.

so slavili zmago, ko je faraon Amozis I. konËno pregnal Hikse in se je zaËelo Novo kraljestvo (ok.

1550‡1069 pr. n. πt.; od osemnajste do dvajsete dinastije). To obdobje pogosto pojmujejo kot Ëas veliËastnega flimperija« z vojaπkim in nacionalistiËnim pogledom kakor tudi novimi razseænostmi bogastva in moËi.

Kraljeva vloga bojevnika in branitelja svojih ozemelj je dobila nov zanos.

MoË Novega kraljestva V Novem kraljestvu so se razmahnile trgovske povezave in okrepila diplomacija. O tem priËajo znamenita amarnska pisma in kadeπki sporazum (gl. str. 66‡67, 78‡79). Egipt je zaduπil groænje prestolu, precej po zaslugi vojaπkih metod, prevzetih od Hiksov, predvsem dvokolesnih vozov s konji, ki so bili hitri in lahki.

Novo kraljestvo je bilo obdobje veliËastne arhitekture in umetnosti.

Razkoπne grobniπke pridatke faraona Tutankamona (ok. 1336‡1327 pr. n. πt.)

Rivalski boj za oblast

V vmesnih obdobjih je mrgolelo zasebnih vojsk voditeljev krajevnih struj, ki so se nenehno borili za oblast. VzorËno Ëeto nubijskih lokostrelcev so odkrili v grobnici upravitelja Asjuta.

Bogastvo Novega kraljestva

Kraljica Anhesanamon mazili svojega mladega kralja Tutankamona v prizoru s prestola z zlatimi intarzijami, zakopanega s faraonom v Dolini kraljev.

V Tutankamonovi kratkotrajni vladavini so razπirili veliËastnost Novega kraljestva ter znova obudili tradicionalna verovanja po ËaπËenju boga Atona njegovega predhodnika Ehnatona.

EGI PT V R EDU I N N ER EDU

KR AL J I C A, VL ADAR I C A ok. 1300 pr. n. πt.

NOFRETETE Kaæe, da je prevzela Nofretete, najslavnejπa æena Ehnatona (gl. str. 64), pomembno vlogo v moæevi vladavini.

Umetnine iz obdobja jo pogosto prikazujejo ob kralju pri ËaπËenju boga sonËne oble, upodobljena je celo v vojaπkih dræah, spominjajoËih na kraljevo moË.

Morebiti je preminila leta 1338 pr. n. πt., ko izginejo vsi zapisi o njej.

Nekateri domnevajo, da je bila Smenkhkare, skrivnostna podoba, ki je nekaj Ëasa vladala z Ehnatonom, v resnici Nofretete.

POTEM Novo kraljestvo se je razvilo v prostran imperij, ki ga je bilo Ëedalje teæe upravljati.

V pozni dvajseti dinastiji je osrednja oblast znova padla v nestanovitno razdobje ali tretje vmesno obdobje (ok. 1069‡664 pr. n. πt.).

TRETJE VMESNO OBDOBJE Obdobje od enaindvajsete do petindvajsete dinastije je trajalo pribliæno 400 let in je bilo prepleteno z vladavinami tujcev in egiptovsko samostojnostjo. DomaËi faraoni v Zgornjem Egiptu so se umaknili libijskim vladarjem, Spodnji Egipt pa se je razcepil v πtevilne loËene pokrajine.

VLADAVINA KU©ITOV Pred zaËetkom petindvajsete dinastije, ob koncu tretjega vmesnega obdobja, so nubijski kuπitski vladarji, predvsem Pije (ok. 747‡716 pr. n. πt.), vladali tako Spodnjemu kot Zgornjemu Egiptu in ju spet zdruæili.

KU©ITSKI FARAON TAHARKA »ASTI BOGA HEMENA S SOKOLJO GLAVO

ASIRSKA ZASEDBA Kuπitska nadoblast se je konËala z vladavinama Taharka in Tantamanija (ok. 690‡656 pr. n. πt.), sledilo je slabo desetletje asirske zasedbe 80‡81 �� ob koncu tretjega vmesnega obdobja.

Za tem se je zgodila kratkotrajna egiptovska renesansa s saitsko dinastijo 118 ��.

65

70 0 p r. n . π t . ‡ 6 0 0 n . π t .

VLADAR IN VOJSKOVODJA

Rojen 356 pr. n. πt. Umrl 323 pr. n. πt.

Aleksander Veliki flNiË ni nemogoËe za tistega, ki poskusi.«

PRIPISANO ALEKSANDRU VELIKEMU

V

manj kot desetletju vojskovanj je ustvaril makedonski kralj Aleksander, znan kot flVeliki«, enega najveËjih kopenskih imperijev vseh Ëasov, raztezajoËega se od GrËije do severne Indije. Njegova osvajanja so temeljila na grπkih osvajalskih pohodih njegovega oËeta, makedonskega kralja Filipa II., ki je povzdignil Makedonijo v krajevno silo v grπkem svetu. Ustvaril je vojsko z moËno konjenico in pehote s sulicami in s tem je Aleksander zgradil svoj imperij.

Aleksander je bil od malih nog izbran za najverjetnejπega naslednika med Filipovimi otroki, bil je regent Makedonije in varuh kraljevega peËata med Filipovim vojnim pohodom proti Bizancu leta 340 pr. n. πt. Pri 18. letih je izkazal hrabrost in vojaπke veπËine na Ëelu konjeniπkega naskoka v bitki pri Hajroneji leta 338 pr. n. πt., v kateri je uniËil helensko zvezo, znamenito elitno grπko pehoto iz Teb. Vendar njegova pravica do prestola πe zdaleË ni bila zagotovljena, saj se nanj ni vedno povzpel najstarejπi sin, kralj pa je imel veË æena.

Aleksander v bitki

Rimski mozaik prikazuje Aleksandra na konju Bukefalu na poti v spopad s Perzijci pri Isosu leta 333 pr. n. πt. VodeË svojo vojsko iz prve vrste, ni bil nikoli poraæen v bitki, Ëeprav se je spopadel s trikrat veËjimi vojskami.

ALEKSANDER VELIKI

Rojstni kraj ikone

Makedonci imajo korenine v hribovskih plemenih v gorovju severne GrËije, Ëeprav se je Aleksander rodil na obalni ravnici v mestu Pela, kjer so njegovi kraljevi predhodniki postavili svojo prestolnico.

Aleksandrova neutrudna hotenja niso bila poteπena z dokonËno osvojitvijo perzijskega imperija leta 330 pr. n. πt., njegovi osvajalski pohodi so se seveda nadaljevali. Podajal se je v nove spopade, ni se zadovoljil zgolj z vladavino vsem perzijskim ozemljem, temveË je prodiral Ëedalje dlje v Indijo.

Perzijski vpliv

flZdaj zadoπËa grobnica tistemu, ki mu ves svet ni zadoπËal.« RE»ENO O ALEKSANDRU PO SMRTI

Kroæile so govorice, da je Aleksandrova mati Olimpiada skuπala umoriti moæa Filipa II., preden bi bil sin druge æene dovolj star za prestolonaslednika.

Aleksander pri prevzemu prestola po oËetovi smrti nedvomno ni poznal usmiljenja, saj je pobil vse, ki bi ogroæali njegovo avtoriteto.

Junaπka hotenja Ko je leta 334 pr. n. πt.

Aleksander vodil svojo vojsko preko Helesponta, preliva med Evropo in Malo Azijo, da bi osvobodil grπka mesta perzijske oblasti v Mali Aziji, je izpolnjeval naËrt, ki ga je poprej zaËrtal njegov oËe. Osupljiv osvajalski pohod, ki je sledil, pa je bil odsev samo njegovih hotenj. Aleksander se je imel po oËetovi rodbini za potomca grπkega boga junaπtva Herakleja (Herkula) in po mamini strani za naslednika legendarnega heroja trojanske vojne Ahila. Eno od prvih dejanj na poti v Malo Azijo je bil obisk Troje, da bi se poklonil predniku. ©e bolj se je povzdignil v Egiptu nekaj let za tem, ko ga je sveËenik v puπËavskem Amonovem templju slavil kot flsina Zevsa«, kralja grπkih bogov, ki so ga imeli za prednika makedonskih kraljev.

Aleksandrova samopodoba junaπkega moæa z usodo, ki so jo zaËrtali bogovi,

je podæigala njegovo nenehno teænjo po osvajanjih.

Vojskovodja

Aleksander se je imel za razπirjevalca grπke civilizacije z meËem. Postavil je grπka mesta, najznamenitejπe je bilo Aleksandrija v Egiptu, in teæil k helenizaciji ali pogrËenju podvræenih Perzijcev. Vendar je zaradi njegovega prevzemanja kulture perzijskega imperija priπlo do velikih trenj z makedonskimi privræenci. ObiËaji perzijskih dvornih slovesnosti so bili Makedoncem tuji, prav tako so bili makedonski veterani ljubosumni zaradi naklonjenosti Aleksandra novim perzijskim privræencem.

Nezadovoljstvo se je zaostrilo v nizu uporov, ki jih je Aleksander nasilno zaduπil.

Aleksandrova vojska je predano sledila mogoËnemu vojskovodji. Njegova elitna konjenica ali hetajri je bila tesno prepletena skupina, s katero se je boril, jedel in pil kot prvi med enakimi. Na bojiπËu je vodil Ëete iz prve vrste, rad je bil na Ëelu konjeniπkega naskoka in je bil pogosto prvi, ki je med obleganjem juriπal na mestno obzidje. Lahkomiselno se ni oziral na svojo varnost, vendar je bil Plemeniti divjak nadvse profesionalen pri Njegove slave v starem organizaciji in motivaciji veku ni nihËe prekaπal, konjenice in pehote vendar ni zapustil Faros iz Aleksandrije v spopadih. Njegove tvorne dediπËine. Bil Aleksander je osnoval Aleksandrijo odloËilne zmage nad je suroveæ, ki je moril za makedonsko prestolnico v Egiptu. πtevilËno moËnejπimi tako v besu kakor tudi Svetilnik je bil eden od sedmih svetovnih Ëudes. perzijskimi vojskami hladnokrvno. Po v Isosu in Gavgameli so njegovi smrti pri bile plod pretkanega Ëuta za slabosti 32. letih so odpeljali mumificirano navidezno mogoËnega nasprotnika, truplo v Egipt, kjer je bilo na ogled pa tudi dobrega πestega Ëuta za napade. veË kot 500 let.

NAJDBE IN SLEDI

ÆIVI BOG Na srebrniku je upodobljen Aleksander kot polbog Heraklej, prepoznaven po pokrivalu iz levje koæe, na drugih kovancih pa je prikazan kot rogati bog Amon, najviπje egipËansko boæanstvo. Aleksandrova tesna povezanost z bogovi in domnevna neposredna oËetovska vez s Heraklejem namesto s Filipom II. sta πe podkrepili njegov obËutek usode. SodeË po pisnem viru se je banketov v Perziji udeleæeval v boæji opravi. Mit o njegovem boæanstvu je bil πirno sprejet in v njegovo Ëast so postavljali svetiπËa.

ALEKSANDER V PODOBI HERAKLEJA

»ASOVNI TRAK ■ julij 356 pr. n. πt. V makedonskem mestu Pela se rodi sin makedonskega kralja Filipa II. in Ëetrte æene Olimpiade.

■ 343 pr. n. πt. V Makedonijo pripeljejo grπkega filozofa Aristotela za njegovega uËitelja.

■ 338 pr. n. πt. Odigra vodilno vlogo v porazu Atencev in Tebancev v bitki pri Hajroneji.

Njegov oËe se okrona za kralja vseh grπkih mestnih dræav razen ©parte.

■ 337 pr. n. πt. Filip II. se poroËi z Makedonko Evridiko. Rodi mu sina, ki bi lahko ogrozil Aleksandrovo prestolonasledstvo.

■ 336 pr. n. πt. Filipa II. umori telesni straæar Pavzanija. Aleksander nasledi prestol in da umoriti Atala, glavnega privræenca Evridike.

■ 334 pr. n. πt. Na Ëelu zavezniπke vojske preËka Helespont. ObiπËe Trojo in osvoji zahodno Malo Azijo, pri reki Granik porazi perzijsko vojsko.

■ november 333 pr. n. πt.

Pri Isosu v danaπnji Siriji premaga perzijskega kralja Dareja III., vendar ta pobegne.

■ 332 pr. n. πt. Po obleganju zavzame mesti Tir (Libanon) IDEALIZIRAN ALEKSANDER in Gazo (Izrael). Nadaljuje pohod v Egipt in tam ga Ëastijo kot faraona. ObiπËe Zevs-Amonovo preroËiπËe v oazi Siwa in postavi mesto Aleksandrija.

■ oktober 331 pr. n. πt. Po dolgem pohodu iz Egipta na vzhod naleti pri mestu Gavgamela na perzijsko vojsko. Povsem porazi Perzijce, Darej III. beæi, da bi se reπil.

■ 330 pr. n. πt. Dareja III. umori njegovo baktrijsko spremstvo. Aleksander se postavi za naslednika perzijskega prestola. Zatre zaroto v svoji vojski, med usmrËenimi je tudi njegov namestnik poveljnika Parmenij.

■ 328 pr. n. πt. Med pijanim besnenjem na banketu umori Klejtosa, enega vodilnih makedonskih Ëastnikov.

■ 327 pr. n. πt. PoroËi se s sogdiansko princeso Roksano. Krvavo zatre zaroto svojih paæev, ki nasprotujejo njegovemu prevzemu perzijskih obiËajev.

■ 326 pr. n. πt. Po vdoru v Pandæab porazi kralja Porosa v bitki pri reki Hidasp. Ubijejo njegovega ljubljenega konja Bukefala. Ob prihodu do reke Hifazis se vojaki uprejo in ga prisilijo, da se ob reki Jhelum, pritoku Inda, vrne do morja.

■ 326 pr. n. πt. Del vojske vodi nazaj v Perzijo prek puπËavske Gedrozije, pri Ëemer izgubijo æivljenje πtevilni vojaki.

■ 324 pr. n. πt. Makedonci v Aleksandrovi vojski se uprejo zaradi njegovega novaËenja Ëedalje veËjega πtevila perzijskih Ëet. ©tevilni makedonski veterani so odpuπËeni. Aleksander se pogrezne v globoko æalost, ko izgubi najtesnejπega prijatelja in domnevnega ljubimca Hefajstiona.

■ 11. junij 323 pr. n. πt. Brez nedvoumnega naslednika Aleksander v Babilonu podleæe vroËici.

97

6 0 0 – 14 50

Prvi japonski naseljenci so priπli z azijske celine, od koder izvira tudi kasnejπi kulturni in tehnoloπki razvoj.

PRVI PREBIVALCI JAPONSKE Prvi prebivalci Japonske so priπli z azijske celine ok. 30.000 pr. n. π.

Ok. 8.000 pr. n. π. so izdelovali znaËilno dæomonsko lonËenino z vrvnimi vzorci ‡ morda je bila to prva lonËenina, ki so jo izdelali kje na svetu. Prvi prebivalci Japonske so bili lovci in nabiralci.

DÆOMONSKA LON»ENINA

AZIJSKI VPLIVI Ok. l. 300 pr. n. π. so iz vzhodne Azije prinesli riæ in to je temeljito spremenilo japonsko druæbo. Gojenje riæa je zahtevalo kmeËko delovno silo, ki je æivela v ustaljenih skupnostih.

Veliki posestniki so postali krajevni voditelji, ki so se bojevali za dostop do vode in plodne zemlje. V 6. in 7. stol. n. π. se je na Japonsko prek stikov z Azijo razπirila budistiËna vera in z njo visoka kitajska kultura �� 160‡161, tudi kitajska pisava.

DRUÆINA FUDÆIVARA Japonska linija svetih cesarjev je zgodovinsko izpriËana po 3. stol. n. π. V heianskem obdobju (794‡1185 n. π.) se je vpliv prenesel s cesarja na druæino Fudæivara, ki je vodila cesarski dvor in vladala Japonski do vzpona samurajev.

BU©IDO Æivljenje samurajev je doloËal strog etiËni kodeks. Buπido je poskuπal zdruæiti znanje in vojaπke sposobnosti. Poudarjal je tudi zmernost, zvestobo, obvladanje borilnih veπËin in predvsem osebno Ëast.

J

aponska je bila v 12. stol. deæela z vrhunsko, pretanjeno umetniπko kulturo, ki se je razvila na cesarskem dvoru v prestolnici Kjoto. Toda zunaj prestolnice se marsikje niso menili za zakone in so æiveli samovoljno.

V πtevilnih provincah so klani (razπirjene druæine) samurajskih vojπËakov vladali nasilno.

Najvplivnejπi sta bili dve zelo ugledni stari druæini cesarskega porekla, Minamoto in Taira. V 9. stol. so ju poslali iz Kjota, da bi skrbeli za cesarjevo oblast v oddaljenih provincah. Tja so se zgrinjali vojaki, da bi jima sluæili. Obe druæini sta bili na Ëelu moËnih vojaπkih klanov.

V 12. stol. sta se druæini Minamoto in Taira vrnili iz provinc in se potegovala za najviπjo oblast v prestolnici Kjoto.

Gempejska vojna Sprva je imela na cesarskem dvoru veËji vpliv druæina Taira. Toda po vrsti silovitih spopadov med letoma 1180 in 1185, v tako imenovani gempejski vojni, je nazadnje zmagala druæina Minamoto. V dveh odloËilnih bitkah, l. 1184 in 1185, so nekateri pripadniki druæine Taira padli v boju, drugi so naredili mnoæiËni samomor, nekatere pa so ujeli in usmrtili.

flNi v navadi, da bi se vojak osramotil in se izognil smrti.« SAMURAI TORII MOTOTADA, 1600 in raje storil obredni samomor (sepuku) in si razparal trebuh (harakiri), kot da bi sprejel poraz. Pri medsebojnem vojskovanju so samuraji upoπtevali kruta, vendar natanËna pravila.

Sovraæniku, ki so ga ubili v bitki, so denimo odrezali glavo in jo nataknjeno na pladenj z æeblji vrnili njegovi druæini.

Vodja Minamotovega klana, Minamoto Joritomo (gl. desno), je postal prvi vojaπki diktator ali flπoguna« na Japonskem. Svoje vladno srediπËe je postavil v Kamakuri, daleË vzhodno od Kjota. Cesar je ostal v stari prestolnici kot nemoËen uradni dræavni poglavar.

Vladavina πogunov

©oguni so vladali Vojaki do sredine 19. stol, PrevladujoËi njihova prevladujoËa druæbeni poloæaj vojaπka in druæbena moπkih, ki so si za elita pa so bili samuraji. æivljenjsko pot izbrali Prvotno grobi vojπËaki, predanost boju, je v PahljaËa druæine ki jim je bila pomehkuæena dræavi, ki ni imela zunanjih Fudæivara dvorna kultura tuja, so sovraænikov, neogibno netil Kraπenje pahljaË je se razvili v presenetljivo nasilje. V srednjem veku je bila znaËilna dejavnost imenitnih dvornih dam. meπanico grobijana in edino tujo nevarnost omikanca. Idealen vojak je predstavljala Kitajska. bil sposoben recitirati pesem, Mongolski vladar Kitajske Kublajkan medtem ko je s svojim dvoroËnim (gl. str. 165) je dvakrat poskuπal s meËem sovraæniku sekal glavo.

Koreje vdreti na Japonsko, 1274 in Privolil je v strog Ëastni kodeks 1281. Samuraji so se zdruæili in odbili

✂

P R E J

Vzpon samurajev Samuraji so bili elitni razred oboroæenih bojevnikov, ki je imel od 12. stol. velik vpliv na Japonskem.

Njihove borilne sposobnosti in tradicija zvestega sluæenja do smrti, ki jo doloËa Ëastni viteπki kodeks buπido, so zgolj legenda. V resnici je vlada samurajev povzroËila nestabilnost, nasilje in dræavljansko vojno.

Princ in dvorne gospe

Roman Murasaki No ©ikibu Princ in dvorne gospe temelji na avtoriËinih doæivetjih, ko je v zaËetku 11. stol. kot dvorna dama æivela na cesarskem dvoru. V verzih æivo opisuje kjotske dvorjane, predane ljubezenskim spletkam, in rahloËutno izraæa Ëustva.

Boæji veter

Mongoli so tudi ob drugem poskusu zavzetja Japonske doæiveli polom. Mongolsko ladjevje je razprπil tajfun, ki ga Japonci imenujejo kamikaze (flboæji veter«).

168

VZPON SAMURAJEV

Bivolji rogovi, ki krasijo Ëelado, so iz rezljanega pozlaËenega lesa.

»elada ali kabuto ima zadaj z usnjem prekrito krilce, ki varuje vrat.

ZaπËita za grlo je pritrjena na masko ali mempo, ki zakriva spodnji del obraza.

Ramenski πËit ali sode visi nad πËitnikom za roko.

Prsni oklep, do,

sestavljajo med seboj z rdeËimi svilenimi vozli povezane zlato lakirane ploπËice.

©Ëitnik za roke

ali kote je sestavljen iz kovinskih ploπËic in veriænega oklepa.

Rokavice ali

tekko so izdelane iz majhnih kovinskih ploπËic, povezanih z vrvico.

Krila ali kusazuri

oklepa imajo zaradi laæjega gibanja razporke.

©Ëitnik za golenico ali suneate varuje samurajeve goleni.

P R V I © O G U N ( 1147 ‡ 119 9 )

MINAMOTO JORITOMO Minamoto Joritomo je bil æe od rane mladosti vpleten v rodbinski spor med klanoma Minamoto in Taira. Njegovega oËeta Minamota no Joπitoma so 1160 usmrtili pripadniki rodbine Taira, njega pa izgnali iz prestolnice Kjoto. »ez dvajset let je vodil vstajo Minamotov proti rodbini Taira. »eprav je bil v svoji prvi bitki pri Iπibaπijami 1180 poraæen, ni odnehal in je nazadnje premagal rodbino Taira in tekmece v lastni rodbini. L. 1192 je postal πogun in s tem zaznamoval zaËetek dolgotrajne fevdalne dobe na Japonskem. Joritomo se je ponesreËil med jezdenjem in umrl.

napade. Pri tem jim je pomagalo tudi slabo vreme. Sicer pa so se samuraji lahko bojevali samo med seboj.

Dræavljanska vojna 1333 je cesar Go Daigo hotel πogunom odvzeti oblast in je s tem sproæil dræavljansko vojno. Hotel je namreË vzpostaviti novo cesarsko dobo, ko bi cesarji resniËno vladali, samuraji pa bi bili njihovi sluæabniki, zato je pozval vojake po vsej Japonski, naj se uprejo πogunatu. Mnogi klani so bili pripravljeni to storiti, toda ne zato, da bi povrnili oblast cesarju, temveË zato, da bi se je polastili sami. Najbolj okruten med samuraji je bil Takaudæi Aπikaga. Go Daigoja je izgnal iz Kjota in ustoliËil novega cesarja, ki je Takaudæija po priËakovanju imenoval za prvega πoguna iz druæine Aπikaga. Go Daigo je pobegnil v Joπino in tam postavil svoj dvor. Samuraji po vsej Japonski so prijeli za oroæje in podprli enega ali drugega cesarja, odvisno od njihovih osebnih koristi.

Dræavljanska vojna je trajala 60 let.

Mir na Japonskem je vzpostavil πele tretji πogun iz druæine Aπikaga, Joπimicu 1392.

Zlata doba Ambiciozni in odloËni Joπimicu je vladal v zlati dobi japonske kulture.

Njegov dvor v Kjotu je postal srediπËe kulturne renesanse, podpiral je omikano in stilizirano dramo, imenovano no (gl. str. 243), zbiral slike, slikane s tuπem, in spodbujal zen, japonsko razliËico budizma, ki je moËno vplivala tudi na umetnost. Joπimicu je razsipno zapravljal. Zgraditi je dal Vojaπki oklep

Samuraji so se bojevali brez πËitov, varovali so jih samo oklepi. VeliËastne Ëelade in telesni oklepi so bili namenjeni hkrati razkazovanju in zaπËiti. OdliËni primerek na sliki izvira iz 19. stol., ko se samuraji veËinoma niso veË zares bojevali.

paviljon, prekrit z zlatom in obdan z veliËastnimi vrtovi. L. 1402 se je s kitajskim cesarjem dogovoril za trgovske stike in s tem omogoËil uvoz kitajskih izdelkov za svojo omikano prestolnico.

Nov izbruh nasilja Joπimicu in njegov enako omikani naslednik Joπimasa sta vladala nestabilni druæbi. Prostrana obmoËja v provincah so nadzirali vplivni in okrutni vojaπki voditelji ‡ daimji (daimjo), ki do πogunata niso gojili pretirane zvestobe. Medtem ko je Kjoto doæivljal izboljπave, je Japonska od 1467 tonila v trajno dræavljansko vojno med zasebnimi vojskami rivalskih daimjev.

POTEM Vojskovanje na Japonskem je stopilo v novo dobo v 16. stol. z uvedbo strelnega oroæja.

Boji so konËno prenehali pod πogunom Tokugavo Iejasujem, ki je znova zdruæil dræavo.

KR©»ANSTVO L. 1543 so zaËeli na Japonsko prihajati Evropejci. Tja so prinesli strelno oroæje in krπËanstvo. Misijon, ki ga je ustanovil sv. FranËiπek Ksaverij, je uspeπno deloval do 17. stol., ko so krπËanstvo prepovedali in zaËeli spreobrnjence preganjati.

SV. FRAN»I©EK KSAVERIJ

ZDRUÆITEV JAPONSKE V 16. stol je prizadevni daimji poskuπal konËati posamiËne spore tako, da je zdruæil dræavo pod enim samim moËnim vladarjem. Med letoma 1560 in 1590 sta prevzela oblast nad veËino Japonske Odu Nobunaga in njegov naslednik Tojotomi Hidejoπi. Dræavo je dokonËno zdruæil Tokugava Iejasu 242‡243 ��, ki je 1603 postal πogun in ustanovil dinastijo, ki je vladala 250 let.

169

6 0 0 ‡ 14 50

P R E J Konstantinopel je bil za Evropo Mednarodno trgovanje Ëez Evrazijo so spodbujali bogati prebivalci mogoËnih imperijev, ki so povpraπevali po luksuznih izdelkih ‡ dragocenih kovinah, zaËimbah in svili.

PA

Stranske trgovske poti so tekle

severno od Kaspijskega jezera v Astrahan v mongolskem kanatu Zlata horda in naprej do pristaniπË v »rnem morju.

Konstantinopel

ij

Kairo

A R A B I J A

Buhara

1258 in odpravili abasidski kalifat (gl. str. 174‡177).

Namesto njega so ustanovili nov mongolski kanat, Il-Khanate.

JA

Svilna pot

I N

D

I J A

Ob robu nekaterih najbolj negostoljubnih predelov tega planeta je bila razpredena mreæa karavanskih poti, gorskih prelazov, svetilnikov, oaz in garnizijskih utrdb. Svilna pot je bila v 13. in 14. stol. najveËja prometnica na svetu. Ob njej je pod varstvom mongolskega cesarstva cvetelo trgovanje.

Mongolsko cesarstvo Ozemlje, ki so ga do l. 1250 zasedli Dæingiskan in njegovi nasledniki, je segalo od Rumenega do »rnega morja.

Pod mongolskim varstvom so popotniki in trgovci nadvse varno potovali po 6400 km dolgi svilni poti, zato je cvetelo tudi trgovanje.

L. 1260 je veliki mongolski kan postal Kublaj (gl. str. 165). Pozneje se je razglasil za cesarja Kitajske in ustanovil dinastijo Yuan, ki je Kitajski vladala do l. 1368. Svoj dvor je postavil v Daduju (danaπnjem Pekingu). Pred 13. stol. ni

bilo sliπati, da bi kdo potoval iz Evrope na Kitajsko, zatem pa je veË trgovcev in misijonarjev po svilni poti potovalo prav v Kublajkanovo prestolnico. Med njimi tudi beneπka trgovca Niccolo in Maffeo Polo, ki sta v Dadu prispela l. 1266. Tam ju je veliki kan, ki ga je zanimalo krπËanstvo in znanost na Zahodu, lepo sprejel. »ez pet let je prispel na Kublajev dvor Niccolov in Maffeov neËak Marco Polo (gl. desno). V nasprotni smeri pa je tedaj romal kitajski kristjan Raban Sauma, ki se je iz Daduja podal najprej v Jeruzalem in nato v zahodno Evropo.

PoroËila o obeh potovanjih omogoËajo presenetljiv vpogled v æivljenje ob svilni poti v srednjeveπki Aziji.

Trgovanje z dragocenostmi Poleg svile so ob svilni poti trgovali πe z drugimi dragocenostmi: zaËimbami, zdravili, slonovino, redkimi rastlinami,

A

Delhi Ahmadabad

AL

glavne poti stranske poti morske poti

Delhi, prestolnica islamskega delhijskega sultanata (gl. str. 180‡181), je bil pomembno srediπËe za izmenjavo blaga in zamisli.

HIM

Iz pristaniπË v Indijskem oceanu so izvaæali blago v islamske dræave na zahodu. Mesto Ahmadabad je kasneje postalo pomemben izdelovalec svile.

LEGENDA

nestabilnost. Trgovanje po njej je resniËno cvetelo v razmeroma mirnem Ëasu med vladavino dinastije Tang (gl. str. 160‡161) in pozneje pod varstvom Mongolov (gl. str. 164‡165).

184

ero jez

Mongoli so zavzeli Bagdad l.

oti, ki so sestavljale svilno

Pripovedi popotnikov so v 13. in 14. stol. spremenile evropske zemljevide Azije. Na sliki svilne poti iz Katalonskega atlasa (1375) je morda prikazana karavana, s katero je potoval Marco Polo.

s

ko

Kas

Bagdad

so nenehno ogroæali P pot, razbojniki in politiËna

Nov svetovni nazor

Zahodno od puπËave in Himalaje leæi pomembno oazno mesto Buhara.

Tamkajπnja trdnjava je iz 7. stol. n. π.

Aleksandrija

IZMENJAVA ZAMISLI Budizem, ki je od 3. stol. pr. n. π. cvetel v Indiji, se je πiril na sever v osrednjo Azijo in potem po svilni poti na vzhod na Kitajsko, kjer se je v 4. stol. n. π. trdno zasidral.

DRUGE TRGOVSKE POTI Arabski trgovci so po vzponu islama �� 174‡177 izkoristili sezonske monsunske vetrove za vzpostavitev obseæne pomorske trgovske mreæe na Indijskem oceanu.

V 8. stol. n. π. so celo odkrili morsko pot do Kitajske in trgovali neposredno z dinastijo Tang �� 160‡161. Kitajsko blago so v tem Ëasu verjetno z ladjami arabskih KITAJSKA VAZA, trgovcev prevaæali na NAJDENA V AFRIKI vzhodno afriπko obalo.

najpomembnejπe mesto za vnos svile in zaËimb, ki so jih na zahod tovorili genovski in beneπki trgovci.

p

PRVE TRGOVSKE POVEZAVE V Evropi in osrednji Aziji so zaËeli navezovati stike in trgovati s kraljestvi daleË na vzhodu prav do Indije Perzijci �� 91‡93, Grki �� 94‡99 in Rimljani �� 110‡115. Na vzhodu sta dinastiji Qin in Han �� 126‡129 zdruæili Kitajsko.

L. 138 pr. n. π. je cesar dinastije Han Wu Di naroËil Zhang Qianu, naj poiπËe zaveznike za spopad s sovraæniki na severozahodu Kitajske.

Na podlagi njegovih spoznanj o kraljestvih na zahodu so odprli nove trgovske poti. Med Vzhodom in Zahodom se je kmalu razvila mreæa trgovskih povezav. Svila je prek πtevilnih posrednikov, predvsem Partov, prispela iz hanske Kitajske v Rim �� 122‡123.

Benetke

EVRO

eksotiËnimi æivalmi, tudi leopardi, in dragimi kamni, kot sta jantar in lapis lazuli. Z zahoda so prinaπali tekstil, zlato in srebro, iz Kitajske pa so karavane tovorile svilo, papir, oroæje, lakirane okrasne lesene predmete in celo rabarbaro. Na vmesnih postajah ob poti so na trænicah blago prodajali ali zamenjevali.

Blago so tovorili na kamelah, konjih, volih in jakih, odvisno od lokacije.

Najbolj vzdræljiva srednjeazijska tovorna æival je bil dvogrbi velblod.

Prenaπal je ægoËo vroËino ali oster mraz in je na poti med oazami preæivel brez vode. Po svilni poti so potovale velike karavane, zato je bila karavana, ki je πtela 400 velblodov, nekaj povsem obiËajnega.

S V I L N A P OT

Moπeja Id Kah v Kaπgarju je bila

B E N E © K I T R G O V E C I N AVA N T U R I S T ( 12 5 4 ‡ 13 2 4 )

zgrajena l. 1422, vendar vsebuje starejπe elemente, ki izvirajo iz 8. stol.

Kot moπeja pa obstaja od l. 996. Kaπgar leæi na stiËiπËu severne in juæne svilne poti. Od tod vodi pot na zahod. Nastal je kot garnizijsko mesto ob vznoæju Pamirja pred l. 76 n. π. in je bil izhodiπËe do gorskih prelazov, ki vodijo v srednjo Azijo in Perzijo.

MARCO POLO BeneËan Marco Polo je kot najstnik spremljal oËeta in strica na njuni drugi odpravi na Kitajsko in obiskali so tudi pravljiËni Kublajkanov dvor. Marco Polo se je nauËil mongolπËine in veliki kan ga je za tri leta zaposlil kot potujoËega odposlanca in guvernerja v vzhodni Kitajski.

L. 1295 se je vrnil v Benetke. Naslednje leto so ga ujeli v pomorski biti proti Genovi. V ujetniπtvu je pripoved o svoji potovanjih narekoval sojetniku. Potovanja Marca Pola so bila najpodrobnejπe poroËilo o vzhodu, ki je bilo na voljo evropskim bralcem. L. 1483 so delo natisnili in vplivalo je na miπljenje πtevilnih kasnejπih raziskovalcev.

PuπËava Takla Makan pomeni veliko oviro med Kitajsko in deæelami zahodno od nje. Svilna pot se je razcepila na dve veji.

Ena je obπla puπËavo severno, druga juæno od nje.

flPovedal nisem niti polovico tistega, kar sem videl.«

V 1. stol. pr. n. π. je nastalo garnizijsko mesto Gaochang, ki je postalo pomembno versko srediπËe, kjer se je trdno ukoreninil budizem.

MARCO POLO, 1324

Pomembna oaza Dunhuang v bliæini stiËiπËa severne

Svilna pot pod Mongoli

in juænega veje svilne poti je cvetela pod dinastijama Han in Tang. L. 1900 so v bliænji jami odkrili zbirko zanimivih dokumentov, ki so jih v dolgih stoletjih zbrali tamkajπnji menihi.

K

Kaπgar

I

Gaochang Dunhuang

T

A

J

S

»eprav so Mongoli zavzeli Kitajsko πele l. 1279 pod Kublajkanom, so do Dæingiskanove smrti l.

1227 æe imeli oblast nad severnim delom.

Sever Kitajske je skupaj z osvojenimi ozemlji v srednji Aziji, Perziji in Rusiji sestavljal nepretrgano obmoËje mongolskih ozemelj, ki so jih povezovale æe ustaljeni starodavni kraki svilne poti.

K

A GeometriËno srediπËe

Lasa

Kitajske, mesto Lanzhou ob Rumeni reki, je bilo pod dinastijo Han glavno trgovsko srediπËe ob svilni poti.

Lanzhou

Chang’an

POTEM K zatonu svilne poti, ta ni doËakala 15. stol., je prispevalo veË dejavnikov. »RNA SMRT Epidemija kuge je izbruhnila na Kitajskem ok. l. 1335. Verjetno se je Ërna smrt po osrednji Aziji in Evropi πirila predvsem po svilni poti 186‡187 ��.

PROPAD MONGOLSKE KITAJSKE Mongoli so od sredine 13. stol. zagotavljali varnost na svilni poti. L. 1368 jim je oblast nad Kitajsko odvzela dinastija Ming �� 166‡167.

TRGOVANJE POD DINASTIJO MING V zaËetku 15. stol. se je Kitajska pridruæila arabskim, perzijskim in indijskim trgovcem, ki so trgovali v Indijskem oceanu. Flotam, ki so prevaæale dragocenosti, npr. belo-modri porcelan, na Bliænji vzhod in celo v Afriko je poveljeval Zheng He �� 167.

NOVA POT Trgovanje med Evropo in vzhodno Azijo je omogoËila morska pot v Indijo 224‡225 ��, ki jo je l. 1498 odkril Vasco da Gama.

ARHEOLOGIJA Svilno pot so znova odkrili evropski raziskovalci v 19. stol. Tako jo je poimenoval nemπki geograf Ferdinand von Richthofen. Na obmoËju Takla Makana so izkopali veË starodavnih mest, med njimi tudi Dunhuang in Gaochang.

»ajna in konjska karavanska pot je na poti v Laso preËkala visoko in nevarno podroËje.

Po tej poti so z juga Kitajske tovorili Ëaj, ki so ga v Tibet prinesli med vladavino dinastije Tang (618‡907 n. π.).

GAOCHANG

Na vzhodu se je svilna pot zaËela v

nekdanji kitajski prestolnici

Changan (zdaj Xi’an). Od tod je tovor potoval tudi na vzhod v Korejo in na Japonsko.

NOVA SVILNA POT L. 1998 so se sreËali predstavniki iz veË kot 30 dræav, da bi se pogovorili o moænosti razvoja sodobne evropsko-kavkaπko-azijske razliËice starodavnih poti.

185

14 50 ‡ 1750

Turπko cesarstvo VeË kot 600 let je turπko cesarstvo prevladovalo v politiËnem in verskem æivljenju Bliænjega vzhoda, krπËanski Zahod pa je do njega Ëutil strahospoπtovanje. Bilo je sinonim za bogastvo, moË, nepojmljivo razkoπje in ‡ v zadnjih letih ‡ sploπno korupcijo.

T

Harem v palaËi Topkapi

Na miniaturi iz 18. stol. Fazila Enderunija so prikazane odaliske pri kopeli v haremu palaËe Topkapi. Vse so bile nemuslimanske ujetnice, ki so jih zajeli v vojni ali kupili od trgovcev s suænji.

P R E J Turπko cesarstvo se je kalilo v krvavi talilnici nenehnih intrig in konfliktov.

USTANOVITEV CESARSTVA V 13. stol. je priπla s srednjeazijskih planot v Anatolijo skupina turπkih vojakov, ki jih je vodil Ertogrul s sinom Osmanom �� 206‡207.

Ertogrul je priπel na pomoË seldæuπkemu sultanu Kaihusrevu II. in ta ga je nagradil s kosom zemlje, iz katerega je zrasel Osman-li ali turπko cesarstvo.

JANI»ARJI Osmanov sin Orhan je ustanovil flakindæije« (nepoklicno konjenico) SPAHIJA in znamenite fljaniËarje« (elitne turπke vojaπke oddelke). S to mogoËno vojsko sta Orhan in njegov sin Murat I. osvojila veËino Balkana in zavzela Anatolijo. Spahije so bili teæka oklepna fevdalna konjenica.

Rekrutirali so jih med turπko zemljiπko gospodo. Imeli so se za elitno vojsko.

OBNOVITEV IMPERIJA Po porazu pri Ankari v bitki z Mongoli l. 1402 so Turki pod Muratom II. in Mehmedom II. �� 207 obnovili cesarstvo.

246

urki so postali svetovna sila, ko je priπel l. 1451 na oblast Mehmed II. Svojo vojsko je popeljal na zahod nad krπËanski Konstantinopel, prestolnico nekdaj veliËastnega bizantinskega cesarstva (gl. str.

198‡199). Pri obleganju mesta je uporabil tedaj najveËji top na svetu in z njim poruπil domnevno flnepremagljivi« zid. Z veË kot 160.000 moæmi je napadel mesto, ki ga je branilo zgolj 7000 vojakov, zato je hitro strl vsak odpor. 29. maja 1453 je Konstantinopel padel. Mehmed je prodiral naprej v Evropo in osvajal ozemlja vse do l. 1456, ko je neuspel poskus, da bi zavzel Beograd, ustavil njegovo osvajanje. Meja turπkega cesarstva z zahodno Evropo je ostala naslednjih 60 let nespremenjena. Vzhodne turπke meje pa je ogroæala vstaja perzijskih Safavidov. Selim I. jih je porazil πele l. 1514 v bitki pri »aldiranu. Sledila je velika πiritev cesarstva. Selim je vodil svoje Ëete na vzhod in jug, zavzel svete kraje v Jeruzalemu in l. 1517 osvojil Kairo.

Selimov sin Sulejman, ki so ga zaradi njegovega bogastva in moËi v Evropi imenovali VeliËastni, se je izkazal za prav takπnega osvajalca kot oËe.

Sulejmanovo osebno æivljenje se je kljub uspehu tragiËno konËalo.

Njegova najljubπa sinova, Mustafo in Bajazida, so obtoæili kovanja zarote.

Da bi Sulejman reπil prestol, ju je bil prisiljen dati usmrtiti. Od te izgube si

Bodalo in noænica Turπko oroæje slovi po lepoti in uporabnosti.

S poldragimi kamni bogato okraπena bodalo in noænica na tej sliki sta bila najbræ last kakega turπkega plemiËa.

ni nikoli opomogel. Æalosten in strt se je zaprl v samoto v palaËi Topkapi in vodenje cesarstva prepustil velikemu vezirju (ministru). Mustafa in Bajazid sta bila usposobljena za vladanje, neusposobljenega preæivelega sina Selima pa je æalujoËi Sulejman prepustil vroËiËnemu ozraËju harema (æenski prostori v palaËi). To zapostavljanje je imelo pogubne posledice za turπko oblast.

Zaton turπkega cesarstva ©tevilni zgodovinarji postavljajo zaËetek zatona v Ëas, ko je prestol zasedel Selim, imenovan flPijanec«.

Selim ni imel niti politiËne niti vojaπke izobrazbe, vdajal se je jedaËi, pijaËi in æenskam. Bræ ko je zasedel prestol, je predal nadzor nad cesarstvom vezirju in s tem dal zgled za naslednje stoletje turπke vladavine, to pa je seveda imelo katastrofalne posledice.

Brez moËnega vladarja se je razmahnila vladna korupcija.

Brezbriænost birokracije za grabeæljivost krajevnih uradnikov je spodkopala javno podporo reæimu. Ker sultan

V L A D A R T U R © K E G A C E S A R S T VA ( 15 2 0 ‡ 15 6 6 )

SULEJMAN VELI»ASTNI Tega vladarja so na Zahodu imenovali Sulejman VeliËastni, v islamskem svetu pa kanuri flzakonodajalec« ‡ priznanje za blaginjo, ki jo je s svojim vladanjem prinesel turπkemu cesarstvu.

Sulejman je bil prepriËan, da je duhovni dediË Aleksandra Velikega (gl. str. 96‡97) in Julija Cezarja (gl. str. 108‡109), zato je zahteval pravico do vseh deæel, ki sta jim vladala. Njegova vojska je πe isto leto, ko je zasedel prestol, zavzela Beograd. Ob njegovi smrti je turπko cesarstvo vladalo velikemu delu jugovzhodne Evrope, obali severne Afrike in Bliænjemu vzhodu.

Njegovo vladanje je omogoËilo kulturno renesanso islamske civilizacije. Njegova zapuπËina je podpora umetnosti in zakonodaja, ki jo je dopolnil.

TU R©KO CESAR ST VO

Lizbona

TU

Fes

Ural

PO RT UG AL SK A

POLJSKASVETO RIMSKO LITVA CESARSTVO Dunaj Esztergom Kijev D RUSKO nje Benetke ©PANIJA pe C E S A R S T V O r MADÆARSKA Hotyn Vo BENE©KA lg Madrid REPUBLIKA Szigetvár Mohács Azov a Bender KRIMSKI Don Korzika KANAT Beograd VLA©KA Astrahan PAPE©KE » Kaffa ERK Sardinija DRÆAVE EZIJA Kaspijsko Oran Alæir Sofija K © »rno morje avk jezero NEAPELJ KO Konstantinopel Tbilisia z CE ALÆIR Tunis Sicilija SA Gäncä Amasya Preveza R ST V Baku Kars Reggio O Erzurum TUNIZIJA NahiËevan Monemvasia Djerba z Tabriz Marj Dabiq e Rodos m Çaldiran Kreta Halab s Teheran Ciper Tripolis k o m o r j e Tripolis SIRIJA Hamadan Bagdad TRIPOLIS Esfahan Damask O Aleksandrija Jeruzalem E TA M S A FAV I D S K I vf r I J A FEZZAN IMPERIJ at Al Raydaniyya Kairo Basra r Suez os Gombrun EGIPT z FRANCIJA

o

M

AR

OK O

R

e d S r

EZ

is Tigr

M

OP

Za

g

Pe

r

Moπejo v Istanbulu je za sultana Ahmeda I. med letoma 1609 in 1616 zgradil arhitekt Sedefhar Mehmed Aga. Obloæena je z veË kot 10.000 roËno izdelanimi keramiËnimi ploπËicami.

Jeddah

ki

zal

iv

Muscat

OMAN

Arabski polotok

Meka je or

Modra moπeja

Suakin

Bahrajn

Medina

m

ni imel nadzora, so razliËne veje oblasti ‡ divan (vrhovno sodiπËe), veliki vezir in janiËarji (elitne vojaπke enote) ‡ tekmovali za oblast.

Visoka porta (vlada turπkega cesarstva) je sovraænikom kazala podobo enotnosti, toda stoletje nepotizma in grabeæljivosti jo je poËasi razjedalo od znotraj. »eprav so veËkrat poskuπali prepreËiti slabo vladanje, si je πele Mehmed Koprulu, veliki vezir Mehmeda IV., med letoma 1650 in 1660 sistematiËno prizadeval izkoreniniti korupcijo. NaËrtoval je tudi vnoviËno zavzetje turπkih ozemelj, vendar je umrl, preden so njegovi naËrti obrodili sadove. Mehmedovo ekspanzijsko politiko je nadaljeval svak Kara Mustafa. L. 1683 se je odpravil nad Dunaj, prestolnico mogoËnega habsburπkega cesarstva, a je bil po zaslugi nove konjeniπke taktike in izvrstnega topniπtva poraæen.

Po tem porazu je zaËela Evropa poËasi posegati po turπkih ozemljih. VeËino 18. stol. so bili v vojni z eno ali veË evropskimi dræavami. Mahmud I. je z zavzetjem Beograda izbojeval izËrpanemu imperiju predah. L. 1739 je bil podpisan beograjski mir in tedaj je Beograd spet pripadel Turkom.

Toda zaradi korupcije v vladi so bile nadaljnje izgube neogibne.

e e Ë R d

Turπko cesarstvo je imelo od 14. stol. do zaËetka 20. stol. razmeroma velik vpliv v svetovni politiki.

Na zemljevidu so prikazane meje turπkega cesarstva na vrhuncu njegove moËi.

AS DÆ

Zemljevid

HI

Nil

256 OTTOMANS LEGENDA turπki imperij in vazali 1512 turπke osvojitve 1512‡1639 meja z vazali meje pred l. 1600 meje po l. 1600 meje cesarstva 1800

ijs

Massawa SINNAR ETIOPIJA

Aden

0

n Ade

ski

za

1000 km

liv

Suqutra

S

Kaligrafija

Ta izjemna tugra ‡ kaligrafski monogram ali peËat ‡ sultana Murata III. izvira iz l. 1575. Sprva so tugre uporabljali samo na uradnih dokumentih, denimo na fermanih (sultanovih ukazih), pozneje so se zaËele pojavljati tudi kot simbol suverenosti na znamkah, kovancih in zastavah ter celo na ladjah, moπejah in palaËah.

POZN EJ E Po l. 1750 je turπko cesarstvo poËasi, a nezadræno propadalo.

IZGUBLJANJE OZEMLJA Turki so v zaËetku 19. stol. uvedli reforme, da bi utrdili cesarstvo, toda njegovo poËasno razkosavanje se je nadaljevalo. L. 1829 so dosegli neodvisnost Grki, nadaljnja ozemlja so izgubili v rusko-turπki vojni med letoma 1828 in 1829 330‡333 ��. L. 1875 se je uprla Bosna in Hercegovina, v naslednji vojni z Rusijo med letoma 1877 in 1878 so predali Romunijo, Srbijo in »rno goro. TurËijo ‡ kar je πe ostalo od turπkega cesarstva ‡ so imenovali flevropski bolnik«.

KONEC CESARSTVA V naslednjih dveh balkanskih vojnah (1912‡1913) je cesarstvo izgubilo veËino svojega preostalega evropskega ozemlja.

Ob koncu I. svetovne vojne 372‡375 �� l. 1918 pa se je dejansko konËalo. Njegov razpad je tudi uradno potrdil mirovni sporazum, ki so ga podpisali l. 1920 v Sevresu.

TUR©KI GRB

247

14 50 ‡ 1750

Renesansa V 15. in 16. stol. sta v mestih in na dvorih πtevilnih evropskih dræav cveteli umetnost in znanost, predvsem v Italiji. Dela izjemnih posameznikov, ki so zasluæni za flrenesanso«, sodijo med svetovna Ëudesa.

R

radovednosti in domiselnosti v evropski enesansa je bila del umetnosti, arhitekturi, izumih dolgotrajnega procesa, ki je in tehnologiji. v dolgih stoletjih spremenil podobo evropske kulture. Izraz flrenesansa« se nanaπa na oæivitev Bogastvo in kultura zanimanja za zapuπËino Podlaga za renesanso je antiËne GrËije in Rima, bila gospodarska blaginja. Ëeprav so besedila Umetnost in znanost sta bili predkrπËanskih piscev razkoπje, ki si ga je lahko v krπËanski Evropi v resnici privoπËila vedno bogatejπa prepisovali in brali najmanj druæbena elita. Poglavitna od Ëasa Karla Velikega srediπËa renesanËnega (747‡814 n. π.), gl. str. kulturnega delovanja so 188‡189). Slike umetnikov, bile cvetoËe italijanske npr. Giotta, ter Dantejeva, mestne dræave, na primer Petrarcova in Boccacciova Firence, Milano in Benetke, dela iz 14. stol. so med uspeπna nemπka mesta mnogimi, ki so naznanjala in flamska Nizozemska Prva knjiga renesanso. Obdobje (gl. str. 208‡209, 276‡277).

Baldassare Castiglione renesanse navadno Mesta so obogatela je v svojem delu Dvorjan uvrπËamo med leti 1450 od dohodkov orisal idealno podobo in 1550. To je bil Ëas izjemne renesanËnega dvorjana. banËniπtva, trgovine in proizvodnje in so rade volje P R E J zapravljala za kulturno razkoπje zgolj iz meπËanskega napuha ali zato, da bi poveËala prestiæ V srednjem veku so nekateri umetniki svojih vladarjev, kot in misleci æe pretrgali s tradicijo. sta druæini Medici v Firencah ali Sforza ZA»ETEK RENESANSE v Milanu. Umetnike Po podatkih zgodovinarjev se je zgodnja in razumnike so flrenesansa« v Evropi zaËela v 12. stol. Stiki z podpirali tudi bogati muslimanskim svetom in bizantinskim cesarstvom kralji, na primer so omogoËili dostop do del islamskih in starogrπkih madæarski kralj filozofov in znanstvenikov �� 158‡159.

Matija Korvin in francoski Franc I., GIOTTO saj so tako oglaπevali Florentinski umetnik Giotto di Bondone svojo moË in poloæaj. (ok. 1267-1337) je skoraj stoletje pred pravo Med vladanjem renesanso zaËel revolucijo v evropskem renesanËnih papeæev, slikarstvu. Na religioznih freskah je pretrgal npr. Aleksandra VI. z navadami krπËanske umetnosti in prikazal (papeæeval od 1492‡1503) realne ljudi v razgibanem okolju. in Julija II. (1503‡1513), je Rim postal srediπËe odliËnosti.

BOÆANSKA Denar, ki so ga zbrali od svoje KOMEDIJA krπËanske Ërede, so razsipavali Florentinski pesnik za ekstravagantne umetniπke Dante Alighieri in arhitekturne projekte, (1265‡1321) je v kot je bazilika sv. Petra. svojem epu Boæanska

DANTEJEV PEKEL

250

komedija, ki opisuje potovanje skozi pekel in vice v raj, zdruæil klasiËno preteklost s srednjeveπkim krπËanskim pogledom na vesolje.

KlasiËni svet Renesansa je πe vedno daleË od sodobnega znanstvenega in razumskega sveta ‡ poglavitni podroËji preuËevanja sta bili astrologija in alkimija

Dante pred Firencami

Sliko pesnika Danteja ob njegovem rojstnem mestu Firence je naslikal Domenico di Michelino. Firence so bile dom πtevilnih umetnikov, tudi arhitekta Brunelleschija, ki je naredil naËrt za slavno kupolo florentinske stolnice, ki jo vidimo na Dantejevi levi.

Michelangelov David

MogoËni marmorni kip je l. 1504 izklesal Michelangelo za mesto Firence. Njegovo slavljenje golega moπkega telesa odseva vpliv klasiËne antike, upodobil pa je svetopisemskega junaka Davida.

Skupina humanistov

Detajl freske, ki jo je v cerkvi Santa Maria Novella v Firencah ok. l. 1490 naslikal Domenico Ghirlandaio, prikazuje skupino uËenjakov.

Med njimi je tudi Marsiglio Ficino, predstojnik florentinske Akademije.

(gl. str. 266). Ena najbolj znanih knjig iz te dobe je bila razprava o lovu na Ëarovnice Malleus Maleficarum (1486).

RenesanËni razumniki in umetniki so se v nekem smislu ozirali nazaj: premiπljeno so se æeleli uËiti in posnemati doseæke antiËnega sveta ter zdruæiti najveËje modrosti antiËne GrËije in Rima s svojo krπËansko vero. Toda navdihovalo jih je tudi

prepriËanje v napredek na podlagi neposrednega raziskovanja in novih izumov.

Humanizem Mednarodno mreæo uËenjakov, ki so πirili renesanso, imenujemo flhumanisti«. Humanizem je gibanje, ki je za srediπËe svojega zanimanja in raziskovanja namesto boga postavilo Ëloveka. L. 1486 je humanist Pico della Mirandola objavil razpravo z naslovom flO Ëloveπkem dostojanstvu«. Humanisti so antiËna besedila preuËevali bolj kritiËno kot prej, brali v grπËini in latinπËini, ki je v Evropi dolgo veljala za jezik izobraæencev. Trudili so se tudi odkriti

RENESANSA

toËno besedilo Svetega pisma ‡ ugledni humanist Erazem Rotterdamski je za svoj najveËji doseæek πtel prevod Nove zaveze iz grπËine. Bogate in vplivne druæine so humaniste pogosto najemale za uËitelje svojih otrok. Ti so sestavili vplivne izobraæevalne sisteme, osredotoËali so se na predmete, kot so latinπËina, zgodovina, gramatika in retorika.

V vsakem vogalu je stopniπËe, ki povezuje obe nadstropji.

Sobe v gornjih prostorih se odpirajo na hodnike okrog osrednjega dvoriπËa.

Sredi pentagonalne palaËe je okroglo stebrno dvoriπËe.

Arhitekturne mojstrovine V stavbarstvu je bilo tekmovanje z antiko najbolj plodno. Eden prvih izjemnih doseækov renesanse je bila kupola florentinske stolnice Filippeja Brunelleschija. Preden se je lotil dela, je preuËeval antiËne ruπevine v Rimu in s kupolo pokriti Panteon (gl. str, 110‡113). Kupola je bila dograjena l. 1436 in je bila tedaj najveËja kupola, kar so jih kdaj zgradili. Bila je skoraj gradbeni Ëudeæ in hkrati estetska mojstrovina. Kupole so postavljali kot najpomembnejπo znaËilnost najveliËastnejπih renesanËnih zgradb.

Med njimi je tudi bazilika sv. Petra v Rimu. PalaËe, vile in notranjost cerkva so krasili stebriπËa, oboki in kipi v antiËnem slogu (gl. str. 116, 117).

Piano nobile (glavni stanovanjski del) ima 12 razkoπnih sob, okraπenih s freskami, ki prikazujejo Heraklejeva junaπka dela, Aleksandra Velikega in druæino Farnese.

utrjen glavni vhod

Do pritliËja vodi cikcakasto stopniπËe.

Temelji gradu so postavljen v trdnjavski jarek, zato od vhoda niso vidni.

Umetniki in umetnost

Venerino rojstvo Slavna slika Sandra Botticellija je nastala okrog. l. 1483.

Je nenavadna, saj gre za oËitno pogansko (nekrπËansko) tematiko, ki izvira iz klasiËne mitologije. To je bilo mogoËe zato, ker je nastala za zasebno vilo Lorenza de Medici in ne za javno razstavljanje.

Strop v Sikstinski kapeli

Poslikavo stropa v Sikstinski kapeli v Vatikanu je l. 1508 naroËil papeæ Julij II. Na mojstrovini florentinskega genija Michelangela Buonarottija so prikazani prizori iz Stare zaveze. Delo je dokonËal v πtirih letih.

Vila Farnese v Capraroli

V slikarstvu in kiparstvu je vpliv antiËne GrËije in Rima opaziti na primer v zanimanju za idealne proporce golega Ëloveπkega telesa, kar je opazno zlasti na slikah in kipih Michelangela Buonarottija. Umetniki so slikali tudi teme s klasiËno pogansko mitologijo (gl. str. 142‡143), Ëeprav navadno le po naroËilu premoænih zasebnih naroËnikov. V umetnosti za javnost so prevladovale krπËanske in svetopisemske teme. Poleg æelje po kosanju z umetnostjo starega veka pa se je pojavila tudi nova æelja, predstaviti vizualni svet z iluzionistiËno natanËnostjo. Flamski umetniki, npr. Jan van Eyck, so presenetljivo natanËno in z obËutkom za podrobnosti upodabljali Ëloveπke znaËilnosti in predmete. V drugi polovici 15. stol. so italijanski umetniki, npr. Piero della Francesca in Andrea Mantegna, utirali pot linearni perspektivi, ki naj bi na ravni povrπini ustvarila iluzijo tridimenzionalnega prostora. Slikanje, povezano z geometrijo in optiko, je bilo v renesansi sestavni del intelektualnega razvoja.

Vilo je dal zgraditi kardinal Alessandro Farnese, vnuk papeæa Pavla III., in velja za mojstrovino poznorenesanËne arhitekture. Arhitekt Giacomo Barozzi da Vignola jo je gradil od l. 1559 do 1573.

K L A S I » N I U » E N J A K ( 14 6 6 ‡ 15 3 6 )

ERAZEM ROTTERDAMSKI Nizozemski humanist Gerhard Gerhards, bolj znan po psevdonimu Erazem Rotterdamski, je bil posveËen kot duhovnik, vendar je æivel kot neodvisen uËenjak. V svojih delih, npr. Hvalnica norosti (1509), je kritiziral korupcijo cerkve in se zavzemal za æivljenje v skladu s trdnimi moralnimi in verskimi naËeli. Njegovi spisi so bili med prvimi tiskanimi knjigami, zato so dosegli πirok krog bralcev in so utrli pot protestantski reformaciji (gl. str. 256‡257).

��

flNaπe stoletje je kot zlata doba obnovilo ... svobodne umetnosti.« MARSILIO FICINO, FLORENTINSKI FILOZOF, 1492

251

1750 ‡ 1914

FRANCOSKI CESAR

rojen 1769 umrl 1821

Napoleon Bonaparte flSmrt ni niË, toda æiveti v porazu in brez slave pomeni umirati vsak dan.« NAPOLEON BONAPARTE

B

odoËi francoski cesar Napoleon Bonaparte se je kot Napoleone Buonaparte rodil obuboæani korziπki plemiπki druæini italijanskega porekla. Korzika, divji otok razbojnikov in maπËevanja, je postala del Francije leta 1768, leto dni pred Napoleonovim rojstvom. Ko je bil star devet let, se je v πoli uËil francoπËine, da bi lahko obiskoval vojaπko πolo v Briennele-Châteauju v Franciji, vendar je vedno govoril z moËnim italijanskim naglasom. Njegova druæina je bila dovolj revna, da mu je πolnino plaËala dræava.

Njegova sposobnost je bila æe kmalu oËitna in po maturi leta 1784 je v dvanajstih mesecih konËal dveletno πolanje na Kraljevski vojaπki πoli.

Odlikoval se je zlasti pri matematiki,

zemljepisu in naravoslovju. Pri komaj 16 letih je bil imenovan za topniπkega podporoËnika.

Revolucionarne priloænosti Ob smrti oËeta leta 1785 so Napoleona izbrali za vodjo druæine, Ëeprav ni bil najstarejπi sin. Korzika je πe nekaj let ostala srediπËe njegovega æivljenja in v tem Ëasu je zanemaril vojaπko kariero. ©ele ko je druæina zaradi profrancoskih staliπË leta 1793 zapustila otok, je Napoleon svoje ambicije prenesel v Francijo. Kot odliËen oportunist je izrabil priloænosti za hitro napredovanje, ki so se odprle v francoski revoluciji (gl. str. 302‡303).

Jakobinci, ugledni politiËni klub iz Ëasa revolucije, so ga pri 24 letih imenovali za brigadnega generala. Preæivel je

Mirovnik

30. septembra 1800 je Napoleon z mirovno pogodbo, sklenjeno v Mortefontainu, konËal tleËi pomorski spor med Francijo in ZDA, ki ga je povzroËil odziv slednjih na francosko revolucijo.

Razdelitev

Karikatura Jamesa Gillrayja iz leta 1805 prikazuje pohlep velikih sil. Britanski premier William Pitt mlajπi (1759‡1806) in Napoleon razrezujeta svet ‡ Francoz se polaπËa rezine Evrope, Britanec pa jemlje veËino preostalega.

304

Napoleonov portret

Napoleon je zelo skrbel za svojo javno podobo in najemal le najboljπe portretiste tistega Ëasa, ki so ga ljudstvu prikazovali tako, kot je æelel. To Napoleonovo podobo je okrog leta 1807 naslikal Hippolyte (Paul) Delaroche.

N A P O L E O N B O N A PA R T E

Cesarske insignije

ZAMISEL

V cesarskem grbu Napoleon namiguje na svojega predhodnika iz 9. stoletja, cesarja Karla Velikega (slonokoπËena roka pravice) in Rimsko cesarstvo (orel).

NAPOLEONOV ZAKONIK Dræavljanski zakonik, ki so ga napisali po Napoleonovih navodilih v letih 1800‡1804, pogosto πtejejo za njegovo najtrajnejπo zapuπËino. Na podlagi njegovega osebnega vpliva je zakonik zagovarjal patriarhalno oblast in fldruæinske vrednote«. Na njegovo zahtevo zakonik pravi: flÆena je moæu dolæna pokorπËino.« Moπki, mlajπi od 25 let, so se lahko poroËili le z dovoljenjem starπev. »eprav je bila loËitev dovoljena, jo je bilo teæko doseËi.

Napoleonov zakonik je na sploπno obdræal pravice in svobodo vesti, ki jih je vpeljala francoska revolucija.

Umik iz Moskve

Ko so se leta 1812 Francozi umikali iz Rusije, je marπal Ney (v sredini) spodbudil zaπËitnico Velike armade, da se je uprla ruskim kozakom.

»ASOVNI TRAK ■ 15. avgust 1769 Rodi se v Ajacciu na Korziki.

■ 1779‡1784 Obiskuje vojaπko πolo.

■ september 1785 Po letu dni πolanja na Kraljevi vojaπki πoli v Parizu je imenovan za topniπkega podporoËnika.

■ 1791‡1793 Izbran za podpolkovnika v korziπki narodni gardi.

■ junij 1793 Z druæino pobegne s Korzike.

■ 10. avgust 1794 Na kratko ga zaprejo zaradi povezav z radikalno politiËno skupino jakobincev.

■ 5. oktober 1795 Zatre poskus rojalistiËnega udara v Parizu. Direktorij ga imenuje za poveljnika francoske vojske.

■ 9. marec 1796 PoroËi se z Josephine de Beauharnais.

■ marec 1796‡april 1797 Kot poveljnik vojske v Italiji doseæe vrsto zmag nad Avstrijo in italijanskim Piemontom.

■ maj 1798‡avgust 1799 Vojsko popelje v osvajanje Egipta in Palestine.

■ 9. november 1799 Vrne se v Francijo in sodeluje v prevratu, ki ustoliËi novo vlado ‡ konzulat; v naslednjih mesecih postane njen vodja (prvi konzul).

■ 14. junij 1800 Porazi Avstrijce pri italijanskem Marengu.

IZVOD NAPOLEONOVEGA ZAKONIKA

njihov padec in spet zagnal svojo kariero s tem, da je njihovemu nasledniku, direktoriju, priskrbel topniπtvo za obrambo pred vstajo oktobra 1795 (gl. desno). Francija se je med letoma 1793 in 1815 bojevala proti vsem velikim evropskim silam, bodisi posamiËno ali v koalicijah (gl. str. 306‡307). Potem ko je Napoleon marca 1796 v Italiji postal poveljnik armade, ga ni moglo niË veË ustaviti.

Opeπano silo je spet oæivil in dosegel osupljiv niz zmag. Med drugim je porazil tudi papeæevo vojsko in s tem postal francoski junak.

Popolna moË Napoleon ni bil zadovoljen s slovesom imenitnega generala.

Njegovo grandiozno æeljo, da bi ustvaril cesarstvo, je lahko zadovoljila le popolna politiËna moË. Potem ko so ga kot vojaπkega silaka leta 1799 poklicali, da je zatrl politiËno zaroto proti direktoriju, je kot prvi konzul brez teæav zavzel vodilni poloæaj v vladi in od tam leta 1804 absolutno cesarsko oblast. Bil je garaπki in inteligenten vodja vlade, ki je nadziral oblikovanje novega pravnega, upravnega in izobraæevalnega sistema v Franciji.

Prav tako je bil moæ, ki ga je vodila zavest o usojenosti in je verjel v svojo skrbno gojeno javno podobo reπitelja

flVse Bonapartejevo æivljenje, civilno, politiËno in vojaπko, je bilo prevara.« VOJVODA WELLINGTONSKI, 1835

Francije in naslednika Karla Velikega, cesarja Svetega rimskega cesarstva (gl. str. 188‡191).

nazive in odlikovanja ‡ tudi legijo Ëasti, ki jo je sam vpeljal ‡ kot nagrado in spodbudo za prizadevanje.

Vojaπki genij

Padec

Napoleon je v resnici æelel mir ‡ pod njegovimi pogoji ‡ vendar se je veËino let, ko je bil na oblasti, vojskoval.

Vedno znova je dokazoval svojo vojaπko genialnost, saj je hitro premikal velike armade, da je v odloËilnih bitkah napadel sovraænika z najveËjo silo.

Takπen naËin vojskovanja in zasledovanja zmag je med njegovimi moæmi pogosto zahteval πtevilne ærtve.

Kljub temu so ga imeli vojaki radi in njegova navzoËnost na bojiπËu jih je vedno ohrabrila. Znal je uporabljati

Napoleonov znaËaj je imel brez dvoma napake. Pogosto je bil nepoπten in je v sporoËilih z bojiπË lagal, da je poveliËeval svojo vlogo. Ko je leta 1812 napadel Rusijo, je zaËelo njegovo doumevanje realnosti moËi peπati.

Vedno je kazalo, da bo s tem, ko bo πel predaleË, povzroËil svoj padec.

DokonËno je bil poraæen leta 1815 pri Waterlooju, nato pa izgnan na atlantski otok Sveta Helena. Do konca se je posveËal gojenju svoje samopodobe in v ujetniπtvu pisal spomine. Za seboj je pustil legendo, ne pa tudi cesarske dinastije, ki jo je æelel ustanoviti.

■ 24. december 1800 Preæivi poskus atentata, ki ga izvedejo rojalisti.

■ 2. avgust 1802 Razglasijo ga za dosmrtnega konzula.

■ 2. december 1804 V pariπki katedrali Notre Dame se okrona za francoskega cesarja.

■ 2. december 1805 Porazi avstrijsko in rusko vojsko pri Austerlitzu.

■ 14. oktober 1806 Porazi Prusijo v dvojni bitki pri Jeni in Auerstadtu.

FRANCOSKI DENAR Z NAPOLEONOVO PODOBO

■ 15. julij 1809 Zakon z Josephine razveljavljen; naslednje leto marca se poroËi z avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Luizo.

■ 20. marec 1811 Rodi se mu sin, ki ga imenuje za rimskega kralja.

■ junij 1812 Napade Rusijo, vendar se oktobra umakne.

■ 16.‡19. oktober 1813 Prusija, ©vedska in Avstrija ga porazijo pri Leipzigu.

■ 6. april 1814 Ko zavezniki zasedejo Pariz, sestopi s prestola; izæenejo ga na sredozemski otok Elbo.

Na smrtni postelji

Horace Vernet je mrtvega Napoleona naslikal ovenËanega z lovorovim vencem, kot bi bil rimski cesar, in z obrazom, ki spominja na Kristusovega.

Napoleonovi privræenci so bili prepriËani, da so ga zastrupili Britanci, verjetno pa je umrl zaradi Ërevesnega raka.

■ 20. marec 1815 Pobegne z Elbe in se vrne v Pariz.

■ 18. junij 1815 Britanska in pruska vojska ga porazita pri Waterlooju v Belgiji.

■ 15. julij 1815 Preda se Britancem.

■ 5. maj 1821 Umre kot ujetnik na otoku Sveta Helena.

305

1914 ‡ DA N E S

LJUDSTVO IN OBLAST 1914‡DANES 1910

1915

1920





1914 Velike sile tekmujejo za vpliv na Balkanu; atentat na avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu zaneti flevropski sod smodnika«.



ZnaËka rdeËe armade



1918 Brest-Litovski sporazum: Rusija prepusti Ukrajino NemËiji. Konec 1. svetovne vojne: Osmani se vdajo, dogovor o premirju z NemËijo in Avstrijo.

Zaradi πpanske gripe v Evropi umre πest milijonov ljudi.

Atentat v Sarajevu

Juriπ iz jarka

1925 Dræavljanska vojna na Kitajskem. Narodne vstaje v Siriji. John Logie Baird ustvari prvo televizijsko sliko.

Edwin Hubble odkrije galaksije onkraj naπe in πirjenje vesolja.

Podpis locarnskega sporazuma.

1920 Otomanska bliænjevzhodna ozemlja dodelijo Britaniji in Franciji, nemπka afriπka ozemlja Britaniji, Franciji in Juæni Afriki. Ameriπki senat zavrne versajski sporazum.

1915 Italija vstopi v 1. svetovno vojno na strani zaveznikov; ZDA napadejo Haiti in Dominikansko republiko. Narodne vstaje v Nizozemski vzhodni Indiji. Osmani pobijejo ali izæenejo pribliæno milijon Armencev.

Boljπeviπki prapor

1925

1921 Ustanovitev Svobodne dræave Irske. Boljπeviki zmagajo v ruski dræavljanski vojni; zaradi lakote umre πest milijonov ljudi. Narodna vstaja v TurËiji.

Washingtonska konferenca o razoroæitvi.



Michael Collins

1917 Ruska revolucija: car se odpove prestolu, liberalna vlada pod vodstvom Kerenskega; boljπeviπka revolucija pod vodstvom Lenina; dogovor o premirju z NemËijo. ZDA vstopijo v 1. svetovno vojno na strani zaveznikov.

1919 Pariπki mirovni sporazumi: razpad nemπkega in avstrijskega cesarstva.

Ustanovitev Druπtva narodov. Rutherford razcepi atom.

Alcoc in Brown prva preletita Atlantski ocean.





Mak



©panska gripa

 1923 Turπka republika pod Atatürkom; zaËnejo se sekularne reforme.

Vlada nacionalistiËnega Guomintanga na Kitajskem.

Hiperinflacija v NemËiji. Vojaπki udar v ©paniji.



Hiperinflacija

1929 Zlom na Wall Streetu povzroËi svetovno gospodarsko krizo.

Prvi petletni naËrt v ZRSS: obseæna industrializacija in kolektivizacija v kmetijstvu. Komunisti v Jiangxiju na jugu Kitajske ustanovijo sovjet.



1924 Leninova smrt povzroËi boj za oblast v ZSSR. Vojaπki udar v »ilu in Braziliji.

Hitlerja zaprejo po poskusu udara.

Izmenjava turπkega in grπkega prebivalstva konËa turπko-grπki spor.

364

Stalin

1927 V Iraku odkrijejo nafto. Kitajski nacionalisti izvedejo Ëistko med komunisti.

Charles Lindbergh prvi sam brez postanka preleti Atlantik.

V kinematografe pridejo prvi zvoËni filmi.

Lenin

1914 Avstrija napove vojno Rusiji in zaËne 1. svetovno vojno; NemËija napade Francijo in Osmani stopijo na stran centralnih sil.

1926 »angkajπek zdruæi osrednjo Kitajsko.

KomunistiËna vstaja proti Nizozemski v Indoneziji. Italija pod Mussolinijem postane enostrankarska dræava.

Kolektivizacija

L J U DST VO I N OB L AST

Prva svetovna vojna, ki nikakor ni bila flvojna, ki bo konËala vse vojne«, ni povzroËila le politiËne in gospodarske zmede, ki je v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja zajela Evropo, temveË je sproæila tudi rusko revolucijo in nastanek prve socialistiËne dræave na svetu, ZSSR. To je bil zaËetek ideoloπke konfrontacije, ki je trajala do leta 1991. Druga svetovna vojna,

1930

1935

ki je bila deloma posledica velike gospodarske krize, je bila πe bolj krvava, saj je v njej umrlo veË kot 50 milijonov ljudi. Evropo je spravila na tla in neposredno prispevala k dekolonizaciji v Afriki, na Bliænjem vzhodu in v Jugovzhodni Aziji. Na nekaterih obmoËjih je spopadu sledilo obdobje nepretrgane gospodarske rasti.

1940

1945



Shod v Nürnbergu



1933 Hitlerja imenujejo za nemπkega kanclerja.

Dollfuss uvede diktaturo v Avstriji. »istka v komunistiËni partiji ZSSR. Roosevelt postane predsednik ZDA in uvede flNew Deal«. Svetovna gospodarska konferenca v Londonu.





Gospodarska kriza v ZDA



1932 Zaradi lakote v ZSSR umre pribliæno πtiri milijone ljudi. Irak pridobi neodvisnost.

Proglasijo kraljevino Savdsko Arabijo. Vojna za Chaco: bolivijske zahteve do severnega Paragvaja.

Razoroæitvena konferenca v Æenevi.

1938 NemËija prikljuËi Avstrijo in, z britanskim in francoskim soglasjem, Sudete.

Kraljevska diktatura v Romuniji. V Aziji razglasijo japonski flnovi red«.

Spitfire Mk V



Rumena judovska zvezda

Mahatma Gandi

Hitler

Plakat sovjetske tajne policije

1941 Nemπka invazija na ZSSR; zaukazana fldokonËna reπitev«; Japonska napade Pearl Harbor: ZDA vstopijo v vojno na strani zaveznikov; Japonska zasede Malajo, Burmo, Filipine in Nizozemsko vzhodno Indijo.

 1939 NemËija zasede »ehoslovaπko. Franco uvede desniËarsko diktaturo v ©paniji.

Sporazum o nenapadanju med NemËijo in Sovjetsko zvezo. NemËija napade Poljsko: Britanija in Francija ji napovesta vojno.

Pearl Harbor



1937 Italija izstopi iz Druπtva narodov in se pridruæi protikominternskemu sporazumu. ZDA sprejmejo zakon o nevtralnosti.

Kitajsko-japonska vojna: Vstaja proti Francozom v Tuniziji.

Diktatorska flnova dræava« Brazilija.

1944 900 dni trajajoËe obleganje Leningrada konËano. Izkrcanje na dan D: druga fronta v Franciji; osvoboditev Pariza in Bruslja; bitka pri Bulgeju; nemπka ofenziva ukroËena; Nemci izstrelijo rakete V2 na London.





1936 flVeliki teror« v ZSSR. ZaËne se πpanska dræavljanska vojna.

NemËija spet militarizira Porenje.

Protikominternski sporazum med NemËijo in Japonsko.



1945 Rusi vstopijo v Berlin; Hitler stori samomor; NemËija kapitulira; ZDA vræejo atomski bombi na Hiroπimo in Nagasaki; Japonska kapitulira. Ustanovitev Zdruæenih narodov

1940 Nemπke sile osvojijo Dansko, Norveπko, Nizozemsko, Luksemburg, Belgijo in Francijo.

Italija napove vojno Britaniji in Franciji; bitka za Britanijo. Japonska stopi na stran NemËije in Italije.

1934 Hindenburg umre: Hitler postane nemπki vodja; uvedba enopartijskega vladanja; flnoË dolgih noæev«; zaËetek novega oboroæevanja.

ZSSR vstopi v Druπtvo narodov. KomunistiËni fldolgi pohod« na Kitajskem

Hiroπima

1942 Bitka za Midway: ZDA odbijejo japonsko floto letalonosilk; nemπki prodor v ZSSR se pri Stalingradu ustavi; sile osi poraæene pri El Alameinu; ZDA napadejo Severno Afriko; v Auschwitzu se zaËnejo pomori.

©panska dræavljanska vojna

1930 Kitajski komunisti v Pu’anu ustanovijo sovjet. Zavezniπke Ëete zapustijo Porenje.

Vojaπka revolucija v Braziliji, na oblast pride Getúlio Vargas.

V ZDA propade veË kot 3000 bank. Frank Whittle izumi reaktivni motor.

1948 Razglasijo dræavo Izrael: prva arabsko‡izraelska vojna. Zapora Berlina.

KomunistiËni reæimi na Poljskem, »ehoslovaπkem in Madæarskem. Burma in Cejlon doseæeta neodvisnost. Razdelitev Koreje. Atentat na Gandija.

Predsednik Mao

1947 Indija in Pakistan doseæeta neodvisnost: sploπno nasilje. ZDA podprejo Marshallov naËrt. ZN soglaπajo z delitvijo Palestine. V ZDA ustanovijo GATT in prebijejo zvoËni zid.

1949 Maovi komunisti zmagajo v kitajski dræavljanski vojni.

Ustanovitev Zahodne in Vzhodne NemËije, slednje kot del komunistiËnega bloka. Ustanovitev vojaπke organizacije NATO. ZSSR izdela atomsko bombo.

365

MEJNIK

28. junij 1914 ob 10.50

Sarajevski atentat Iskro, ki je zanetila 1. svetovno vojno, so ukresali v bosanskem glavnem mestu Sarajevo. Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda, je sproæil vrsto reakcij, zaradi katerih se je v petih tednih v Evropi razplamtela vojna, ki se je kmalu razπirila na ves svet.

Nadvojvoda je bil z æeno Sofijo na uradnem obisku v Sarajevu, kjer je nadziral vojaπke manevre. AvstroOgrska je leta 1878 okupirala turπko pokrajino Bosno in Hercegovino in jo povsem prikljuËila leta 1908.

Sosednja Srbija je temu nasprotovala, saj so v Bosni in Hercegovini æiveli veËinoma Srbi, zato so bili odnosi med dræavama napeti.

Ko se je kraljevski par peljal na uradni sprejem v mestno hiπo, je v avtomobil priletela bomba.

Odbila se od zadnjega dela strehe, eksplodirala zadaj pod avtomobilom in ranila dva kraljevska priboËnika in 18 drugih ljudi. Po sprejemu je nadvojvoda spremenil pot iz mesta, vendar je njegov voznik med potjo pomotoma napaËno zavil in se ustavil. Po nakljuËju je bila tam skupina zarotnikov, ki so sodelovali pri predhodnem incidentu, a jih policija ni pridræala. Eden od njih, 19-letni πtudent Gavrilo Princip, je skoËil na stopniËko avtomobila in iz neposredne bliæine ustrelil kraljevski par. Nadvojvodo je zadel v vrat,

njegovo æeno pa v trebuh. Oba sta v nekaj minutah umrla.

Bilo je oËitno, da Princip ni deloval sam. Skupaj z drugimi petimi udeleæenci pri atentatu je bil Ëlan »rne roke, skrivnega nacionalistiËnega zdruæenja pod vodstvom polkovnika Dragutina DimitrijeviÊa, vodje srbske vojaπke obveπËevalne sluæbe. Avstro-Ogrska je potem obtoæila Srbijo sodelovanja pri atentatu in zaveznico NemËijo prosila za podporo proti Srbiji. Ko je bilo to potrjeno, je Avstro-Ogrska 23. julija postavila ultimat, s katerim bi Srbija prenehala biti neodvisna.

Odgovor Srbije je v avstrijsko glavno mesto priπel le dve minuti pred iztekom 48-urnega roka. Pristala je na skoraj vse avstrijske zahteve, obenem pa se je za pomoË obrnila na Rusijo in predlagala, naj o sporu odloËi mednarodno sodiπËe. Predlog je bil zavrnjen. Naslednji dan, 26. julija, je Avstro-Ogrska mobilizirala svojo vojsko in 28. julija napovedala vojno Srbiji.

Odπtevanje do vojne se je zaËelo.

Aretacija

Po atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda in njihovo æeno Sofijo v Sarajevu vojaki aretirajo 19-letnega Gavrila Principa.

fl LuËi ugaπajo po vsej Evropi.

V svojem æivljenju jih ne bomo veË ugledali.« SIR EDWARD GREY, BRITANSKI ZUNANJI MINISTER, 3. avGuSt 1914

370

1914 ‡ DA N E S

P R E J Napredek v znanosti in tehniki mnoæiËne proizvodnje je spremenil naËin æivljenja po 2. svetovni vojni.

POVOJNO OBDOBJE Proti koncu πtiridesetih in na zaËetku petdesetih let 20. stoletja je svet okreval po posledicah 2. svetovne vojne �� 392‡405, toda æe sredi petdesetih let se je stanje spremenilo. ZDA, pa tudi NemËija, Francija in Italija, so doæivljale gospodarsko rast. V Britaniji se je omejevanje koliËine æivil, ki so ga uvedli leta 1940, leta 1954 konËalo. Zaposlenost je po vsej Evropi narasla, z njo pa se je zaËelo tudi obdobje razcveta potroπniπtva.

90

ODSTOTKOV vseh AmeriËanov je leta 1960 imelo televizijski sprejemnik.

VSAKA TRETJA britanska druæina je leta 1959 imela avtomobil. ©E NIKOLI TAKO DOBRO Leta 1957 je britanski premier Harold Macmillan dejal, da se veËini ljudi v dræavi πe nikoli ni tako dobro godilo, in tako so menili po vsem razvitem svetu. Ljudje so kupovali luksuzno blago in gospodinjske stroje, razvoj komunikacij je zaËel spreminjati naËin æivljenja in televizija je postala mnoæiËni medij.

ROKENROL Leta 1955 sta Bill Haley in skupina The Comets izdala pesem Rock Around the Clock ter s tem uvedla nov glasbeni ELVIS PRESLEY slog ‡ rokenrol. Starejπi in bolj konservativni ljudje so se nad glasbo nove generacije zgraæali. NajveËja in najbolj sporna zvezda novega æanra je bil Elvis Presley.

ROJSTVO POPA Pop je okrajπava za flpopularen« in v petdesetih letih 20. stoletja je ustvaril popart, ki ga je britanski slikar Richard Hamilton poimenoval flvelik bleπËeË posel«.

Pohod Ërnih panterjev

Pripadniki stranke Ërnih panterjev, ustanovljene leta 1966 za boj za dræavljanske pravice Ërncev, korakajo za flzemljo, kruh, stanovanje, izobrazbo, oblaËila, pravico in mir«. Stranka je postala simbol protikulturne revolucije πestdesetih let.

428

©estdeseta leta ©estdeseta leta so bila priËa razvoju novih oblik zabave in novih politiËnih ter druæbenih vpraπanj. Spremenjeni pogledi na mladost, spol, razred, poloæaj in raso so postavljali izzive uveljavljenemu redu.

P

o koncu 2. svetovne vojne leta 1945 so se vojaki vrnili domov in si po πtirih letih prisilnega odlaπanja ustvarili druæine. To je povzroËilo nenavadno strmo rast prebivalstvene krivulje, znano kot flbaby boom«. V πestdesetih letih 20. stoletja je samo v ZDA pribliæno 70 milijonov otrok flbaby boom« generacije priπlo v obdobje najstniπtva in zgodnje odraslosti.

Novo desetletje je bilo sprva Ëas mladostnega optimizma, v katerem se je vse zdelo mogoËe. Takrat so tudi prviË uporabili izraz flgeneracijski prepad«. Medtem ko so prej mladi posnemali starejπe, je nova glasba, kot je rokenrol, mladi generaciji dala moË in odrasli so se pogosto Ëudili po njihovem mnenju nenavadnemu obnaπanju mladine.

pod vodstvom oblikovalke Mary Quant je izbruhnila tudi na imenitnih mestnih ulicah. Robovi kril so najprej zlezli navzgor, nato navzdol. Starejπi so komaj razlikovali fante od deklet.

Oboji so se oblaËili v majice in kavbojke, fantje so nosili dolge lase, dekleta pa so posnemala manekenko Twiggy in se strigla povsem na kratko.

V butikih, ki so vznikali kot gobe po deæju, so prodajali novo pisano, poceni in sproπËeno modo. V kinematografiji je zacvetel francoski novi val, ki je prav tako vplival na slog.

Popustljiva druæba?

V πestdesetih letih je politika postala bolj radikalna. ©tevilni so menili, da so nekateri zakoni preæiveli in da sodijo v preteklost. Leta 1966 so v Veliki Britaniji odpravili smrtno kazen, v ZDA pa je bila podpora PozibavajoËa smrtni kazni se πestdeseta niæja kot kdaj V obdobju prej. V ospredje poveËanega vpliva so priπle pravice srednjega sloja so istospolnih in v imeli ljudje veË Veliki Britaniji so moænosti leta 1967 sprejeli zaposlovanja in nove zakone, novo kupno moË. ki so odraslim Zaradi tega sta homoseksualcem glasba in moda dovoljevali, postali industriji da se v zasebnosti za mnoæiËni trg obnaπajo, in sta hitro zaËeli kot æelijo. zadovoljevati Beatli V Britaniji, pa zahteve mladih Beatli so svoj osmi album Sgt. Pepper’s Lonely Hearts tudi v nekaterih kupcev. Zaradi vse Club Band izdali leta 1967. Pogosto ga πtejejo za najbolj dræavah ZDA veËje priljubljenosti vplivnega vseh Ëasov. je splav postal televizije se je zakonit. Nad temi spremembami popularna kultura πirila po svetu, niso bili vsi navduπeni. Nekateri so zato so se novi trendi hitro prijeli. menili, da bo zaradi njih druæba postala Ob oddajah, kot so bile britanska popustljivejπa in bo pripravljena Glasbena lestvica ali ameriπka ©ov sprejeti dejanja, ki so jih nekoË πteli Eda Sullivana, so se πestdeseta leta za flizprijena«. Drugi so bili prepriËani, pozibavala v ritmu beat in pop glasbe. da so te spremembe znak strpnejπe Leta 1962 so se v Liverpoolu pojavili druæbe, ki je pripravljena sprejeti Beatli. Njihov prvi album Please Please vse ljudi enako.

Me je v letu dni osvojil svet. Postali Leta 1963 je Betty Friedan s knjigo so tako priljubljeni, da so vedenje Æenska mistika spet razvnela gibanje njihovih oboæevalcev poimenovali za pravice æensk. Friedanova in flbeatlomanija«. V πestdesetih letih novinarka Gloria Steinem sta se je bilo v nekem trenutku pet njihovih ploπË na vrhu ameriπke glasbene lestvice. Beatli so ostali najbolj Festival na otoku White priljubljena pop skupina vseh Ëasov.

Na otoku White ob britanski juæni obali so ob koncu Glasbene skupine so bile vir modnega πestdesetih let priredili tri glasbene festivale. Tistega navdiha, od kavbojk do Elvisovih iz leta 1969 (na sliki) se je udeleæilo 150.000 obiskovalcev. pajacev in etniËnih oblaËil pevcev, Leta 1970 je z veË kot 600.000 obiskovalci postal kot je bila Joan Baez. Modna revolucija najveËji glasbeni festival v zgodovini.

IZUM

KONTRACEPCIJSKA TABLETKA Pred iznajdbo fltabletke« so æenske po svetu uporabljale vrsto naËinov za prepreËevanje noseËnosti in pogosto so bili neuËinkoviti, vËasih pa tudi nevarni. Ameriπka medicinska sestra Margaret Sanger je vse æivljenje zagovarjala kontrolo rojstev, zato je prispevala finanËna sredstva za raziskavo, ki je dala prvo kontracepcijsko tableto za ljudi. ©tevilni menijo, da pomeni iznajdba te tabletke najpomembnejπi medicinski doseæek 20. stoletja. V letih 1962‡1969 se je πtevilo uporabnic poveËalo s pribliæno 50.000 na milijon.

© E S T D E S E TA L E TA

POTEM lotili preostalih podroËij spolne neenakopravnosti in sproæili val radikalnega feminizma, imenovan gibanje za osvoboditev æensk. VeË æensk se je zaposlilo in s tem kljubovalo konvencionalni predstavi o æenski kot gospodinji. NajveËji deleæ pri osvobajanju æensk pa je imelo odkritje kontracepcijske tabletke (gl. levo), saj jim je prviË ponudila zanesljivo zaπËito pred noseËnostjo.

Konec optimizma Leto 1967, imenovano flpoletje ljubezni«, je pomenilo vrhunec hipijevskega gibanja, ki je navduπeno sprejelo rokovsko glasbo, mistiËne vere in spolno svobodo. ©tevilni so preizkuπali mamila, kot sta marihuana in LSD (dietilamid lisergiËne kisline), ki naj bi omogoËal πe nedoæiveta obËutja. Junija 1967 so v kalifornijskem Montereyu priredili prvi

Novi val

Film Bout de Souffle (Do zadnjega diha), ki ga je leta 1960 reæiral Jean-Luc Godard, je ena najbolj znanih stvaritev francoskega novega vala.

mnoæiËni pop festival na prostem in udeleæilo se ga je veË kot 200.000 ljudi. Zdruæitev kulture mladih in pop glasbe je pomenila vrhunec vsega, kar so zagovarjala πestdeseta leta. Po atentatih na senatorja Roberta Kennedyja in Martina Luthra Kinga (gl. str. 432‡433) leta 1968 pa je optimizem tega desetletja zaËel upadati. Po svetu so πtudentje protestirali zaradi sodelovanja ameriπkih vojakov v vietnamski vojni (gl. str. 430‡431).

V getih ameriπkih velemest je prihajalo do rasnih nemirov, gibanje za dræavljanske pravice pa je opustilo staliπËe nenasilja, potem ko so v njem dobili vpliv radikalni skrajneæi.

V Franciji se je πtudentski upor maja 1968 zdruæil s sploπno stavko 10 milijonov

delavcev, ki so zahtevali odstop vlade Charlesa de Gaulla.

Konec desetletja sta zaznamovala pomembna festivala roka iz leta 1969 ‡ Woodstock v New Yorku in Altamont v Kaliforniji. Tridnevnega festivala v Woodstocku se je udeleæilo 450.000 ljudi, ki so se zbrali v duhu ljubezni in sodelovanja, v Altamontu pa so Ëlani belske skupine Hells Angels do smrti zabodli nekega Ërnca.

fl©estdeseta leta so nam pokazala moænosti in odgovornost, ki jih vsi imamo.

To ni bil odgovor.

Bila je le slutnja moænosti.« JOHN LENNON, ZADNJI RADIJSKI INTERVJU, 8. DECEMBER 1980

Sedemdeseta leta so prinesla nenaden konec idealizma, znaËilnega za πestdeseta.

SEDEMDESETA LETA Leta 1973 je svet doæivel naftno krizo 440‡441 ��, ki je vplivala na ekonomijo razvitih dræav. Britansko gospodarstvo je zaËelo upadati, poveËevala se je nezaposlenost.

PUNK V sedemdesetih letih se je komercialnosti pop glasbe zoperstavil punk. Za uporniπko protioblastno gibanje so bile znaËilne skupine, kot so bili ameriπki The Ramones in britanski The Sex Pistols.

GLOBALNI POP V osemdesetih letih so v SEX PISTOLS Ameriki zaËeli predvajati MTV in pop ustvarjalci so postali svetovne zvezde.

Koncert Live Aid leta 1985 je spremljalo 1,5 milijarde gledalcev v sto dræavah.

1914 ‡ DA N E S

VODITELJ BOJA ZA DRÆAVLJANSKE PRAVICE

rojen 1929 umrl 1968

Martin Luther King flZaËetek konca naπega æivljenja nastopi tisti dan, ko obmolknemo o pomembnih reËeh.« MARTIN LUTHER KING

M

artin Luther King ml. se je rodil v druæini borcev za dræavljanske pravice (gl. str. 334‡335). Tako njegov oËe kot dedek sta kot pridigarja opozarjala na zanikanje dræavljanskih pravic temnopoltih prebivalcev ZDA. Kot πtudent se je seznanil z idejami nenasilnega protesta Mahatme Gandija (gl. str. 408‡409). To, kar je vedel o Gandiju, se je ujemalo z njegovo krπËansko vero; nekoË je dejal, da ga je do Gandija pripeljal Jezus. King je bil prepriËan, da bodo protestniki z neodzivanjem na nasilje ustvarili nepremagljivo moralno silo za

spremembe. Kmalu potem, ko se je poroËil in postal baptistiËni pastor v Montgomeryju v Alabami, ga je decembra 1953 bojkot avtobusov ‡ protest proti rasnemu razlikovanju v mestnem javnem prevozu ‡ postavil v srediπËe pozornosti. King ni bil pobudnik protesta in je le nerad pristal Govorniπki dar

Martin Luther King je s svojim osebnim pogumom, govorniπkim darom in neomajno predanostjo nenasilju odloËilno prispeval k napredku, ki ga je med petdesetimi in πestdesetimi leti 20. stoletja doseglo gibanje za dræavljanske pravice v ZDA.

Druæina King

Martin Luther in Coretta Scott King sta v letih 1955‡1963 dobila dva sinova in dve hËeri.

Vsi πtirje otroci so nadaljevali njuno delo in postali borci za dræavljanske pravice.

BaptistiËna cerkev na aveniji Dexter

V letih 1954‡1960, ko je bil v Alabami pastor baptistiËne cerkve na aveniji Dexter v Montgomeryju, je Martin Luther King postal priznani voditelj gibanja za dræavljanske pravice.

Tudi njegov predhodnik na mestu pastorja, Vernon Johns, je bil neumoren borec proti rasnemu razlikovanju.

432

na vodenje kampanje. Ko so na njegov dom vrgli bombo, je skoraj odnehal, potem pa je, kot je dejal, sliπal Jezusov glas, naj se bojuje naprej.

Pri poroËanju dræavne televizije o bojkotu so Kingovi govori in dostojanstvo takoj naredili velik vtis. Leta 1957 so za nadaljevanje uspeha avtobusnega bojkota ustanovili organizacijo Southern Christian Leadership Conference (SCLC), ki je bila radikalnejπa alternativa

æe dolgo delujoËi Narodni zvezi za napredek Ërncev (NAACP). King, ki je postal voditelj SCLC, je sicer neomajno zagovarjal nenasilje, obenem pa je bil odloËen podpornik krπenja nepraviËnih zakonov z dræavljansko nepokorπËino in sooËanja z rasistiËno oblastjo in policijo. Ne takrat ne pozneje ni nadzoroval priljubljenega mnoæiËnega gibanja za dræavljanske pravice, h kateremu so na razliËne naËine prispevali πtevilni posamezniki in skupine. Toda Kingov karizmatiËni zgled je obenem spodbujal aktiviste

MARTI N LUTH ER KI NG

k dræavljanski nepokorπËini in pritegoval podporo belskih liberalcev.

flSanjam …«

King pozdravlja mnoæico pred Lincolnovim spomenikom med flpohodom na Washington« 28. avgusta 1963. Ob tej priloænosti je imel govor flSanjam ...«, ki je brez dvoma njegovo najbolj navdihnjeno in navdihujoËe besedilo.

Nepopustljivi boj V prvi polovici πestdesetih let je bil Kingov vpliv na vrhuncu. Povezal je krajevne akcije proti rasnemu razlikovanju in za registracijo Ërnskih volivcev v juænih dræavah ZDA, da bi na dræavni ravni poveËal pritisk za sprejem zakonov o dræavljanskih pravicah. ©tevilne tradicionalne Ërnske skupnosti in verski voditelji so menili, da je preveË radikalen, ker je, na primer, v πestdesetih letih podpiral kampanjo πtudentskega nenasilnega koordinacijskega odbora (SNCC) za zasedbo restavracij in drugih javnih prostorov, v katerih so izvajali segregacijo. Predsednik John F. Kennedy in njegov brat Robert sta ga vedno znova rotila, naj ublaæi svoja staliπËa. Kljub temu je King leta 1963 okrepil boj s spodbujanjem konfrontacije med protestniki in policijo v Birminghamu v Alabami ‡ te so prerasle v policijsko nasilje, ki je po svetu povzroËilo ogorËenje ‡ in organizacijo flpohoda na Washington« s pribliæno 250.000 udeleæenci.

Prepoved diskriminacije Sprejem zakona o dræavljanskih pravicah leta 1964, po katerem so πtevilne oblike diskriminacije postale nezakonite, in zakona o volilni pravici naslednje leto je pomenil vrhunec Kingovih prizadevanj. Po prejemu Nobelove nagrade za mir je zaslovel povsod po svetu, obenem pa je podpora med Ërnci upadala. Kingova zdruæevalna staliπËa ‡ zavzemal se je za enake pravice vseh ras v druæbi brez rasnega razlikovanja ‡ so Ërni separatisti vedno zavraËali. ©tevilni mladi Ërnci so se zaËeli odvraËati od politike nenasilja in so zagovarjali pravico do uporabe nasilja za samoobrambo. Mladi aktivisti so se zdruæevali pod parolo flËrna moË«, medtem ko je bil King videti omahljiv in neodloËen.

Od leta 1965 naprej se je King boril z lastno vestjo. Njegovi poskusi navezovanja stikov s Ërnci v Ëikaπkih getih leta 1966 so bili le deloma uspeπni. Z odkritim nasprotovanjem ameriπkemu sodelovanju v vietnamski vojni se je zameril πtevilnim temnopoltim rojakom, ki so bili ponosni na svoje sinove vojake v rasno meπani vojski. Njegov premik od pravic

Kandidatura za ameriπkega predsednika

King je naËrtoval, da bi se z borcem proti vietnamski vojni dr. Benjaminom Spockom na volitvah leta 1968 potegoval za mesto predsednika ZDA.

trdil, da je King komunist, in ga je skuπal izsiljevati z dokazi o domnevni promiskuiteti.

3. aprila 1968 je bil King ustreljen na balkonu motela v Memphisu.

Za uboj so obsodili nepomembnega kriminalca Jamesa Earla Raya, Ëeprav je njegova krivda sporna. Kingova smrt je sproæila nemire in poæige v mestih po vseh ZDA; to je bil ironiËni spomin na moæa, ki je zagovarjal nenasilje. Danes je njegovo mesto v panteonu ameriπkih junakov neizpodbitno.

Zaradi sovraπtva, ki ga je zbujal s svojimi staliπËi, je bil King vedno ogroæen. Zvezni preiskovalni urad (FBI) ga je skrivoma nadzoroval.

Njegov vodja Edgar J. Hoover je

Poklonitev Kingu

Plakat vabi na prireditev v Kingovo Ëast, ki jo je tri dni po njegovi smrti, 9. aprila 1968, v Parizu organizirala protirasistiËna skupina.

flKot ljudstvo bomo priπli v obljubljeno deæelo.« MARTIN LUTHER KING ML., GOVOR V MEMPHISU, TENNESSEE, 3. APRIL 1968 A M E R I © K A B O R K A Z A D R Æ AV L J A N S K E P R AV I C E ( 1913 ‡ 2 0 0 5 )

ROSA PARKS Rosa Parks, rojena McCauley, je bila od tridesetih let 20. stoletja dejavna borka proti seksizmu in rasizmu. 1. decembra 1955 v Montgomeryju v Alabami ni hotela odstopiti sedeæa belcu na segregiranem avtobusu, zato so jo aretirali. To je sproæilo gibanje za dræavljanske pravice in bojkot avtobusov. Zaslovela je, vendar so jo v blagovnici, v kateri je bila zaposlena, odpustili, in preselila se je v Detroit. Pozneje je bila posebej dejavna pri pomoËi Ërnski mladini. Leta 1996 jo je ameriπki kongres imenoval flmater sodobnega gibanja za dræavljanske pravice«.

■ 15. januar 1929 Martin Luther King se rodi v Atlanti v Georgiji kot sin baptistiËnega pastorja; v rojstni list so ga vpisali kot Michaela.

■ 1948 Na koledæu Morehouse v Atlanti diplomira iz sociologije.

■ 1951 Diplomira na teoloπki fakulteti Crozer v pensilvanskem Chestru.

■ september 1953 PoroËi se s Coretto Scott.

■ 5. junij 1955 Na bostonski univerzi doktorira iz teologije.

■ december 1955 Kot vodja montgomeryjskega zdruæenja za napredek postane tiskovni predstavnik leto dni trajajoËega avtobusnega bojkota, s katerim Ërnci protestirajo proti segregaciji.

■ 30. januar 1956 Na njegov dom v Montgomeryju vræejo bombo.

■ 13. november 1956 Vrhovno sodiπËe odloËi, da je rasno razlikovanje na avtobusih nezakonito.

■ 11. januar 1957 Kinga izvolijo za vodjo organizacije za boj za dræavljanske pravice, iz katere bo nastala Southern Christian Leadership Conference.

■ 20. september 1958 Med podpisovanjem knjig v blagovnici Blumstein’s v newyorπkem Harlemu ga zabode neka æenska.

■ 1959 Odstopi kot dexterski pastor, da bi se bolj posvetil boju za dræavljanske pravice; vrne se v Atlanto.

■ oktober 1960 Zaradi sodelovanja pri protestni zasedbi v Atlanti ga zaprejo; predsedniπki kandidat John F. Kennedy uredi njegovo izpustitev.

■ 1961 Pravosodni minister Robert Kennedy naroËi FBI, naj nadzira Kinga.

in rase k revπËini so πteli za preveË flsocialistiËnega« za ameriπke razmere.

Atentat v Memphisu

»ASOVNI TRAK

■ 16. april 1963 Med protesti za dræavljanske pravice v Birminghamu v Alabami ga zaprejo.

Napiπe znamenito flpismo iz birminghamske jeËe«, v katerem zagovarja potrebo po upiranju nepraviËnim zakonom.

■ 28. avgust 1963 Med pohodom na Washington za zaposlitev in svobodo ima King na stopnicah Lincolnovega spomenika znameniti govor flSanjam ...«.

■ 2. julij 1964 King je priËa podpisovanju zakona o dræavljanskih pravicah, ki prepove diskriminacijo.

■ 10. december 1964 Pri 35 letih postane najmlajπi moπki prejemnik Nobelove nagrade.

■ 7.‡25. marec 1965 Mlajπi aktivisti zavrnejo Kingovo vodstvo.

■ 4. avgust 1965 Sprejmejo zakon o volilni pravici.

■ 22. januar 1966 King PREJEMNIK NOBELOVE NAGRADE 1964 se preseli v stanovanje v Ëikaπkem Ërnskem getu, da bi opozoril na vpraπanje Ërnske revπËine v mestih.

■ 4. april 1967 Obsodi vietnamsko vojno in Zdruæene dræave oznaËi za flnajveËjega izvajalca nasilja na svetu danes«.

■ 4. april 1968 V motelu Lorraine v Memphisu na Kinga izvedejo atentat.

433

MEJNIK

11. september 2001 ob 08:46

11. september 2001 11. septembra 2001 je 19 islamskih skrajneæev napadlo Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagon v Washingtonu ter pri tem ubilo tisoËe ljudi. Ta napad Ëlanov teroristiËne mreæe Al Kaide na simbole zahodnjaπke moËi je pretresel svet. Amerika je napovedala flvojno terorju«, s katero æeli konËati mednarodni terorizem.

Ob 8.46 po krajevnem Ëasu se je letalo druæbe American Airlines zaletelo v severni nebotiËnik Svetovnega trgovinskega centra.

Pri tem je umrlo 92 ljudi na krovu letala, πe 1366 pa je bilo ubitih ali ujetih na toËki udarca ali nad njo.

Novinarske ekipe so prihitele na kraj dogajanja. V prvih poroËilih so trËenje opisovale kot straπno nesreËo, ko pa so le 16 minut pozneje kamere posnele trËenje drugega letala iste letalske druæbe v juæni nebotiËnik centra, je bilo oËitno, da gre za napad na Ameriko.

Teroristi, ko so bili veËinoma dræavljani Savdske Arabije, so letali, namenjeni v Kalifornijo, ugrabili kmalu po vzletu z letaliπË na vzhodni obali. Za obvladanje posadke in potnikov so uporabi noæe, kije in groænje z bombami, potem pa so letali, polni goriva, usmerili proti tarËam.

V severnem nebotiËniku so bile vse poti navzdol presekane. Ujeti ljudje so v obupu klicali domaËe in prosili za pomoË ali se zgolj poslavljali. Milijoni televizijskih gledalcev so videli grozljive prizore, ko so ljudje skakali iz goreËe zgradbe.

V juænem nebotiËniku je eno od

stopniπË ostalo nepoπkodovano, vendar je le 18 od 600 ujetih ljudi priπlo na varno, preden se je poslopje sesedlo. Ob 10.28 se je zruπil tudi severni nebotiËnik.

Kontrolorji letov so vedeli, da sta bili ugrabljeni πe dve letali, vendar niso mogli ugotoviti, kje sta. Eno od njih se je ob 9.37 uri zaletelo v Pentagon, sedeæ ameriπkega obrambnega ministrstva, pri tem pa je izgubilo æivljenje 189 ljudi.

Ob 10.03 se je drugo letalo zruπilo na polje v bliæini Shanksvillea v Pensilvaniji. Vsi ljudje na krovu letala so umrli. Izpiski prenosnih telefonov in dokazi iz Ërne skrinjice kaæejo, da so potniki, potem ko so po prenosnih telefonih izvedeli za usodo drugih ugrabljenih letal, nameravali napasti ugrabitelje v pilotski kabini. »eprav vanjo niso mogli vdreti, jim je ugrabitelje uspelo toliko zmotiti, da je letalo skrenilo s poti proti tarËi, ki je bila skoraj gotovo bodisi Kapitolski griË bodisi Bela hiπa v Washingtonu. V zadnjih minutah posnetka tega leta je mogoËe sliπati ugrabitelje, ki so sklenili, da bodo opustili svojo misijo in bodo letalo strmoglavili. Med strmoglavljanjem so teroristi goreËe molili.

TeroristiËni napadi na New York

Svetovni trgovinski center, veliki simbol ameriπkega bogastva in moËi, nekaj trenutkov po tem, ko so se ugrabitelji z letali zaleteli v dvojËka.

fl Danes so bili napadeni naπi someπËani, naπ naËin æivljenja, naπa svoboda.« PREDSEDNIK GEoRGE w. BuSh V GoVoRu LJuDSTVu, 11. September 2001

467

E V R O PA

Slovenija Nekdanja jugoslovanska republika je prva razglasila samostojnost.

ok. 250.000 pr. n. π. Dvoje kamnitih

orodij iz jame v Lozi na Postojnskem je najstarejπa nedvomna ostalina prazgodovinskega Ëloveka na Slovenskem.

ok. 150.000 pr. n. π. Ostanki ognjiπËa,

orodij in æivalskih kosti v Betalovem spodmolu pri Postojni priËajo o paleolitski poselitvi slovenskega ozemlja.

ok. 40.000 pr. n. π. Ostanki Ëloveπkega bivanja v srednjem paleolitiku na hrvaπkem obmoËju Haloz (jama Velika peËina) dokazujejo obstoj neandertalskega Ëloveka tudi na Slovenskem; o njegovi navzoËnosti govori vsaj πe 15 najdiπË.

177 pr. n. π.‡476 Rimska doba na

631 Samova vojska pri Wogastisburgu na »eπkem premaga frankovsko.

ok. 60 pr. n. π. slovensko ozemlje zajame

658 Samo umre. Obri obnovijo oblast

tretji, mnoæiËni naselitveni val Keltov.

35 pr. n. π. Cesar Avgust vsili Noriπkemu kraljestvu rimsko skrbniπtvo. Rimljani si podredijo Ilire in Kelte, ki æivijo v notranjosti deæele.

14. n. π. Cesar Tiberij ustanovi mesto Emona (danaπnja Ljubljana) in ga naseli z odsluæenimi vojaπkimi veterani.

45. n. π. Cesar Klavdij prikljuËi Norik rimski dræavi; Celeia dobi poloæaj municipija.

103 Z ustanovitvijo

kolonije Poetovio (Ptuj) se konËa rimska urbanizacija slovenskega ozemlja.

ostankov mlajπepaleolitskega Ëloveka na træaπkem Krasu (Pod Kalom, Pejca idr.) in severni Istri (LoËka jama).

169 Vdor Markomanov in Kvadov; cesar Mark Avrelij potisne mejo flvojne krajine« na linijo Sneænik ‡ StiËna ‡ Trojane.

ok. 30.000 pr. n. π. Bogate sledi

6. 9. 394 OdloËilna bitka

40.000‡8.000 pr. n. π. VeË najdiπË

paleolitskega Ëloveka v PotoËki zijalki v Karavankah.

med vojskama cesarjev Evgenija in Teodozija pri AjdovπËini.

konec 3. tisoËletja pr. n. π. ZaËetek naËrtnega poseljevanja notranjosti Slovenije v zadnji neolitski fazi.

431 Velik upor kmetov in meπËanov v Noriku proti hudim dajatvam za utrjevanje meje proti Hunom.

ok. 1.800 pr. n. π. Vrh mostiπËarske

4. in 5. stol. Obdobje graditve obrambnih

(koliπËarske) kulture na Slovenskem, ki sega najmanj do 1.700 pr. n. π. in pomeni prehod v razvito kovinsko dobo.

1.700‡800/750 pr. n. π. MoËno

razvita bronasta kultura na Slovenskem, v prvem obdobju πe zaznamovana s koliπËarji. V srednjem obdobju je bilo intenzivno poseljeno kraπko-jadransko obmoËje, v poznem v notranjosti prevladuje kultura gomil, v panonskem obmoËju pa kultura æarnih grobiπË.

1.300/1.250‡800/700 pr. n. π.

Obdobje kulture æarnih grobiπË v sedanji osrednji in zlasti vzhodni Sloveniji.

Po letu 750 ga prekine vdor konjeniπkih ljudstev v panonsko obmoËje.

utrdb na verigi od Alp do Kvarnerja.

Razvoj krπËanstva na slovenskih tleh; v 5. in zlasti 6. stol. je to edina duhovna sila.

548‡568 Nad slovenskim ozemljem gospodarijo Langobardi; zaradi neprijetnega sosedstva Avarov in Slovanov se umaknejo v severno Italijo.

3. stol. pr. n. π. Rimljani osvojijo

605‡615 Slovani poselijo preteæni del

zaËetek 2. stol. pr. n. π. Drugi val Keltov zajame ozemlje Slovenije.

2. stol. pr. n. π. Nastanek Noriπkega kraljestva, ki Kelte odvrne v severno Italijo. Vanj so poleg Norikov zajeta tudi plemena Tavriski, Latobiki in Ambisonti.

Norik politiËno in gospodarsko sodeluje z Rimskim cesarstvom.

ok. 737 Zveza Karantancev in Bavarcev

843 Z verdunsko pogodbo je slovensko

zoper Obre in Franke.

745 Karantanci s pomoËjo Frankov

odbijejo obrski napad in postanejo polvazalna frankovska kneæevina; izvoljenega kneza potrdi frankovski kralj.

750‡800 Prvo obdobje pokristja-

njevanja med Alpskimi Slovani. Knez Hotimir da v Karantaniji zgraditi prve cerkve, (Gospa Sveta, Sv. Peter v Lesu idr.); upore zoper pokristjanjevanje zlomi bavarski vojvoda.

Kneæji kamen Del rimskega stebra, ob katerem so ustoliËevali karantanske kneze in pozneje koroπke vojvode (shranjen v prostorih deæelne vlade v Celovcu), je eden prvih slovenskih simbolov.

774‡788 Franki osvojijo slovensko

ozemlje; poslej se mora ustoliËeni knez pokloniti frankovskemu kralju.

795 Frankovska vojska ob sodelovanju

zgornjeposavskega kneza osvoji obrski ring med Donavo in Tiso; Obri izginejo.

796‡811 Ustalitev cerkvene meje med Salzburgom in Oglejem na Dravi. Sledi drugo obdobje pokristjanjevanja Slovencev (do 860).

820‡828 Z upravno reformo je Karantanija preurejena v grofijo oz. vojaπko zdruæena v Vzhodno krajino.

ZaËenja se obdobje fevdalizma.

ozemlje razdeljeno med Italijo in Vzhodnofrankovsko dræavo.

847‡869 Pribina in Kocelj sta mejna grofa v Spodnji Panoniji.

861‡863 Sedeæ Vzhodne prefekture je prestavljen v Karantanijo.

869‡874 Knez Kocelj vlada Spodnji Panoniji kot zadnji samostojni slovenski dræavi.

870 Metod postane nadπkof v Spodnji Panoniji in uvaja slovanski jezik v zahodni obliki bogosluæja.

876‡887 Arnulf vlada v karantanskem kraljestvu, Karantanija se izoblikuje v vojvodino.

881‡896 Madæari zasedejo srednje

Podonavje.

9. stol. Izguba notranje samostojnosti, prevlada tujerodnega vrhnjega sloja ter povezava krπËanstva in dræavne oblasti; do 16. stol. so izgubljene moænosti za razvoj samonikle slovenske kulture. Ogri zavzamejo Ljubljano; v 12. stoletju mesto preide v roke koroπkih vojvod.

4. 7. 907 Madæari potolËejo bavarsko-

karantansko vojsko pri Bratislavi in zasedejo vse slovensko ozemlje razen Karantanije, omejene na zgornje Pomurje in zgornje Podravje.

950‡1000 Nemπka dræava vnoviË osvoji preteæni del slovenskega ozemlja.

584‡600 »as obrsko-slovanske zveze med »rnim morjem in Vzhodnimi Alpami. ok. 587 Slovani naselijo Celjsko in Ljubljansko kotlino ter Ziljsko dolino, ok. 590 pa zasedejo zgornjo Dravsko dolino in dolino SoËe.

doseæe slovenski ozemlje.

na ozemlju ob Donavi do Aniæe in v Zgornjem Posavju; gorata Karantanija ohrani samostojnost.

ki se mu l. 820 pridruæijo Karantanci in Slovani v Posavju. Po zatrtju upora v Karantaniji domaËe kneze zamenjujejo bavarski mejni grofje. Nastane mejna grofija Kranjska pod frankovsko nadoblastjo.

in vzhoda poselijo sedanje slovensko ozemlje, na severu pa vse do visokih Tur in Donave.

kulture zlasti na Dolenjskem in v PosoËju; na prehodu 6. v 5. stol. pr. n. π. razvite oblike razslojevanja druæbe.

konec 3. stol. pr. n. π. Prvi val Keltov

812‡822 Upor Ljudevita Posavskega,

ok. 550‡ok. 600 Slovani s severa

8.‡4. stol. pr. n. π. Razcvet halπtatske

BeneËijo.

518

Slovenskem.

Balkanskega polotoka, deloma v povezavi z Obri; do 9. stol. je v Alpah ter med Jadranom in zahodnim robom Panonije poseljenih okrog 70.000 kvadratnih kilometrov.

623‡658 Alpski Slovani se reπijo obrske nadoblasti in se po 626 s plemeni na »eπkem in Moravskem zdruæijo v samostojno dræavo (plemensko zvezo) pod vodstvom kralja Sama, nekdanjega frankovskega trgovca. Prva omemba flkneæevine Slovanov« v vzhodnih Alpah (630).

Slava vojvodine Kranjske Bakrorez iz knjige Janeza Vajkarda Valvasorja (po risbi Janeza Kocha) prikazuje ustoliËenje karantanskega kneza.

E V R O PA

976 Vojvodina Karantanija je s sosednjimi pokrajinami na vzhodu in jugu preurejena v veliko Karantanijo.

ok. 1000 Po starejπih predlogah prepisani

1408‡1684 Obdobje pogostejπih in veËjih turπkih vpadov na Slovensko.

1456 Z umorom Ulrika II. Celjskega

Briæinski spomeniki, prva tri cerkvena besedila v slovenπËini.

v Beogradu izumre druæina grofov/knezov Celjskih, resnih tekmecev habsburπke dinastije tudi na Balkanu in na Ogrskem.

10.‡12. stol. MoËna flnotranja« nemπka

1461‡63 Nastanek ljubljanske πkofije.

kolonizacija in germanizacija (ki πe ne premakneta narodnostne meje).

11. stol. Na Slovenskem ozemlju ustanavljajo samostane, najprej predvsem benediktinske, v 12. in 13. stol. tudi cistercijanske; ti pomenijo srediπËa domaËe kulture. po 1002‡50 ZaËetek oblikovanja zgodovinskih deæel Koroπke, Kranjske in ©tajerske. ok. 1077 ali 1122 Koroπka postane dedna vojvodina Eppensteinov; konec starejπe oblike ustoliËevanja koroπkih vojvod. zaËetek 12. stol. V novonastajajoËih naselbinah se zaËne porajati meπËanski razred; ok. 1125‡30 dobe mestne pravice Breæe, v Primorju pa se iz romanske dobe ohranijo stara mesta; najveË novih mest nastane v 13. in deloma v 14. stol.

12. in 13. stol. Benetke z zavezniπkimi

pogodbami dobivajo oblast nad istrskimi mesti.

1261‡70 Otokar Prˇemysl II. osvoji

©tajersko, Kranjsko in Koroπko.

1275/76 Rudolf Habsburπki se vojskuje

z Otokarjem, ki se mora odpovedati vsej oblasti na Slovenskem. Habsburπka oblast nad pokrajino.

1279‡83 Koper, Izola in Piran priznajo beneπko nadoblast.

1282‡86 Rudolf Habsburπki razdeli slovenske pokrajine svojim sinovom; zaËetek 630-letne oblasti Habsburæanov na Slovenskem.

1469‡83 Prvi veliki val turπkih vdorov.

1478‡1713 Veliki kmeËki upori na

Slovenskem.

15. in 16. stol. Uveljavljanje zgodnjega

kapitalizma na Slovenskem.

1479‡90 Tretja vojna med Friderikom III. in Matijo Korvinom; po Korvinovi smrti se Habsburæani polastijo ogrskih ozemelj na naπih tleh, po izumrtju goriπkih grofov 1500 pa prevzamejo tudi njihovo dediπËino.

ok. 1493 Odkritje æivosrebrove rude

v Idriji; sprva se rudnikov polastijo BeneËani, po vojni 1509 jih prevzamejo Habsuræani.

1493‡99 Drugi val turπkih vdorov.

1511‡32 Tretje obdobje velikih in pogostih turπkih vdorov.

zaËetek 16. stol. Slovensko ozemlje

je razdeljeno med nemπko, beneπko in ogrsko dræavo ter na devet pokrajin; Kranjsko s Pazinsko kneæijo, Trst, Goriπko, ©tajersko, Koroπko, Beneπko Slovenijo, Beneπko Istro, Zalajski in Æelezni komitat.

po 1555 Po augsburπkem verskem miru

zaËnejo protestanti z organizacijo protestantskih cerkva na Slovenskem.

Protestantsko cerkev na Kranjskem vodi Trubar. Reformatorji zaËnejo razvijati in uporabljati slovenski knjiæni jezik.

1573 Hrvaπko-slovenski kmeËki upor.

1584 Izid Dalmatinove Biblije v slovenπËini, enega prvih prevodov v narodne jezike v Evropi, in BohoriËeve slovenske slovnice.

1606 Dunajski verski mir; Prekmurje ostane protestantsko.

1628‡30 Izgon protestantskega plemstva s hudimi gospodarskimi in kulturnimi posledicami iz notranjeavstrijskih deæel.

1635 KmeËki upor na ©tajerskem in Kranjskem. ok. 1650‡1750 Razmah fuæinarstva,

obrti, krepitev zaloæniπtva, napredek trgovine, zlasti po prihodu tujih veletrgovcev (Michelangelo Zois v Ljubljani), nastajanje posojilnic; tudi obdobje krepitve izobraæenstva in naraπËanja πtevila najemnih delavcev.

1693 je v Ljubljani ustanovljeno prvo znanstveno druπtvo Academia Operosorum Labacensium, predhodnik danaπnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

17. stol. Nastajanje jezuitskega πolstva, prevlada baroËne kulture.

1707 V Ljubljani zaËne izhajati tednik

v nemπËini.

po 1710 Nov razmah manufakturne

1515 Vseslovenski kmeËki upor.

proizvodnje.

1526‡27 Ferdinand I. Habsburπki pridobi pod oblast Porabje in Prekmurje.

1719 Trst postane svobodno pristaniπËe in se zelo hitro razvija.

1550 Trubar izda prvi slovenski knjigi:

1728 V Lipici ustanovijo ærebËarno.

Katekizem in Abecednik.

1764‡67 Ustanavljanje kmetijskih druæb.

1768 Izide Kranyska gramatika Marka Pohlina.

ok. 1300 NemπËina prevlada nad latinπËino. Uveljavi se patrimonialno sodstvo zemljiπkega gospoda.

1773 Z odpravo jezuitskega reda se zaËne podræavljanje srednjega in visokega πolstva.

1340‡43 Opat Janez Vetrinjski napiπe

1774 Uvedba sploπne πolske obveznosti

zgodovinsko delo Knjiga gotovih zgodb; podobne kronike piπejo tudi drugi menihi tujega rodu.

(v Prekmurju pod Ogrsko 3 leta pozneje).

1782 Kranjska, Koroπka in ©tajerska so

1364 Kranjska postane vojvodina.

zdruæene pod graπki gubernij, Trst, Goriπka in GradiπËansko pod træaπki.

1396‡1456 Obdobje Celjskih grofov

1784 NemπËina je razglaπena za uradni

oz. po 1436 knezov kot zadnje moËne flavtohtone« fevdalne rodbine; za njimi dedujejo Habsburæani.

jezik na vsem dræavnem ozemlju.

1788‡91 Anton Tomaæ Linhart izda Poskus

14. in 15. stol. Slovenska narodnostna

meja se z viπinsko kolonizacijo pomika proti jugu; slovenske naselbine povsem izginejo v vzhodni Tirolski, Zgornjem ©tajerskem in Zgornjem Koroπkem.

Zaradi intenzivne nemπke kolonizacije je slovenska narodnostna meja potisnjena skoraj na sedanjo Ërto.

Primoæ Trubar (1508‡1586) Utemeljitelj slovenskega knjiænega jezika in zaËetnik reformacije na Slovenskem

Jurij B. Vega, baron (1754‡1802) Bakrorez umetnika Josepha Gerstnerja prikazuje slavnega slovenskega matematika, fizika, geodeta, topniπkega Ëastnika in izumitelja.

1. pol. 19. stol. Izbojevana je zmaga za enoten knjiæni jezik, deæelne oznake vse pogosteje nadomeπËajo izrazi slovenski, slovenπËina, Slovenci.

1809 Izide Kopitarjeva slovnica slovenskega jezika.

1809‡13 Obdobje Ilirskih provinc. Napoleon zasede avstrijska ozemlja in zahodni del sedanje Slovenije vkljuËi v Ilirske province s sedeæem uprave v Ljubljani. Eden od uradnih jezikov je slovenπËina, podloæniπtvo je odpravljeno in kmetje dobijo lastniπtvo nad svojo zemljo. Habsburæani znova prevzamejo oblast leta 1814.

3. 8. 1816 Cesar iz dela Ilirskih provinc ustanovi Ilirsko kraljestvo, fiktivno tvorbo, ki med slovenskimi narodnimi buditelji spodbuja zamisli o zedinjeni Sloveniji.

1831 Odprt je deæelni muzej v Ljubljani.

1843 V Ljubljani zaËno izhajati Kmetijske in rokodelske novice.

1846‡57 SteËe promet po æelezniπki progi od Gradca do Trsta; Trst odtlej doæivlja gospodarski razcvet.

16. 3. 1848 Revolucionarni nemiri v Ljubljani; ustanovljena narodna straæa (do 1851), izobeπena zastava v poznejπih slovenskih barvah.

zgodovine Kranjske in drugih deæel Juænih Slovanov v Avstriji ter prvi dve slovenski drami.

20. 4. 1848 Objava programa Zedinjena Slovenija, v veËjih mestih nastanejo slovenska druπtva.

1794 V Ljubljani je ustanovljena FilharmoniËna druæba.

4. 7. 1848 Izhajati zaËne Ëasnik Slovenija (do spomladi 1850).

1797‡1800 Izhajajo Lublanske Novize

7. 9. 1848 Odprava podloæniπtva

Valentina Vodnika.

v monarhiji.

519

»Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo ponovijo.« GEORGE SANTAYANA A MER IŠK I FILOZOF IN PISATELJ 1863—1952

Sodobna, pregledna in uporabna, z osupljivimi likovnimi elementi in s fotografskim gradivom bogata knjiga prinaša pregled zgodovine človeštva od njenih najzgodnejših začetkov do sodobnosti. Razdeljena je na razumljive sklope po obdobjih in opremljena s podrobnimi informacijami, z zemljevidi, s preglednicami, tematskimi rubrikami in komentarji. Je nepogrešljiv učni pripomoček za vsakogar in najpopolnejša ilustrirana enciklopedija zgodovine doslej.