Razvojni načrt BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Naročnik partnerji Skupnost Julijske Alpe in Javni zavod Triglavski narodni park

Predmet Razvojni načrt za biosferno območje Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije 2025+

Izdelovalec K&Z, Svetovanje za razvoj d.o.o. I Kranjska cesta 4, 4240 Radovljica I tel. 590 28 280 I gsm: 041.366.312 I www.kz consult.si Miša Novak s.p. ALOHAS I Groharjeva 5, 1230 Domžale I gsm: 041.645.097 Nosilki naloge Mag. Slavka Zupan, Miša Novak Projektna skupina na strani naročnika

Obdobje priprave

> Tomaž Rogelj, direktor Turizem Bled

> Klemen Langus, direktor Turizem Bohinj in vodja Skupnosti Julijske Alpe

> Tina Novak Samec, direktorica Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda

> Janko Humar (do 31 decembra 2020 , direktor Turizem Dolina Soče); od 1. januarja 2021 Viljam Kvalič, direktor Turizem Dolina Soče

> Danica Mandeljc, podžupanja Občina Gorje

> Nena Koljanin, koordinatorka TIC Jesenice, Občina Jesenice

> Blaž Veber, direktor Turizem Kranjska Gora

> Nataša Mikelj, direktorica Turizem in kultura Radovljica

> Matjaž Koman, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica

> Majda Odar, vodja Informacijsko izobraževalne službe Javni zavod Triglavski narodni park

Februar december 2020 (decembra 2020 potrditev razvojnega načrta s strani županov občin, članic Skupnosti Julijske Alpe), februarja predstavitev STO, MOP in MGRT; word dokument je bil aktualiziran pomladi 2021 s podatki za leto 2020

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

OKRAJŠAVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

ANURDP BOJA Akcijski načrt za usmerjanje obiska in rekreacije v TNP

BOJA Biosferno območje Julijske Alpe

BSC BSC Poslovno podporni center d.o.o. Kranj (Regionalna razvojna agencija Gorenjske)

CGP Celostna grafična podoba

CPS JA Celostna prometna strategija Julijske Alpe

CRP Ciljni raziskovalni projekt

CTN Celostne teritorialne naložbe

DMMO Destinacijska management in marketing organizacija

DRR Dogovor za razvoj regij

IJJP Integriran javni potniški promet

JA Julijske Alpe

JJP Javni potniški promet

JZ TNP Javni zavod Triglavski narodni park

KBZ Kolektivna blagovna znamka

KG Kranjska Gora

KPI Kazalniki za merjenje uspešnosti (angl. Key Performance Indicator)

LAS CLLD Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja oziroma razvoj, ki ga vodi lokalna skupnost

MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

MOP Ministrstvo za okolje in prostor

MSP Mala in srednja podjetja

MZI Ministrstvo za infrastrukturo

NOO Načrt za okrevanje in odpornost RS

NFM/EEA Norveški finančni mehanizem in finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora 2014 2021

OŠ Osnovna šola

OTA Spletne rezervacijske agencije (angl. On line travel agencies)

PRC Posoški razvojni center

PZS Planinska zveza Slovenije

RA Razvojna agencija

RAGOR Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

RRF Načrt za okrevanje in odpornost (angl. Recovery and Resiliance Facility)

SJA Skupnost Julijske Alpe

SŠ Srednja šola

STO Slovenska turistična organizacija

SŽ Slovenske železnice

TDS Turizem Dolina Soče

TNP Triglavski narodni park

TT Turistična taksa

UNESCO MAB Interdisciplinarni program Organizacije združenih narodov za izobraževanje, raziskovanje in kulturo Človek in biosfera (angl. Man and Biosphere)

VFO Večletni finančni okvir Evropske unije

VŠ Visoka/višja šola

VGTŠ Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled

ZKR Zahodna kohezijska regija

ZSST Zelena shema slovenskega turizma

ZTNP 1 Zakon o Triglavskem narodnem parku

RAZVOJNEMU NAČRTU NA POT

nov skupni razvojni načrt za obdobje

priprave

KJE SMO DANES

struktura razvojnega

predstavitev območja BOJA

Ključni turistični kazalniki Julijskih Alp

slika kje smo kot Slovenija

in priložnosti Julijskih

KAJ ŽELIMO DOSEČI

kaj želimo doseči

Strateški cilji

našega delovanja kako

kaj nam je pomembno

Destinacija BOJA kot 'dnevna soba'

Povzetek principov delovanja BOJA

RAZVOJNI MODEL

Fokusno področje

Fokusno področje

področ

področje

FINANČNI OKVIR

RAZVOJ

TRŽENJE

UPRAVLJANJE__________________________________

IDENTITETA

IZVAJANJE IN SPREMLJANJE

razvojnega načrta

do širitve Skupnosti Julijskih Alp

in upravljanje

tveganji

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

RAZVOJNEMU NAČRTU NA POT

Zakaj nov skupni razvojni načrt za obdobje 2025+

Prvič: NOVO STRATEŠKO OBDOBJE

Pretekli (in prvi tovrstni skupni strateški dokument) Razvojni načrt Biosfernega območja Julijske Alpe kot turistične destinacije je bil pripravljen za obdobje 2016 do 2020. Pred nami je nova EU finančna perspektiva 2021 2027 in izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost po c 19. V teku so priprava več strateških razvojnih načrtov (RRP ji, LAS), Celostna prometna strategija Julijske Alpe in prizadevanje za vzpostavitev samostojnega finančnega inštrumenta za območje BOJA.

Drugič: NOVI IZZIVI & NOVE VLOGE DMMO

Od leta 2016 se je rast prenočitev v Julijskih Alpah močno okrepila in prinesla nove izzive preobremenjenosti (visok obisk je v konicah sezone že povzročal pritiske na naravo in lokalno skupnost) ter potrebo po aktivnejšem upravljanju destinacij in razvoju produktov za krepitev mesecev izven poletja, kot tudi potrebo po večanju vrednosti (kakovost pred kvantiteto). DMMO ji se skozi to soočajo z novimi, kompleksnejšimi vlogami ne gre zgolj za uveljavitev paradigme od marketinga k managementu, temveč tudi po večji medsektorski integraciji turizma.

Tretjič: OKREPLJENA ZAVEST O POMENU OHRANJANJA RAVNOTEŽJA MED SKUPNOSTJO IN TURIZMOM (ŽIVLJENJEM IN OBISKOM)

Okrepila se je zavest, da moramo slediti cilju ohranjanja kakovostnega okolja za življenje ljudi na tem območju okolje, prijazno za bivanje in privlačno za obisk. V ospredju destinacij BOJA je tako lokalna skupnost in skrb za identiteto zavedanje, da je Biosferno območje Julijske Alpe, ki se združuje okrog edinega slovenskega nacionalnega Triglavskega narodnega parka, eno najvrednejših krajinskih in identitetnih prostorov države in Alp. Zgolj od modrosti in zavedanja prebivalcev, podjetij, občin in tudi obiskovalcev je oziroma bo odvisno, ali bomo sposobni ohraniti, negovati in premišljeno ter trajnostno upravljati našo »dnevno sobo« krajino, javni prostor, podobo vasi in stavb ter tradicije.

Četrtič: NOVI IZZIVI, KI JIH PRINAŠA NOVA NORMALNOST (COVID-19)

Marca 2020 je Covid 19 zaustavil vse turistične tokove na globalni ravni, deležniki (DMMO ji, Občine in ponudniki) pa so tekom usklajevanja za okrevanje in spopadanje z novo normalnostjo soglasno sprejeli odločitev, da je to priložnost za »re set«. Drugi val pandemije (na prehodu iz 2020 v leto 2021) je pokazal močno potrebo po ne zgolj okrevanju (recovery), temveč večanju odpornosti (resiliance) panoge.

Petič: SMO MOČNO SOODVISNI BOLJ KOT KADARKOLI DO ZDAJ IN ZATO SMO SKUPAJ LAHKO MOČNEJŠI

Skupni razvojni načrt potrebujemo, ker smo del geografsko in identitetno zaokroženega prostora (Biosferno območje Julijske Alpe in Triglavski narodni park) in smo zato močno soodvisni. Vsak naš korak ima vpliv in pušča sledi. Na ravni Julijskih Alp se želimo skupaj in zato učinkoviteje osredotočati na nadgrajevanje doseženega v smeri odličnosti, trajnosti, digitalizacije, odpornosti in doživljajskosti produktov, ponudbe, infrastrukture in s turizmom povezanih sektorskih politik med destinacijami.

1.2

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Potek priprave in struktura razvojnega načrta

Usklajevanje za pristop k pripravi razvojnega načrta se je začelo že konec leta 2019, nato pa se je delo na strateškem dokumentu nadaljevalo vse do februarja 2020 torej že pred zaustavitvijo turizma zaradi pandemije Covid-19 pomladi 2020. To pomeni, da so destinacije BOJA potrebo po pripravi razvojnega načrta, ki bo učinkovito naslovil potrebo po okrepljenem upravljanju in razvoju produktov ter projektih za strateško vodenje turizma na območju BOJA ozavestile že pred Covid 19 V prvem valu Covid 19 se je panoga popolnoma ustavila, destinacije pa so nato proces priprave razvojnega načrta kljub temu zelo aktivno nadaljevale praktično celotno leto 2020, vzporedno pa tudi izvajale koordinacijo zagona panoge in se aktivno vključevale s predlogi ukrepov za zagon in okrevanje panoge do MGRT in STO. V tem času so vse članice Skupnosti Julijskih Alp zelo močno poosebile oblikovane ukrepe in se v tesnem participativnem procesu poenotile glede razvojnega koncepta za novo strateško obdobje.

Ob tem so potekala usklajevanja z razvojnimi agencijami na območju kot tudi oblikovanje predloga oziroma opredelitev potrebe za oblikovanje samostojnega teritorialnega programa v okviru nove finančne perspektive (pr. LAS ali CTN BOJA, saj bi le ta bistveno olajšal uresničevanje številnih specifičnih strateških izzivov Triglavskega narodnega parka in BOJA, ki posegajo v dve statistični regiji in na več presečnih področij izven turizma varstvo narave, ohranjanje kulturne krajine, demografija, sistem trajnostne mobilnosti, krožne rešitve). Deležniki so v procesu izvedli tudi usklajevanje z direktorji občinskih uprav in javnih služb v občinah na območju Skupnosti Julijske Alpe, saj je vse več pomembnih vsebin nadaljnjega razvoja turizma odvisnih od drugih dejavnosti in širšega okolja, še zlasti na področju prostorskega razvoja, upravljanja mobilnosti, razvoja kmetijstva in ohranjanja kulturne krajine. Vzporedno je potekala tudi priprava regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021 2027 za Gorenjsko in Goriško, za izjemno pomembno področje trajnostne mobilnosti pa je vzporedno potekala priprava Celostne prometne strategije Julijskih Alp (izvajalec PRC) ter zasnove za upravljanje outdoor dejavnosti in umirjanje prometa na kritičnih konfliktnih območjih v TNP v okviru priprave Akcijskega načrta za usmerjanje obiska in rekreacije v TNP (JZ TNP).

V spodnji sliki je prikazana časovnica procesa priprave razvojnega načrta, v shemi na naslednji strani pa tudi soodvisnost razvojnih dokumentov.

Slika 1: Časovnica priprave razvojnega načrta

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Slika 2: Prikaz ključnih dokumentov, ki so bili v teku v letu 2020

Razvojni načrt ima »klasično« strukturo strateških dokumentov, kot je prikazana v spodnji shemi. V prvem analitičnem sklopu zgolj povzemamo ključne kvantitativne kazalnike za BOJA za preteklo obdobje ter opredelimo izzive, ki jih naslavljamo v novem strateškem obdobju

Ob tem smiselno povzemamo zanimivo širšo problemsko sliko slovenskega turističnega prostora, ki jo je podala pomladi 2021 zaključena Evalvacija izvajanja in doseganja ciljev Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 2021 in smernice za načrtovanje razvoja turizma v Sloveniji v strateškem obdobju 2022 2028 (MGRT, 2021).

V drugem delu prikažemo nadgrajeno vizijo in koncept »dnevne sobe«, ki povzema premike v razvojnem modelu BOJA v novem obdobju. Osrednji del sta poglavji 3 in poglavje 4 strateški cilji, opredelitev štirih fokusnih področjih delovanja (RAZVOJ, TRŽENJE, UPRAVLJANJE in IDENTITETA) in akcijski načrt, ki razdela ukrepe in poda indikativni nabor projektov in aktivnosti v okviru štirih fokusnih področij delovanja, v zadnjem sklopu pa predstavimo upravljavski model in potencialne finančne vire ter način izvajanja in spremljanja razvojnega načrta.

Priloga dokumentu (št. 1) je PROJEKTNI NAČRT (tabelarični povzetek akcijskega načrta).

Slika 3: Struktura Razvojnega načrta turizem BOJA 2025+

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

2. KJE SMO DANES

2.1 Kratka predstavitev območja BOJA

Biosferno območje Julijske Alpe leži na severozahodu Slovenije, na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Osrednji del predstavlja zavarovano območje Triglavskega narodnega parka s tremi varstvenimi območju, zunanji del pa vplivno območje z robnimi naselji. Meje biosfernega območja so uradno opredeljene z administrativnimi mejami 10 občin, vključenih v Biosferno območje Julijske Alpe in sicer: Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica.

Zavarovano območje Triglavskega narodnega parka (TNP) poleg visokogorskega območja vključuje tudi nekaj pomembnejših turističnih destinacij oziroma krajev, kot so Bohinj, Pokljuka, Planica, Trenta in Log pod Mangartom. Vplivno območje obsega širši del Julijskih Alp izven zavarovanega območja TNP, kjer se odvija večji del razvoja in turizma. Na zahodnem delu širše biosferno območje pokriva Dolino Soče med Bovcem in Mostom na Soči, Kaninsko pogorje ter dolini Bače in Idrijce (del). Na severu zahodu vplivno območje opredeljuje dolina Save Dolinke od Rateč, Kranjske Gore, prek Jesenic in Žirovnice do Radovljice. V tem delu območje deloma poseže v pogorje Karavank. Jugovzhodno mejo predstavljajo dolina Save Bohinjke med Bohinjsko Bistrico in Radovljico in planota Jelovica.

BOJA je območje sodelovanja, medtem ko je Skupnost Julijske Alpe organizacija, v katero sta kot trženjska partnerja vključeni tudi občini Kanal ob Soči in Brda (ki imata status trženjskih članov).

Za izvajanje razvojnega načrta je zadolžena Skupnost Julijske Alpe, ki jo sestavljajo destinacijske management organizacije BOJA (10 občin), Javni zavod Triglavski narodni park in trženjska partnerja Občina Kanal ob Soči in Občina Brda.

Slika 4: Zemljevid Biosfernega območja Julijske Alpe (BOJA)

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

2.2 Ključni turistični kazalniki Julijskih Alp

Julijske Alpe so ena najpomembnejših in od turizma bolj odvisnih območij v Sloveniji, ki je v obdobju od 2008 do 2019 (in še posebej v obdobju 2015 do 2019) izkazala močno rast:

> Več kot podvojitev obsega prenočitev (1,8 mio leta 2008 na 4 mio leta 2019; v letu 2020 pa dobrih 40 % oziroma 1,6 mio manj prenočitev, s čemer se je regija vrnila na številke iz leta 2016, ko je bilo opravljenih 2.469.816 prenočitev s to razliko, da je bilo v letu 2015 27.671 postelj, leta 2019 pa 44.353);

> Povečanje deleža prenočitev v Sloveniji z manj kot petine na več kot četrtino (= 25,7 % prenočitev v Sloveniji % in kar 87,5 % v kategoriji nočitev Gorske občine);

> Močna odvisnost od tujih trgov – delež tujih prenočitev se je povečal s 72,5 % leta 2008 na 83,7 % leta 2019 (na ravni Slovenije je delež 72 %);

> Visoka rast turističnih ležišč samo od leta 2015 do 2019 so se povečala na 44.353 (26 % vseh ležišč v Sloveniji) oziroma za 60 %.

Slika 5: Ključni turistični kazalniki BOJA 2019

Ob dobrih rezultatih pa so ostali ali se nadalje okrepili tudi naslednji kazalniki:

> Močna sezonskost: 44,7 % prenočitev (1,8 mio v letu 2019) v dveh poletnih mesecih;

> Zmanjšanje povprečne

2,80 na 2,45 dni ki je tako malo pod povprečjem Slovenije (2,53 dni

izziv za izvenpoletne mesece (manjka full service hotelov), medtem

nizek

kampi in apartmaji skupaj tvorijo 51 %, ob tem zelo velika rast zasebnih sob; problem nizke kakovosti zasebnih sob (ter »nepripadnost« destinaciji in visoki deleži prodaje preko OTA);

imajo vpliv na povečane tokove v regiji;

(padec števila prebivalcev od 2008 do 2019 za 2,5 %);

kmetijske

(slika 8).

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Slika 6: Ključni kazalniki povpraševanja na ravni BOJA (vir SURS)

Slika 7: Pregled turističnih ležišč v BOJA za leto 2019 struktura in prikaz rasti 2008 do 2019

Na naslednji strani je prikazana še struktura povpraševanja po trgih. 5 najmočnejših trgov (Nemčija, Nizozemska, Češka, Italija in Velika Britanija) predstavljajo skupaj 50 % tujih prenočitev, skupaj pa je 11 trgov s prenočitvami nad 100.000. Ob najmočnejših trgih pa velja

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

zelo velika specifika posameznih destinacij znotraj BOJA/JA tako glede deleža domačih obiskovalcev kot tudi strukture trgov in segmentov

Slika 8: Prikaz gibanja števila samozaposlenih kmetov po občinah (2008, 2015, 2019)

Slika 9: Število turističnih ležišč na prebivalca po občinah in na ravni Julijskih Alp, desno prikaz razmerja med številom prebivalcev in ležišči (ter brezposelnostjo po občinah)

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Slika 10: Deleži domačih in tujih prenočitev po občinah BOJA (2019) s prikazom najmočnejših trgov

Glede na fazo razvoja destinacij lahko večino destinacij v BOJA uvrstimo v fazo 4 (v spodnji sliki) ko se je že ozavestila potreba po aktivnejšem upravljanju destinacije, izkušnje in infrastrukture, naslavljanju nosilnih sposobnosti (vsaj za posamezne kritične točke in v določenih mesecih) in krepitvi mesecev izven poletja. Ker turizem v teh destinacijah predstavlja pomembno gospodarsko panogo (kot zaposlovalec in pospeševalec drugih dejavnosti) in hkrati skozi prilive iz naslova turizma omogoča vložke v infrastrukturo v občinah, je zdaj izpad zaradi COVID 19 obsežnejši. Hkrati se je pokazal zelo velik pomen turizma (ki v občinske proračune prinaša tudi pomembna sredstva za vlaganja 6,3 mio EUR v letu 2019 iz naslova turistične takse na celotnem območju JA) prej pogosto predvsem izpostavljeni negativni vplivi.

Slika 11: Prikaz razvojne faze BOJA Julijske Alpe

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

2.3 Širša slika – kje smo kot Slovenija

Ker je Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ nastal v času številnih sprememb, novih izzivov in nove normalnosti (in še vedno številnih nejasnosti glede okrevanja panoge), pa tudi v času zaključevanja obdobja trajanja obstoječe krovne strategije slovenskega turizma (Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 2021; MGRT, 2017), velja pogledati, v kakšni kondiciji je slovenski turizem. MGRT je konec leta 2020 pristopil k evalvaciji tega strateškega dokumenta.

KLJUČNE UGOTOVITVE EVALVACIJE KROVNE STRATEGIJE SLOVENSKEGA TURIZMA

Povzemamo nekaj ključnih ugotovitev iz dokumenta Evalvacija izvajanja in doseganja ciljev Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 (Hosting, 2021) in smernice za načrtovanje razvoja turizma v Sloveniji v strateškem obdobju 2022-2028 (MGRT, 2021). Ocenjujemo, da so relevantne za bolj poglobljen vpogled in razumevanje izzivov tudi za Julijske Alpe. Na teh ugotovitvah bo do konca leta 2021 pripravljena nova strategija slovenskega turizma bo za obdobje 2022 2028.

Na podlagi opravljenihanaliz in vrednostnih ocen evalvatorjev se dosedanje uresničevanje STRST (v sicer kratkem normalnem obdobju izvajanja oktober 2017 2019) kot celote ocenjuje na spodnji meji zadovoljivega.

Slovenija je sicer presegla načrtovan ciljni turistični obisk, temu pa v enaki meri ni sledila želena rast prilivov in dobe bivanja turistov. Kakovostne strukturne spremembe v nastanitveni dejavnosti se niso uresničile, visok obisk pa v določenih destinacijah v konicah sezone že povzroča pritiske na naravo in lokalno skupnost. Pregled stopnje uresničevanja razvojnih ciljev pokaže, da je Slovenija presegla ali se dobro približala trem od šestih zastavljenih ciljev: obsegu turističnega obiska, številu prenočitev in povečanju zaposlovanja. V preteklem obdobju se predvsem niso uresničile kakovostne strukturne spremembe v nastanitveni turistični dejavnosti v smeri rasti nastanitvenih objektov z višjo kakovostjo in bolj strukturirano ponudbo. Zgodilo se je ravno obratno: izredno se je povečalo število in strukturni delež najbolj enostavnih in cenejših nastanitvenih zmogljivosti (zasebne sobe, apartmaji, prenočišča), kapacitete kakovostnejših oblik, kot so hoteli in podobni nastanitveni obrati, pa so po obsegu ostali na enaki ravni in z veliko nižjim deležem v skupni strukturi slovenske nastanitvene turistične ponudbe.

To stanje v slovenskem turizmu je bilo spremljano z ugodnimi trendi na turističnih trgih, ki so beležili stalno rast povpraševanja v preteklem obdobju. Ob visoki fizični rasti turističnega prometa med leti 2015 in 2019, za kar 42,4 % merjeno v številu prihodov turistov in za 35,4 % merjeno v številu prenočitev, ki se je povečeval predvsem v glavni poletni sezoni, je visok turistični obisk izredno obremenil določene destinacije v konicah sezone. Rasti obsega obiska niso sledili prilivi iz naslova izvoza potovanj, povprečna doba bivanja pa se je celo skrajšala iz 2,7 leta 2015 na 2,5 dni leta 2019. Kot posledica znatno spremenjene strukture turističnih nastanitvenih zmogljivosti, v smeri cenejših vrst zmogljivosti, se je tudi kazalnik povprečnega prihodka iz poslovanja vseh vrst nastanitvenih ponudnikov na realizirano prenočitev skupaj v Sloveniji med 2015 in 2019 znižal za več kot 15 %.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

To negativno gibanje objektivno potrjuje tudi kazalnik celotnih prilivov iz naslova izvoza mednarodnih potovanj v plačilni bilanci Slovenije na realizirano število prenočitev tujih turistov, ki se je v obdobju 2015 do 2019 znižal za kar 16 % (ki so leta 2019 znašali 2,75 milijarde EUR ali 69 % načrtovanih).

To pomeni, da je v Slovenijo v tem obdobju pričelo prihajati veliko več turistov, ki pa so svojo potrošnjo v večini usmerjali v cenejše storitve in izdelke. Eden od razlogov leži v dejstvu, da v Sloveniji nismo dosegli strukturne spremembe v nastanitveni dejavnosti.

Do želenega obsega obnov in števila kakovostnejših hotelskih zmogljivosti ni prišlo. Nasprotno, Slovenija je v opazovanem obdobju zabeležila izjemen vstop mikro ponudnikov v segmentu najbolj enostavnih nastanitev (sobodajalstva in apartmajev), ki pretežno poslujejo v poletni sezoni. Vse to se odraža v nižji rasti dodane vrednosti in nižji produktivnosti, višji koncentraciji turističnega prometa v glavni poletni sezoni, slabši konkurenčnosti in povprečno nižjem cenovnem pozicioniranju Slovenije kot turistične destinacije.

Zaskrbljujoče je dejstvo, ki izhaja iz analize gibanj turističnega prometa v preteklem obdobju, je, da se je sicer nadpovprečna fizična rast slovenskega turizma v letih 2015-2018 zaustavila že v letu 2019. V primerjavi z letom 2018 se je število prenočitev vseh turistov zmanjšalo za 0,5 %, pri čemer pa se je število prenočitev v hotelih v letu 2019 glede na predhodno leto znižalo za kar 1,6 %.

Stanje v slovenskem turizmu torej kaže na znatne strukturne in tudi sistemske izzive na ponudbeni strani slovenskega turizma in to že bistveno pred kriznim letom 2020, ki zahtevajo odločno in pravilno usmerjeno ukrepanje v naslednjem strateškem obdobju.

Dodaten vpogled v problematiko sezonskosti (vir Evalvacija, Hosting, 2021): Najugodnejšo sezonskost, najmanjšo poletno konico in najboljšo celoletno zasedenost v skladu s pričakovanji zaradi najbolj celoletne narave ponudbe izkazuje makrodestinacija Termalna panonska Slovenija Relativno ugodno sezonskost dosega tudi Ljubljana z osrednjo Slovenijo, ki vedno bolj uspešno zapolnjuje pred in posezonske, predvsem jesenske termine Za mediteranski del Slovenije je normalno, da bo zimski del dno in poletje izrazita konica, a tudi mediteranski del vedno bolje polni pred in posezono V vseh makro regijah je možno situacijo izboljševati, a daleč najbolj izstopajoče težave ima Alpska Slovenija. Normalna slika sezonskosti bi v alpskih destinacijah pozimi morala pokazati drugo konico, v Sloveniji pa je krivulja sezonske zasedenosti nastanitvenih objektov od decembra do maja skorajda ravna. Delež realizacije nočitev od decembra do marca, torej zimska sezona, ki podobnim alpskim destinacijam v EU prinese od 40 % do 60 % celoletne realizacije v Alpski Sloveniji komajda preseže 20 %. Slovenska zima zaradi nekonkurenčnosti in zastarelosti slovenskih smučišč, ki kljub tradiciji, znanju, eminentnim proizvajalcem, vrhunskim smučarskim rezultatom ne morejo več uspešno tekmovati z ostalimi smučarskimi centri niti na Balkanu, še manj seveda v EU, postaja vedno večji problem. Tudi v preostalih, za Alpe teoretično med-sezonskih mesecih, je Alpska Slovenija manj uspešna od Mediteranske Slovenije ali Ljubljane, poletna konica v Alpski Sloveniji pa je izstopajoče najvišja.

Slovenija je v preteklem strateškem obdobju zastavljene cilje in ukrepe najbolje uresničevala na trženjskem področju, kjer je v celoti uresničila in tudi okrepila svojo z vizijo in mednarodno začrtano pozicijo »globalne zelene butične destinacije«. Evalvacija podaja oceno, da je v tem

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

pogledu zato smiselno tudi v prihodnje, sicer z manjšimi prilagoditvami in posodobitvami oziroma nadgradnjami, graditi na obstoječi trajnostni turistični viziji.

Po drugi strani pa, glede na rezultate turističnega prometa in finančnih kategorij v preteklem obdobju, slovenski turizem ni uspel doseči tržnega segmenta, t.i. »zahtevnejšega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi«. To pomeni, da je Slovenija tržno in komunikacijsko zelo uspešno zgradila podobo zelene in trajnostne destinacije, medtem ko na ponudbeni strani tako na ravni zasebnih ponudnikov v turizmu kot na strani javnih in skupnih funkcij destinacij in nacionalne infrastrukture temu ni sledila v enaki meri.

V celotnem slovenskem turizmu je v času med letoma 2015 in 2019 število zaposlenih v celotni gostinski dejavnosti v Sloveniji narastlo za kar 17 %, kar kaže na izredno povečanje potreb po usposobljenih in kompetentnih človeških virih v slovenskem turizmu, po drugi strani pa je se vpis v poklicno in strokovno izobraževanje na področju gostinstva in turizma v enakem obdobju zmanjšal za do 30 %. Slovenija je v času kriznih izrednih razmer kot posledic pandemije Covid-19 utrpela enega največjih padcev tujih turistov in njihovih prenočitev v Evropi, slednjih za kar 70,5 %. Po drugi strani pa je Slovenija, zaradi zelo uspešnih ukrepov spodbujanja domačega turizma zabeležila kar 32,8 % rast števila prenočitev domačih turistov, kar je najvišja rast v EU. Z uvedbo turističnih bonov in drugimi ukrepi za pomoč turističnemu gospodarstvu v času izpada prometa in zaprtja dejavnosti je Slovenija relativno uspešno nadomestila upad prenočitev tujih turistov in zagotovila preživetje in ohranjanje kondicije turističnih ponudnikov.

Tekoča pomoč najbolj prizadetemu delu turističnega gospodarstva in ukrepi za ohranjanje delovnih mest ne bodo zadostovali. Zaradi vztrajanja krize Covid-19 tudi globoko v leto 2021 bodo za preživetje dejavnosti potrebni tudi znatni ukrepi in aktivnosti za ponovni zagon, okrevanje, odpornost in konkurenčnost v post covidnem času. To bo eden od posebnih izzivov novega strateškega obdobja turizma v Sloveniji.

Politiki razvoja kadrov in usmerjanja naložb v nastanitve in drugo turistično infrastrukturo na zasebni in javni ter skupni ravni bosta ključni za doseganje višje cenovne pozicije, dodane vrednosti, kakovosti ponudbe in trajnostne konkurenčnosti v turistični dejavnosti v prihodnjem obdobju. Med izzivi novega strateškega obdobja je tudi dokončanje in uveljavitev modela upravljanja slovenskega turizma med turističnimi destinacijami, regionalno in nacionalno ravnijo turizma in intenzivnejše horiz

in medresorsko sodelovanje. Tabela

Evalvaciji, MGRT,

10.227 glede

hotelih

(delovne ure, sektor

gostinska dejavnost)

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Tabela 2: Pregled realizacije ključnih ukrepov STRST (povzeto po Evalvaciji, MGRT, 2021)

Uspešni in učinkoviti ukrepi = dobre prakse

1. Destinacijski management na ravni STO kot samostojne organizacije ter vzpostavitev, delovanje in finančna podpora vodilnim destinacijam

2. Zelena shema slovenskega turizma: zasnova, uveljavitev in zeleno pozicioniranje Slovenije

3. Uvedba nacionalne kulinarične znamke, vstop ekskluzivnih gastronomskih vodnikov (Michelin idr.), razvoj lokalnih kolektivnih blagovnih znamk in dvig mednarodne kulinarične prepoznavnosti

4. Zakonodajni okvir na področju turistične takse in kategorizacije gostinskih nastanitvenih obratov

5. Vzpostavljena shema za ugodno financiranje turističnih naložb pri SID banki

6. Komunikacijska platforma Slovenia MY WAY s kampanjami

7. Implementacija digitalnega trženja Digitalizacija kulturne dediščine v podporo turizmu

8. Obvladovanje varnosti v turizmu in odziva na pandemijo Covid 19, vključno z ukrepi za podporo dejavnosti in zaposlenim v času zaprtja

9. Priprava pogojev za financiranje okrevanja turizma po Covid 19 iz EU virov po letu 2021

Nezadostno ali ne-naslovljeni ključni ukrepi = novi izzivi

1. Vzpostavitev razvojne funkcije v okviru MGRT in upravljanje razvoja po vertikali (do destinacij) in horizontali (medresorske aktivnosti)

2. Koordinacija razvoja na ravni makro regij, izdelava master planov in tržnih načrtov

3. Posodobitev žičniške infrastrukture

4. Valorizacija kulturne dediščine v turizmu in aktiviranje zasebnega kapitala pri njeni prenovi

5. Zagotovitev omejenega obsega nepovratnih sredstev za naložbe v javno in zasebno turistično infrastrukturo ter s tem povezanim dvigom kakovostne ravni ponudbe

6. Vzpostavitvi celovitega sistema urejanja in upravljanja vseh vrst poti in izvajanja outdoor dejavnosti

7. Vzpostavitev nacionalnega sistema touringa

8. Prilagajanje javnega prevoza potrebam turizma

9. Kadri in izobraževanje v turizmu

KAKO UČINKOVITO JE SLOVENIJA PRILAGODILA STRATEGIJO NOVIM OKOLIŠČINAM PANDEMIJE COVID 19?

Turizem je postal pomembna gospodarska panoga, saj skupaj z vsemi povezanimi dejavnostmi, ustvarja 9,9 % BDP oz. 5,3 % v ožjem pomenu, prispeva 3,9 % dodane vrednosti in zaposluje 6,5 % celotne delovne sile v Sloveniji. Pandemija Covid 19 je marca 2020 praktično ustavila turistično panogo in turistična podjetja, destinacije in podporno okolje postavila v povsem neznane in nepredvidljive okoliščine.

V letu 2020, po nastopukrize Covid 19 je MGRT in Vlada RS z izrednimi ukrepi v okviru reševalnih PKP zakonskih ukrepov zagotovila znatna dodatna sredstva za ohranjanje delovnih mest in obstoj podjetij, ki so bila zaradi narave fiksnih stroškov in visoke prizadetosti turistične dejavnosti s posledicami krize Covid 19 nujna za preživetje turizma. MGRT in Vlada RS je za področje turizma samo v letu 2020, dodatno k sredstvom, ki so bila namensko alocirana že pred krizo zagotovila skupaj 449 mio. EUR za področje turizma, od česar je bilo 329 mio. EUR ukrepov za blaženje posledic krize Covid 19 za ohranjanje delovnih mest, sofinanciranja fiksnih stroškov oz. nekritih obratovalnih stroškov in drugih javnih razpisov in pozivov za turistično gospodarstvo in vodilne destinacije, 107 mio. EUR likvidnostnih ugodnih kreditov preko SID banke in SPS in 12,8 mio. EUR za potrebe Slovenske turistične organizacije (STO) za promocijo turizma.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Za ohranitev turistične panoge je s tovrstnimi sistemskimi ukrepi nujno še intenzivneje nadaljevati tudi v letu 2021 in 2022 in jih še bolje prilagoditi specifični situaciji posameznega sektorja turizma. MGRT sicer v letu 2021 načrtuje okvirno dodatnih 418.5 mio EUR sredstev za pomoč turističnemu gospodarstvu in razvoju turizma. Od tega bo okvirno 325 mio EUR državnih pomoči in subvencij namenjenih za nadaljevanje ukrepov za blaženje krize Covid 19 in razvoj turističnega gospodarstva in vodilnih destinacij, okrog 76 mio EUR za ugodne kredite za turistične naložbe podjetij preko SID banke in SPS in 13,3 mio EUR za delovanje in program promocije turizma v okviru STO, k čemur STO načrtuje še dodatnih cca. 4,1 mio EUR promocijske takse za izvajanje dodatnega programa promocije. MGRT v obdobju 2021 do 2026 predvideva tudi dodatne vire financiranja za spodbujanje naložbene dejavnosti za dvig kakovosti turističnih kapacitet v turističnem gospodarstvu in naložb v javno in skupno turistično infrastrukturo ter objekte kulturne dediščine v turističnih destinacijah v okviru EU mehanizma za okrevanje in odpornost.

Zaradi likvidnostne izčrpanosti podjetij in podjetnikov v turistični dejavnosti, v času več kot 11 mesečnega zaprtja v letih 2020 2021, je namreč ogrožena njihova sposobnost za ponovni zagon, v veliko primerih pa tudi sama ohranitev dejavnosti. Evalvacija je podala oceno, da je turistični sektor v letu 2020 in bo še do konca leta 2021 zaradi izrednih ukrepov in zaprtja izgubil 700 mio EUR prihodkov, celoten turistični sektor skupaj s povezanimi dejavnostmi pa najmanj 2 mrd. EUR prihodkov. Za končno ohranitev dejavnosti in delovnih mest, ponovni zagon in okrevanje bo potrebno nadaljevati z intenzivno in hitro likvidnostno podporo, predvsem v tistih dejavnostih, ki so bile zaradi ukrepov omejevanja epidemije popolnoma zaprte in najbolj prizadete.

Po drugi strani je MGRT zaradi racionalizacije finančnih virov v Covid 19 obdobju zaustavil izvedbo določenih sistemsko kritičnih ukrepov iz akcijskega načrta strategije (npr. strokovne podlage za sistematično upravljanje raznovrstnih poti in outdoor dejavnosti, master plani), kar bo upočasnilo težko pričakovano razvojno upravljanje in napredek nosilnih slovenskih turističnih produktov.

Sliki 10 in 11: Prikaz treh faz po odzivu okrevanje in odpornost; potrebno delo na petih področjih

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Izzivi in priložnosti Julijskih Alp

V LETU 2020 in 2021 SO ZELO MOČNI IZZIVI, KI JIH PRINAŠA ZUNANJE OKOLJE

Izzivi, ki jih prinaša zunanje okolje, so v veliki meri vezani na spremenjeno in nestabilno okolje zaradi Covid 19 Na poti okrevanja se bomo srečevali s številnimi izzivi1:

1. Preživetje in razpoložljivost ponudbe. Nastala situacija pomeni resno grožnjo preživetju številnim turističnim podjetjem. Podjetja, ki bodo situacijo preživela, se bodo pri trženju svoje ponudbe soočala z omejitvami, povezanimi z varnostnimi standardi in obratovala v zmanjšanem obsegu.

2. Močna mednarodna konkurenca. Ob ponovnem odprtju meja bo boj za turista izjemen, močneje se bo potrebno usmeriti na bližnje trge. Dodaten izziv pomenijo kampanje, namenjene dopustovanju doma, ki jih izvajajo prav vse države sveta.

3. Ponovna vzpostavitev letalskih povezav. Letalske povezave bodo ključne zlasti za povrnitev gostov iz Velike Britanije, Ruske federacije ter prekomorskih držav in imajo ključen pomen pri ponovnem zagonu poslovnega turizma.

4. Manjša turistična potrošnja. Zaostrena ekonomska situacija bo vplivala na manjšo potrošnjo tujih in domačih gostov; potrošnja slednjih pa je bila že pred Covid 19 bistveno manjša od potrošnje tujih gostov.

5. Namera potovanj. Delež tistih, ki bodo še zmožni ali željni potovati, se bo zmanjšal zaradi zdravstvenih ali ekonomskih razlogov. Spremenil se bo tudi odnos do potovanj, izbire destinacij in tipa nastanitvenih obratov.

6. Ohromljene investicije v turizem. Zaradi težke ekonomske situacije podjetja odlašajo z investicijskimi vlaganji v infrastrukturo ter v digitalni in trajnostni prehod.

Za destinacije, ki jih odlikuje razsežnost prostora in ponudba aktivnosti v naravi, se napoveduje hitrejše okrevanje torej tudi za Julijske Alpe, čeprav je znotraj regije glede na različno strukturo trgov in ponudbe pričakovati različne poti okrevanja Pri našem delu bo potrebna odzivnost, prilagodljivost, agilnost ter predvsem inovativnost in kreativnost.

Slika 32: Padec v letu 2020 in napovedi rasti v letih 2021-2023 (vir: ocena STO na podlagi napovedi mednarodnih institucij (ETC, UNWTO) in ocene slovenskega turističnega gospodarstva, december 2020)

1 Povzeto po STO; Program dela STO 2020 2021.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

KLJUČNI IZZIVI BOJA, KI JIH NASLAVLJAMO V OKVIRU RAZVOJNEGA NAČRTA

Ključne izzive, ki jih naslavljamo v novem obdobju na ravni BOJA, smo povzeli v spodnji sliki.

Slika 43: Ključni izzivi BOJA

KAJ PRINAŠA NOVA NORMALNOST IN POTREBE PO PREMISLEKIH TER NOVEM VREDNOTENJU USPEHA

Nova normalnost prinaša številen spremembe in potrebo po razmisleku o novih kazalnikih.

Slika 54: Ka prinaša nova normalnost spremembe (levo) ter priložnosti in potrebni premisleki (desno)

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

3. KAJ ŽELIMO DOSEČI

Najbolj TRAJNOSTNA in PRVOVRSTNA turistična destinacija v Sloveniji. Med evropskimi alpskimi destinacijami izstopa po svoji zavezi zelenemu in avtentičnemu.*

(*Ne gre za pozicijo, temveč za konkretno vrednost in voditeljstvo na področjih, ki so nam pomembna: trajnostno, lokalni viri, ohranjanje identitete, kakovosti okolja in prostora za kakovostno življenje).

Tudi v opredelitvi viziji je viden premik od vizije, ki je bolj usmerjena na doseganje pozicije v alpskem prostoru, k viziji, ki temelji na ključnih gradnikih: prvovrstnost (visoka kakovost) in trajnost. Ne gre za to, po čem želimo biti prepoznavni, temveč po čem želimo biti občudovani: po naši zavezi zelenemu in avtentičnosti (ohranjanju nam lastne identitete).

Slika 65: Vizija BOJA 2025+ (s predstavljenim premikom od vizije v strateškem načrtu BOJA 2020)

Temeljna podstat vizije je trajnostni razvoj = turizem razvijamo na način, da so vsi ključni gradniki uravnoteženi: 1 GOST (prvovrstna in avtentična izkušnja, ki jo močno zaznamuje identiteta območja in soustvarjajo ljudje, ki tu živijo); 2 LOKALNA SKUPNOST (ohranjamo ravnotežje med obiskom in kakovostjo življenja), 3 OKOLJE (turizem v funkciji ohranjanja narave, dediščine in negovanja identitete), ob tem pa prinaša 4 EKONOMSKE UČINKE (ki so pomemben steber trajnosti: turizem prinaša priložnost za razvoj in delo razvoj in delo ljudem, ki živijo in delajo na območju in je pomembna perspektiva za mlade). Prikazano v shemi na naslednji strani.

3.1 Vizija – kaj želimo doseči

VIZIJA JULIJSKIH ALP KOT TRAJNOSTNE TURISTIČNE DESTINACIJE

načrt turizem BOJA 2025+

Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Slika 76: Temeljni gradniki vizije BOJA 2025+

3.2 Strateški cilji

Skozi turizem želimo povečati odpornost, dodano vrednost in odgovornost turizma za trajnostni razvoja BOJA, turizem uveljaviti kot generatorja trajnostne preobrazbe in dodajanja vrednosti lokalni ekonomiji BOJA in prispevati k ohranjanju naravnega in družbenega okolja TNP in BOJA.

Slika 87: Temeljni gradniki vizije BOJA 2025+

Kaj

Imamo močno skupno alpsko

osrednjo stično točko, naravno vrednoto nacionalnega pomena Triglavski narodni park.

> Zavezani smo k varovanju okolja in ohranjanju narave, saj je okolje, v katerem živimo in delamo, naš največji kapital.

> Sodelovanje nas bogati na tem sicer organsko zelo povezanem in identitetno enotnem prostoru smo izredno raznoliki in prinaša vrednost za vse: (1) večjo konkurenčnost za vse, ki tu delamo, (2) višjo kakovost življenja za ljudi, ki tu živimo, (3) bogatejšo izkušnjo za obiskovalce, ki to območje obiščejo, in (4) združeno ter s tem okrepljeno skrb za ohranjanje narave, identitete in kulturnega izročila.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

> Turizem je na območju pomembna gospodarska panoga, pri čemer moramo zaradi narodnega parka še toliko z večjo odgovornostjo kot druga območja v Sloveniji znati uravnotežiti varstvene (ohranjanje genskih virov, prostoživečih vrst, ekosistemov in krajin ter kulturne dediščine) in razvojne (pospeševanje trajnostnega ekonomskega in človeškega razvoja) aktivnosti, v tesnem partnerstvu z lokalnostjo skupnostjo. Tako mi kot lokalna skupnost se močno zavedamo vplivov turizma na naš prostor in verjamemo, da moramo biti pri tem aktivni in odgovorni partnerji.

> Razvijamo skupne produkte, ker smo pri razvoju lahko uspešnejši, na trgu pa s skupnimi produkti konkurenčnejši. In ker s skupnimi produkti združeni učinkoviteje usmerjamo tokove.

> Želimo razviti skupno upravljanje destinacije za lažje reševanje izzivov znotraj in od zunaj ter za medsebojno izmenjavo znanj in dobrih praks.

> Sodelujemo za večjo prepoznavnost in učinkovitost nastopa na trgu.

3.4 Vrednote kaj nam je pomembno

Kako delujemo:

1. Sodelujemo, 2. trajnostno = odgovorno pristopamo k valorizaciji naših izjemnih danosti in 3. v središče postavljamo skupnost.

Slika 109: Naše vrednote principi našega delovanja

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

3.5 Destinacija BOJA kot 'dnevna soba'

Našo vizijo, poslanstvo, vrednote in cilje smo povzeli v konceptu destinacije BOJA kot »dnevne sobe«.

Biosferno območje Julijske Alpe vidimo kot prostor, ki ga sestavljajo različni kosi pohištva (= številni gradniki in elementi ponudbe ter raznovrstne politike), ki morajo biti za dobro počutje GOSTITELJEV (= ljudje, ki v tem prostoru živijo in delajo), kot tudi GOSTOV (= ljudje, ki prihajajo na obisk), usklajeni, urejeni, dobro upravljani in vzdrževani ter tvoriti zaokroženo celoto. Hkrati je pomembno, da vse, kar naredimo/zgradimo, odraža našo identiteto, t.i. 'SENSE OF PLACE‘ oziroma DNK tega izjemnega območja (skrb za identiteto in ohranjanje kulturne krajine)

Temelji vsega so ODGOVORNOST in GOSTOLJUBNOST s strani gostiteljev in SPOŠTOVANJE s strani gostov

Zakaj dnevna soba?

Dnevna soba je prostor, ki je namenjen življenju in hkrati druženju v dnevno sobo povabimo prijatelje oziroma ljudi, ki jim zaupamo in v družbi katerih se dobro počutimo Naša odgovornost je, da skrbimo za njeno urejenost, usklajenost, svež zrak in čistočo, odgovornost gostov pa je, da se obnašajo odgovorno in spoštljivo. Ko vstopimo v dom in še posebej dnevno sobo, si sezujemo čevlje mi zaradi odgovornosti do našega prostora, gostje pa zaradi spoštovanja do nas.

Hkrati s konceptom dnevne sobe komuniciramo tudi to, da ima naš dom različne prostore tudi spalnico (mirne zone, občutljive točke narave, ki jih želimo ohraniti intimne in mirne). Podobno tudi v naši destinaciji usmerjamo obisk in skrbimo, da določen prostor ostane nedotaknjen, neokrnjen in v ravnovesju.

Slika 20: Prikaz vizije, poslanstva, vrednot in naših prizadevanj v oliki koncepta BOJA kot »dnevne sobe«

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

OD OŽJEGA RAZUMEVANJA TURIZMA

Če smo nekdaj videli vlogo turizma predvsem v upravljanju klasičnih turističnih gradnikov (kot so skrb za razvoj turističnih produktov in doživetij, upravljanju atrakcij, turistično informacijske funkcije in turistične infrastrukture, usmerjanju in pospeševanju kakovosti nastanitvene in gostinske ponudbe v gornji sliki sto to zeleni gradniki),

… K CELOSTNEMU RAZUMEVANJU IN ODVISNOSTI TURIZMA OD VSEH POLITIK (okoljska, prostorska, mobilnostna, kmetijska, skupnostna …)

zdaj razumemo našo vlogo in odgovornost precej širše:

naša dnevna soba je lahko urejena zgolj na način, da sooblikujemo in sodelujemo z vsemi tistimi službami in deležniki, ki upravljajo in skrbijo za okoljsko infrastrukturo, za kakovost naravnih in vodnih virov ter upravljanje z naravo, gozdovi, kulturno krajino, kulturno dediščino, urejajo javni prostor in vzpostavljajo javno urbano opremo, upravljajo kmetijsko politiko, pospešujejo krožne modele, skrbijo za skupnostne služne … (v gorji sliki modri gradniki).

OB TEM UPOŠTEVAMO IN DELAMO NA URAVNOTEŽENOSTI IN UPRAVLJANJU VSEH

VIDIKOV NOSILNE ZMOGLJIVOSTI

Slika

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Povzetek principov delovanja BOJA 2025+

1. MOČNA ZAVEZA TRAJNOSTI & SKRB ZA BOJA

Trajnost je v srcu naše skupne platforme. Imamo veliko odgovornost do izjemne narave in Triglavskega narodnega parka. Naša vizija je biti najbolj trajnostna in prvovrstna destinacija v Sloveniji in med najbolj zelenimi v Alpah. Krepimo zelene projekte, razvijamo zero waste območje, vzpostavljamo trajnostno mobilnost in krožne rešitve

2. NOVE VLOGE DMMO

Na lokalni ravni krepimo funkcijo upravljanja destinacij, na ravni BOJA pa razvoj skupnih produktov in projektov ter strateško vodenje (governance & stewardship) za doseganje skupne vizije. Hkrati vstopamo na področja, ki niso tradicionalno turistična (kmetijstvo, krajina, mobilnost), zato krepimo partnerstva z Občinami in razvojnimi agencijami.

3. TRAJNOSTNA RAST & FOKUS NA VREDNOST

Pomembna nam je vrednost in ne obseg targetiramo višjo vrednost. Želimo rasti, a premišljeno (obvladljivo) in usmerjeno (izven poletja in na manj obremenjenih točkah).

4. NAŠEMU PROSTORU POSTAVLJAMO PRAVO CENO

Prizadevamo si, da vsi na območju ozavestimo izjemni prostor, v katerem živimo ki mu moramo postaviti pravo ceno. To je mogoče le, če smo zavezani k visoki kakovosti in prvovrstni izkušnji. Ključni so motivirani in izobraženi ljudje, ki ustvarjajo to izkušnjo.

5. POZNAVANJE in UPRAVLJANJE NOSILNE ZMOGLJIVOSTI

Zavedamo se, da ima destinacija svoje zmogljivosti ki jih ne smemo preseči. Zato vlagamo v njihovo razumevanje/izračune, poznamo meje in destinacije/točke aktivno upravljamo.

6 NADGRAJUJEMO INFRASTRUKTURO

Za večjo konkurenčnost, zadostitev povpraševanja in za nagovarjanje zahtevnejših segmentov potrebujemo zadostno in visoko kakovostno infrastrukturo, premišljene in kakovostne arhitekturne rešitve, ki spoštujejo identiteto prostora.

7. OKREPLJEN POMEN LOKALNE SKUPNOSTI

Krepimo pomen lokalne skupnosti, negujemo lokalno identiteto (ljudi in prostora) in si prizadevamo za aktivno komunikacijo z vsemi deležniki. Naš cilj je pravo ravnotežje med prostorom za življenje, priložnostmi za delo in obisk.

8. NE VEČ SEKTORSKI PRISTOP

Turizem je tesno vpet v celoten razvoj lokalne skupnosti razumemo in vzpostavljamo koncept celostne destinacije kot »dnevne sobe«.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

RAZVOJNI MODEL

Biosferno območje Julijske Alpe bo svojo novo strategijo trajnostne turistične destinacije uresničevalo prek ukrepov in projektov, opredeljenih na štirih fokusnih področjih delovanja:

1. Fokusno področje 1: RAZVOJ, kjer spodbujamo premik od razvoja produktov k ustvarjanju trajnostnih doživetij in celostnem negovanju destinacije skozi celotno vrednostno verigo, od proizvajalca lokalne hrane do nastanitvenega obrata in končnega doživetja gosta;

2. Fokusno področje 2: TRŽENJE, ki usmerja prehod iz klasične promocije k bolj digitalnemu in odgovornemu trženju;

3. Fokusno področje 3: UPRAVLJANJE, kjer sodelovanje in skupno načrtovanje nadgrajujemo s koordiniranim in učinkovitim udejanjanjem procesa re seta po epidemiji Covid 19 in upravljanja nosilne zmogljivosti;

4. Fokusno področje 4: IDENTITETA, kjer destinacijski branding razširjamo v celostno upravljanje kakovosti, identitete prostora in znamk BOJA območja.

Slika 22: Strateški razvojni model BOJA 2025 4 področja delovanja

V nadaljevanju poglavja je vsako fokusno področje podrobneje predstavljeno. Vsako področje ima določen cilj z merljivimi kazalniki ter nabor ukrepov.

Za njihovo realizacijo je podan indikativni predlog prednostnih in drugih projektov in nalog, kot so prepoznani v času nastajanja tega razvojnega načrta. Zaradi izredno spremenljivega okolja se bodo projekti in naloge v izvedbeni fazi smiselno prilagajali in nadgrajevali, lahko pa se bodo pojavljali novi, ki bolje naslavljajo postavljene cilje.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Vsak ukrep ima prepoznanega nosilca, časovni in finančni okvir s potencialnimi viri in določeno stopnjo pomembnosti od 1 do 3:

1 = zelo pomemben,

2 = pomemben,

3 = manj pomemben projekt.

Projekti in naloge, s katerimi posegamo na področja, ki so v pristojnosti države, so v tabelah označeni s simbolom , zraven pa je podan pripis pristojnega ministrstva.

Z izvedbenim načrtom tudi ne razdeljujemo ukrepov, ki jih temeljiteje obravnavata dva vzporedna sektorska razvojna dokumenta. Področje trajnostne mobilnosti je podrobneje opredeljeno v Celostni prometni strategiji Julijskih Alp (PRC), umirjanje prometa na kritičnih konfliktnih območjih v TNP pa v Akcijskem načrtu za usmerjanje obiska in rekreacije v TNP (JZ TNP).

Slika 23: Strateški razvojni model BOJA 2025 s cilji in kazalniki uspeha

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

4.1 Fokusno področje 1: RAZVOJ

Razvojno načrtovanje je osrednje in najpomembnejše področje skupnega delovanja Biosfernega območja Julijske Alpe (BOJA)2 za doseganje postavljene vizije v naslednjih petih letih. Julijske Alpe se bodo prednostno osredotočale na nadgrajevanje doseženega v smeri odličnosti, trajnosti, digitalizacije, odpornosti in doživljajskosti produktov, ponudbe, infrastrukture in s turizmom povezanih sektorskih politik med destinacijami.

Turizem skozi svoje razvojno delovanje krepi vlogo povezovalca in generatorja dodane vrednosti v celotni verigi vrednosti od kmeta in rokodelca do ponudnika nastanitev, kulinarike in organizatorja doživetij. Skupnost Julijskih Alp (SJA) je nosilec pozitivnih trajnostnih sprememb na Biosfernem območju Julijske Alpe in tudi v TNP.

KLJUČNI CILJ

> Zapolniti vrzeli in nadgraditi kakovost, trajnost, odpornost, digitalizacijo, celovitost in butičnost destinacije skozi celotno vrednostno verigo.

RAZVOJNI CILJI

1. R1 PREMIUM PONUDBA: Razvoj enovite premium ponudbe znotraj kolektivnih blagovnih znamk destinacij BOJA;

2. R2 NADGRADNJA PRODUKTOV: Dvig kakovosti, okrepitev upravljanja, doživljajskosti, butičnosti in celovitosti destinacijskih turističnih produktov (1. Julijana trail, 2. Kolesarjenje, 3. Bela in zelena zima, 4. Ribištvo/planine, 5. TOP dogodki);

3. R3 USMERJANJE RAZVOJA TURISTIČNIH STORITEV IN INFRASTRUKTURE NA PODJETNIŠKI RAVNI: Spodbujanje trajnostne, kakovostne in celoletne preobrazbe nastanitev, kulinarike, outdoor in drugih podpornih podjetniških dejavnosti;

4. R4 TRAJNOSTNO MOBILNA DESTINACIJA: Zagotoviti povezan, pameten, učinkovit in za

v BOJA (CPS JA, ANURDP BOJA);

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

AKCIJSKI NAČRT PO RAZVOJNIH CILJIH

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec R1 R1 PREMIUM PONUDBA

Razvoj enovite premium ponudbe znotraj kolektivnih blagovnih znamk na območju destinacij Biosfernega območja Julijskih Alp

Cilj ukrepa je na trgu izpostaviti pristno ponudbo pridelkov, izdelkov in storitev z višjo dodano vrednostjo, v katero bo vključenih najmanj 300 lokalnih kmetov, obrtnikov, podjetij in tudi ranljivih skupin iz Biosfernega območja Julijskih Alp. Kolektivne blagovne znamke (KBZ) so ključno orodje za mreženje turizma, kmetijstva in obrti/industrije. KBZ JA predstavljajo usmerjen razvoj produktov in storitev, spodbujajo dvig kakovosti, rabo lokalnih virov (kmetijski pridelki, les ..) in povezovanje v kratke lokalne prodajne in dobavne verige vrednosti.

V vseh destinacijah Biosfernega območja Julijskih Alp se v ta namen vzpostavi sistem certificiranja visokokakovostnih kmetijskih in kulinaričnih izdelkov in pridelkov, jedi in pijač, rokodelskih izdelkov in drugih izdelkov sodobnega industrijskega oblikovanja, nastanitev, prireditev, vodenih doživetij, itd.

Po enotni metodologiji sta že vzpostavljeni KBZ Bohinjsko/From Bohinj in Bled Local Selection, v fazi vzpostavitve sta Kranjska Gora Vrhunsko in KBZ Iz doline Soče.

Znamke na območju BOJA imajo enoten poslovnik in lokalno prilagojene pravilnike. Ta sistem omogoča ohranjanje lokalnih KBZ z lastno identiteto in komunikacijo lokalne pripadnosti ter hkrati povezovanje znotraj območja BOJA.

Na ravni BOJA se pod konceptom »Hiša Julijskih Alp« zagotavljajo enovit pristop, koordinacija med destinacijskimi KBZ, krovna promocija in skupni prodajni kanali premium ponudbe ter se na ta način uresničuje cilj okrepitve pozicije gastronomske ponudbe.

Izbrana kulinarična doživetja in kulinarične hiše se prednostno predstavljajo v okviru trženjske znamke Okusi Julijskih Alp. Proizvode in storitve, ki prihajajo z območja TNP ali so z njim neločljivo povezane, se dodatno ovrednoti skozi znak kakovosti TNP.

Rezultat vzpostavljanja KBZ se bo odrazil v prepoznavnejši ponudbi, višji dodani vrednosti izdelkov in storitev ter opolnomočenju ponudnikov lokalne zelene ekonomije BOJA.

R1.1 VZPOSTAVITEV SISTEMA KOLEKTIVNIH BLAGOVNIH ZNAMK (KBZ) NA LOKALNI RAVNI PO ENOTNI METODOLOGIJI:

KBZ je osnovna razvojno pospeševalna platforma, ki krepi dodano vrednost izdelkov in storitev lokalne zelene ekonomije ter predstavlja osnovo za bolj trajnostno in avtentično ponudbo v regiji.

Prednostne naloge in projekti:

1 Nosilec: Destinacije Rok: 2021 2022 Vrednost SJA: 250.000 € (del proračuna destinacij)

Potencialni viri: Občine + TT EU LAS ZTNP 1

1.1.1 Vzpostavitev in upravljanje lokalnih kolektivnih blagovnih znamk: Bohinjsko/From Bohinj, Bled Local Selection (Bled, Gorje), Kranjska Gora Vrhunsko (Kranjska Gora), Iz doline Soče, Okusi Radovljice, Žirovnica, Jesenice (se smiselno naveže na KBZ Kranjska Gora), Brda.

1.1.2 Lokalno svetovanje ponudnikom, spodbujanje dviga kakovosti, razvojna podpora, izobraževanje in usposabljanje.

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec Obstoječi KBZ: destinaciji Bohinj in Bled ter znak kakovosti Triglavskega narodnega parka

R1.2 OKUSI JULIJSKIH ALP: NADGRADNJA

KULINARIKE V SISTEMU KOLEKTIVNIH BLAGOVNIH ZNAMK BOJA (KBZ = razvojni, Okusi Julijskih Alp = trženjski produkt):

Namen ukrepa je spodbujanje dviga kakovosti gastronomske ponudbe in okrepitev konkurenčnosti regije na področju gastronomije prek vključevanja pridelkov in proizvodov KBZ v lokalno kulinariko, vzpostavitve mreže kulinaričnih hiš in spodbujanja razvoja kulinaričnih doživetij kot dela KBZ. Na ta način bomo zagotavljali stalen dvig kakovosti v kulinariki v povezavi z dobavitelji in razvijali »doživetja za mizo«.

Gostinska ponudba, vključena v KBZ, se predstavlja pod trženjsko produktnim imenom Okusi Julijskih Alp, skupaj z vsemi drugimi ocenami, kot so Michelin in Gault & Millau. Na sejmih se predstavljajo gostinci oziroma ponudniki, člani KBZ.

Prednostne naloge in projekti:

1 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in RA ji

Rok: 2021 2022

Vrednost SJA: 50.000 €

Potencialni viri: Občine + TT EU LAS EU NOO/OP MGRT STO ZTNP 1

1.2.1. Vzpostavitev mreže kulinaričnih hiš Julijskih Alp, ki predstavljajo najvišjo raven gastronomske ponudbe BOJA: V KBZ se smiselno vgradi model in metodologija ocenjevanja Okusov Radol’ce

1.2.2. Razvoj kulinaričnih doživetij KBZ (npr. doživetja za mizo).

1.2.3. Oblikovanje skupne krovne gastronomske in kulinarične znamke Okusi Julijskih Alp, jasna opredelitev ključnih konkurenčnih prednosti in razlikovanja ter aktivnosti za učinkovito navezavo do krovne znamke Okusiti Slovenijo/Taste Slovenia.

1.2.4. Profiliranje, oblikovanje in krepitev kakovosti in pozicije produktnih segmentov, v skladu s krovno gastronomsko strategijo Slovenije6 Identifikacija kulinaričnih produktov, ki imajo priložnost za nadgradnjo oziroma okrepitev pozicije. Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019 2023 je za Alpsko Slovenijo opredelil, da imajo razvojne priložnosti ponudba v planinskih domovih s pop up dogodki, turizem na planšarijah, ponujanje naravnih paketov, kot so nabiralništvo, zeliščarstvo ipd. Velik potencial JA imajo posebna gastronomska doživetja, sploh z umestitvijo v izjemna naravna okolja.

6 Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019 2023 opredeljuje naslednje produktne segmente: 1 Vrhunske restavracije in drugi GPO, 2 Kakovostne restavracije in drugi GPO, 3 Gostilne, 4 Vinske kleti, 4 Gastronomske prireditve; 5 Gastronomska ponudba na turističnih kmetijah in pri pridelovalcih živil, 6 Posebna gastronomska doživetja, 7 Planinski domovi ter drugi gostinski obrati.

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec

1.2.5. Produktna brošura Okusi Julijskih Alp oziroma sistematično predstavljanje gastronomskih raznolikosti in zgodb Julijskih Alp prek ostalih komunikacijskih orodij SJA.

1.2.6. Evropska gastronomska regija 2021+: Proaktivno delovanje JA v okviru aktivnosti Slovenije znotraj projekta Evropske gastronomske regije 2021 kot tudi po zaključku projekta v okviru aktivnosti, ki jih na področju gastronomije vodi STO

1.2.7. Spodbujanje gostinskih ponudnikov za pridobitev znamke Cuisine v okviru ZSST: Z letom 2021 je bila vzpostavljena nova kategorija Slovenia Green Cuisine znotraj Zelene sheme slovenskega turizma; ponudnike se usmerja k pridobitvi znaka, destinacije pa preko ZSST s platformami kolektivnih blagovnih znamk v celoti izpolnjujejo dodatne kriterije na področju gastronomije.

R1.3 POVEZOVANJE IN USMERJANJE RAZVOJA

KBZ NA RAVNI BOJA: Zagotavljanje podpore lokalnim koordinatorjem KBZ, kontinuirana nadgradnja sistema znamčenja in spodbujanje mreženja ponudnikov med destinacijskimi KBZ ji ter vzpostavljanje oskrbne verige znotraj članov KBZ ter razvoj kratkih prodajnih poti, prednostno znotraj Biosfernega območja Julijskih Alp.

Prednostne naloge in projekti:

1 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in RA ji

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 50.000 € Potencialni viri: EU LAS EU NOO/VFO ZTNP 1

1.3.1 Produktni vodja KBZ - koordinacija na ravni Julijskih Alp: profesionalizacija na ravni JA, uskladitev pravilnikov, usmerjanje in svetovanje koordinatorjem lokalnih KBZ.

1.3.2 Znak kakovosti TNP: razmejitev pravil rabe med kolektivno blagovno znamko BOJA in znakom kakovosti TNP v smeri dopolnjevanja in dogovor o operativnem sodelovanju (vključitev dodeljevanja znaka kakovosti TNP v certifikacijski model KBZ).

1.3.3 Nadgradnja krovnega koncepta KBZ v smeri produkta »Hiša Julijskih Alp«

1.3.4 Mreženje ponudnikov KBZ in vzpostavljanje lokalnih oskrbnih verig znotraj JA

1.3.5 »Šola razvoja produktov, storitev in doživetij znotraj kolektivnih blagovnih znamk BOJA«: proučitev možnosti za vzpostavitev izobraževalnega programa za ponudnike in proizvajalce ( MVIZŠ)

R1.4 ŠIRITEV PRODAJNIH KANALOV KBZ:

Pospeševanje direktnih kratkih prodajnih poti in dobavnih verig znotraj BOJA, med člani KBZ, dobavitelji (pr. les, kmetije, gostilne, rokodelci, izdelovalni centri idr.) in kupci (gostinci, hoteli, agencije, znotraj BOJA). Pospešuje se prodaja izdelkov vseh KBZ na celotnem območju JA z uporabo digitalizacije in obstoječe infrastrukture TIC ov, centrov za obiskovalce TNP in pri drugih partnerjih na območju BOJA.

Prednostne naloge in projekti:

2 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in RA ji

Rok: 2022 2025

Vrednost SJA: 200.000 €

Potencialni viri: EU LAS EU NOO/VFO INTERREG ZTNP 1

1.4.1. »Digitalna Hiša Julijskih Alp«: Digitalizacija ponudbe KBZ JA s pregledom in interpretacijo certificirane ponudbe iz vseh destinacij JA ter podpornim orodjem za vzpostavljanje prodajno logistično distribucijske mreže in kratkih verig vrednosti.

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec

1.4.2. Vzpostavitev in ureditev mreže prodajnih mest KBZ »Hiša Julijskih Alp« v TIC ih, centrih za obiskovalce in pri drugih specializiranih partnerjih znotraj BOJA

1.4.3. Distribucijsko-logistični, izdelovalno-demonstracijski in degustacijski center KBZ »Hiša Julijskih Alp«

1.4.4. Formalna organizacija ponudnikov KBZ: Preveritev možnosti za ustanovitev zadruge/ kooperative/ socialnega podjetja partnerjev, vključenih v KBZ Julijskih Alp

1.4.5. Vzpostavitev prodajnih mest izven JA: Širitev glede na obseg rasti ponudbe KBZ in doseganje ciljev dodane vrednosti (npr. sodelovanje z Okusiti Slovenijo).

R2 NADGRADNJA PRODUKTOV

Dvig kakovosti, okrepitev upravljanja, doživljajskosti, butičnosti in celovitosti destinacijskih turističnih produktov (1. Julijana trail, 2. Kolesarjenje, 3. Bela in zelena zima, 4. Ribištvo/planine, 5. TOP dogodki)

Namen ukrepa je zapolniti vrzeli v obstoječih dveh temeljnih destinacijskih produktih (to sta pohodništvo in kolesarjenje) ter s premišljenim povezovanjem izbranih ostalih obstoječih produktov in umeščanjem novih skupnih produktov zagotavljati (pre)usmerjanje obiska v prostoru in letnih časih BOJA.

V splošnem se usmerjamo v razvoj produkotv, ki podpirajo desezonalizacijo, dvig konkurenčnosti in kakovosti na višjo raven ter prinašajo večjo doživljajskost in dodano vrednost. Nujno bo okrepiti upravljavske zmogljivosti (operativa, kadri, digitalna podpora) na produktni ravni, zagotoviti investicije v nadgradnjo in vzdrževanje infrastrukture skupnih produktov (kot je npr. Juliana Trail, Juliana Bike Trail, Ski pass, Booking centri).

Posamezni produkti so razvojno zelo zahtevni, zato vsak zase predstavlja samostojen celovit program oz. sklop izvedbenih projektov.

fokus predstavlja 5 produktov:

in zelena zima z »alpskim klimatskim well-being produktom«

in/ali planine

pozornost se posveča podpori in sodelovanju z gorskimi centri (= lokacijami z žičniško infrastrukturo), ki se okoljsko, infrastrukturno in produktno prilagajajo podnebnim spremembam, celoletnemu delovanju in produktni strategiji trajnostnega turizma BOJA.

spodnji shemi prikazujemo produkte po sezonah, in sicer:

z zeleno temeljne produkte (kolesarjenje in pohodništvo), ki jih nadgrajujemo in krepimo konkurenčnost;

z oranžno obstoječe produkte (prireditve, ribištvo in planine), ki pa jih povezujemo in krepimo konkurenčnost, ter

z rdečo nove produkte (alpski klimatski wellness nov razvojni projekt, ter zimska produkta kolesarjenja in pohodništva), ki jih na novo vzpostavljamo, s ciljem povečanja privlačnosti v zdaj manj obiskanih mesecih (krepitev desezonalizacije).

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA

2 3) Nosilec

2: Strategija nadgradnje temeljnih, povezovanja obstoječih in razvoja novih skupnih produktov na ravni BOJA

R2.1 JULIANA TRAIL:

Juliana Trail je osrednji produkt pohodništva in imidža BOJA, zato ga negujemo, utrjujemo in nadgrajujemo, predvsem v smeri izboljšanja upravljanja, komunikacije, označitev in ponudbe ob poti. Posebno pozornost bomo posvetili aktiviranju lokalne snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki se nahaja ob trasi poti. Gradimo na obstoječi trasi krožne poti (krog okrog Julijskih Alp) in je ne širimo (izjema navezovalni krak proti Brdom). Vse druge morebitne navezovalne zanke so lokalne tematske poti, ki lahko dopolnjujejo Juliana Trail (in se na njo navezujejo), a ne nastopajo pod njenim trženjskim imenom.

Prednostne naloge in projekti:

1 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in RA ji

Rok: 2021 2022 Vrednost SJA: 100.000 € + 500.000 € (2.1.7)

Potencialni viri: Občine + TT EU LAS EU NOO kulturna dediščina in turizem, javna turistična infrastruktura

2.1.1 Postavitev modela upravljanja (skrbništvo tras, odgovornosti, komunikacija s pohodniki in ponudniki ): Dogovoriti in formalizirati

2.1.2 Krepitev booking centra: Turizem

nastanitve,

z aktiviranjem kulturne

dolgoročno

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

R2.2 KOLESARJENJE:

Kolesarski produkt sestavlja več segmentov, vsak od njih ima specifične zahteve, zato jih je potrebno naslavljati in pozicionirati ločeno Trenutni trendi in obisk prehitevajo pripravljenost destinacij z vidika usmerjanja kolesarjenja v prostoru BOJA. SJA ne sme čakati idealnega stanja ureditve kolesarske infrastrukture in režimov, zato bo potrebno delovati vzporedno. Prednostni cilj JA je vzpostaviti kolesarski krog Juliana Bike Trail in ločeno usmerjati nižinsko oziroma družinsko kolesarjenje in gorsko kolesarjenje v območja BOJA, kjer je kolesarjenje varno, dovoljeno in urejeno. Pri tem se SJA osredotoča na oblikovanje produkta, usmerjanje in ozaveščanje obiskovalcev, posamezne občine pa v razvoj infrastrukture in režimov.

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec

1 Nosilec: SJA z destinacijami in JZ TNP

Občine, RRA ji, RS = infrastruktura, režimi

Rok: 2021 2023

Vrednost SJA: 300.000 € (brez infrastrukture)

Potencialni viri: Občine + TT EU LAS EU NOO/VFO (DRR, mobilnost, gorski centri, javna turistična infrastruktura)

INTERREG

ZTNP 1 Eko sklad STO

Prednostne kratkoročne naloge in projekti (na ravni JA):

2.2.1 Vzpostavitev JULIANA BIKE TRAIL na trasi slovenske gorsko kolesarske transverzale v sodelovanju s PZS.

2.2.2 Outdooractive: Evidentiranje in ažuriranje obstoječih in nespornih kolesarskih poti v bazo.

2.2.3 Produktni katalog/karta/GPS Julijske Alpe »Kako s kolesom?« po obstoječi kolesarski infrastrukturi.

2.2.4 Strategija razvoja kolesarstva v BOJA: Operativen dokument, razdelan po segmentih kolesarjenja, poudarek na gorskem kolesarjenju in uskladitvi obstoječih sistemov označevanja, urejanju in legalizaciji trailov ter poslovnih modelih upravljanja.

Druge prednostne naloge in projekti (na ravni destinacij RAGOR, PRC, BSC in občine):

2.2.5 Gorsko kolesarjenje: Legalizirati in upravljavsko urediti vsaj po 1 gorsko kolesarsko območje na destinacijo. Indikativne lokacije: Dolina Soče Osmica, Bohinj TBD, Bled Ribno/Jelovica, Bovec Kanin, Kanal Pečno, Avče, Kobarid Stol, Kranjska Gora smučišče, Jesenice Javorniški Rovt, Radovljica navezava na Trans Karavanke, Tolmin Široko, Žirovnica Završnica, navezava na Trans Karavanke.

2.2.6 Spodbujanje razvoja specializirane kolesarske ponudbe (pr. nastanitve, servisi, e postaje, transferi, kolesarski paketi v kombinaciji z JPP)

Drugo (na ravni države):

2.2.7 Spodbujanje razvoja ponudbe JPP prilagojene kolesarjem ( MZI)

> Kolesarski vlak Ljubljana Jesenice

> Kolesarski vagon na Bohinjski progi

> Kolesarski avtobus Predel/Vršič.

> Kolesarski avtobus Pokljuka

2.2.5 Daljinsko kolesarjenje: sklenitev kroga daljinskih kolesarskih poti okrog Julijskih Alp dokončanje investicij ( MZI)

> Jesenice Lesce Radovljica

> Bled Bohinj

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec

> Soška kolesarska pot 2.2.8 Zakonodajni vidik vzpostaviti enostaven zakonodajni okvir za urejanje in legalizacijo upravljanja kolesarskih poti v naravi (podobno, kot je urejeno za planinske poti) ter vzpostavljanje režimov upravljanja ( MZI, MGRT, MOP)

Glej tudi R4. Trajnostno mobilna destinacija.

R2.3 BELA IN ZELENA ZIMA:

Fokus delovanja SJA bo na prestrukturiranju zimskih produktov in novem razumevanju zime v luči podnebnih sprememb. Poudari se raznolikost zimskih doživetij in pristopi k inovativnemu razvoju mehkih produktov za zelene zime. Cilj delovanja je podpora re designu gorskih centrov BOJA in ohranjanju njihove konkurenčnosti prek celega leta. Poseben izziv predstavlja proučitev in zasnova novega celoletnega produkta BOJA kot alpska klimatska well being destinacija.

1 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in RA ji

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 500.000 € (brez naložb v gorske centre)

Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO (gorski centri, javna turistična infrastruktura)

EU Interreg EU Horizont EU LIFFE STO

Prednostne naloge in projekti:

2.3.1 SKI PASS JULIJSKE ALPE

> Proučitev nadgradnje v Zimsko kartico JA/Winter pass JA.

> Vključitev vseh smučišč in dodatnih aktivnosti (tek na smučeh, vodeno turno smučanje v kombinaciji z gorskimi centri idr.).

> Optimizacija zimskih prevozov(ski bus, prevozi na klic do smučišč, turno smučarskih izhodišč).

2.3.2 Izkoristiti velika zimska tekmovanja: Svetovno prvenstvo Pokljuka biatlon (2021), SP Planica nordijske discipline (2023) in tekme svetovnega pokala pri promociji in pospeševanju zime. Glej tudi R 2.5 Dogodki in T Trženje

2.3.3 Tek na smučeh: proučitev potenciala za nadgradnjo v produkt na ravni BOJA (Rateče Planica, Pokljuka, Gorjuše Bohinj ...).

2.3.4 JULIANA SKI TOUR: Razvoj turno smučarskega produkta in spremljajočih dogodkov v sodelovanju s PZS (z zimskim odprtjem določenih planinskih koč) in JZ TNP (mirne cone) z vidika pravilnega usmerjanja turnega smučanja.

2.3.5 Produkti JA za zelene zime brez snega: Akcijski načrt z zasnovo inovativnih produktov

> TOP ponudba JA za zelene zime: izbor ponudnikov, pomoč pri nadgradnji in razvoju mehkih produktov za zelene zime (fokus na kulinariki, praznikih, butični wellness, poslovna srečanja, team buildingi, ustvarjanje z rokodelci ...).

> Nadgradnja programov in paketov, promocija

2.3.6 Alpska klimatska WELL-BEING DESTINACIJA: preveritev in zasnova

> Preveritev tržnega potenciala

> Koncept in strokovna preveritev klimatskih dejavnikov: priprava strokovnih podlag

> Razvoj in pozicioniranje novega produkta

Drugo:

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec

2.3.7 Financiranje naložb GORSKIH CENTROV: Prizadevanje na državni ravni za zagotavljanje sistemskih virov financiranja modernizacije žičniške, zasneževalne in druge športne infrastrukture za učinkovitejše celoletno obratovanje gorskih centrov, prednostno Kanin, Kranjska Gora, Vogel, Straža ( MZI, MGRT)

R2.4 RIBOLOV: Ribolov, predvsem muharjenje na rekah (op. ribolov, še zlasti krapolov v jezerih se ne spodbuja), ima pomemben neizkoriščen potencial za podaljševanje sezone na celotnem območju BOJA (pr. april, maj/september, oktober, sulec v decembru) in dvigovanje vrednosti Povezovanje na ravni BOJA poleg možnosti ribolova na različnih rekah omogoča promocijo različnih specializiranih ponudnikov, tematskih poti, dogodkov, ki so že vzpostavljeni, kakor tudi lokalnih gojiteljev rib. SJA najprej pristopi k ovrednotenju obstoječe ponudbe, oblikovanju skupne ponudbe in promociji na ravni BOJA. Pomemben sestavni del promocije je ozaveščanje o pomenu varovanja narave in voda, usmerjanju ribičev (brez gradenj novih ribiških poti) za zagotavljanje kakovosti doživljanja. Potencialno možno pozicioniranje kot naj regije za ribolov/muharjenje v Srednji Evropi. Lokalno proizvodnjo rib in izdelkov iz rib se smiselno naveže na KBZ in Okuse Julijskih Alp.

Prednostne naloge in projekti:

2 Nosilec: SJA z destinacijami, JZ TNP in RA ji

Rok: 2023 2025

Vrednost SJA: 150.000 €

Potencialni viri: Občine + TT EU LAS INTERREG STO

2.4.1 Vzpostavitev sodelovanja z ribiškimi družinami, Zavodom za ribištvo in gojitelji rib.

2.4.2 Identificiranje in ovrednotenje ponudbe na ravni BOJA (reke, nastanitve, ribiški vodniki, oprema, kulinarika, proizvodnja rib, tematske poti, festivali).

2.4.3 Produktni katalog: Poudarek na usmerjanju, doživljanju.

2.4.4 Izvedba skupnih trženjskih aktivnosti.

Drugo:

2.4.5 Proučiti in pilotno uvesti prek projektov:

> Skupna ribiška karta JA (Fly) fishing PASS.

> Organizacija manjšega specializiranega sejma za ribiško opremo (razstavljavci iz celega sveta) in predstavitev ribolovnih destinacij JV Evrope dolgoročno.

2.4.6 Zakonodajni vidik: Ribiška vodniška služba ( MKGP, MOP)

R2.5 PLANINE IN PLANŠARSTVO:

Planine so poleg gorskih vrhov eden najprepoznavnejših krajinskih elementov in identitet Julijskih Alp. Najdemo jih tako na gorenjski kot primorski strani. Ohranjanje živih in avtentičnih planih je vse bolj ogroženo, turizem z izpostavljanjem njihove izjemnosti in tradicionalne vloge v gorskem kmetijstvu in ohranjanju krajine, v kontroliranem in butičnem obsegu lahko doda vrednost in privlačnost za planšarje in lastnike planin.

2 Nosilec: SJA z destinacijami, JZ TNP in RA ji

Rok: 2023 2025 Vrednost SJA: 50.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU LAS INTERREG ZTNP 1 LIFE

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Prednostne naloge in projekti:

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec

STO

2.5.1 Identificiranje interesa, zakonodajnega okvira in ovrednotenje potenciala na ravni BOJA (zainteresirane agrarne skupnosti, JZ TNP, KSS, vodniki po planinah, sirarne, sirarske poti, tematski muzeji, tradicionalni dogodki, prenočevanje na planinah).

2.5.2 Pilotna zasnova in realizacija produkta v obsegu, ki je izvedljiv (če se faza 2.5.1 izkaže za izvedljivo).

Drugo:

2.5.3 Zakonodajni vidik: Vpliv na prilagoditve Zakona o Triglavskem narodnem parku 1, Zakona o agrarnih skupnostih in drugih relevantnih predpisov, ki opredeljujejo dejavnosti na planinah. ( MKGP, MOP)

R2.6 PREMIUM DOGODKI BOJA:

BOJA kot celota slabo izkorišča velike dogodke, še zlasti mednarodne športne prireditve za promocijo in krepitev prepoznavnosti regije.

Potrebno je bolje izpostaviti najboljše turistične prireditve destinacije (še zlasti tiste izven poletne sezone) in jih povezati z lokalnimi KBZ ter vključiti v zelene/zero waste koncepte. Na ravni SJA naj se okrepi krovna koordinacija in promocija najpomembnejših dogodkov, medtem ko razvoj dogodkov ostaja naloga posameznih destinacij.

Prednostne naloge in projekti:

2 Nosilec: SJA z destinacijami in JZ TNP

Rok: 2023 - 2025

Vrednost SJA: 50.000 €

Potencialni viri: Občine + TT STO

2.6.1 Izbor, po potrebi nadgradnja oziroma re pozicioniranje visokokakovostnih dogodkov, ki podpirajo karakter zelene alpske regije, in promocija PREMIUM dogodkov destinacije s fokusom na pomlad, jesen in zimo.

2.6.2 Vzpostaviti skupen on line koledar (s poudarkom na premium dogodkih/prireditvah):

> Načrtovanje koledarja za 2 leti vnaprej

> Ob večjih dogodkih pravočasno obveščanje / dogovarjanje s ponudniki nastanitev na celotnem območju BOJA

R3 USMERJANJE RAZVOJA TURISTIČNIH STORITEV IN INFRASTRUKTURE NA PODJETNIŠKI RAVNI

Spodbujanje trajnostne, kakovostne in celoletne preobrazbe nastanitev, kulinarike, outdoor in drugih podpornih dejavnosti

Namen ukrepa je spodbuditi zeleno in butično miselnost ter zavedanje o potrebi po neprestanem inoviranju in dvigovanju kakovosti storitev ter infrastrukture v obstoječem turističnem podjetniškem sektorju. Skupnost JA ima pri tem omejene vire, zato je njena naloga strateško usmerjanje, izobraževanje, ozaveščanje ter lobiranje za ustrezne podjetniške in povezane politike (pr. stanovanjska, prostorska, demografska), konkretno svetovalno delo in pomoč pri dostopu do finančnih instrumentov države in EU pa naloga razvojnih agencij.

Posebna pozornost se namenja usmerjanju turističnih podjetij in investitorjev v prenove obstoječih nastanitvenih, gostinskih in spremljajočih objektov (vključno s planinskimi kočami), njihove okoljske in energetske sanacije ter dvig kakovosti designa, trajnostne arhitekture in rabe lokalnih materialov.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec Širjenje obsega nastanitev (še zlasti v segmentu sezonskih ležišč) ni priporočljivo, razen v specifičnih segmentih (pr. turizem na kmetiji) in v geografskih okoljih, kjer je zaznan primanjkljaj (pr. v odmaknjenih podeželskih območjih vzdolž Juliana Trail). Še posebej se spodbuja naložbe v razvoj programov, storitev in doživetij, ki prispevajo k desezonalizaciji in podjetniški aktivaciji iz lokalnega okolja BOJA.

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Glej tudi prostorski vidik pod fokusnim področjem 4: I Identiteta.

R3.1 USMERJANJE TURISTIČNIH PODJETIJ:

Skupna strategija za razvoj turistične podjetniške ponudbe na ravni BOJA temelji na:

> uvajanju zelenih standardov,

> digitalizaciji poslovanja,

> dvigu kakovostnih standardov namestitev,

> pospeševanju butične ponudbe,

> pospeševanju specializacije in razvoja dodatne ponudbe, ki podpira nosilne produkte BOJA,

> dodajanju vrednosti ponudbam (usmerjanje cenovne politike) in

> sonaravnem urejanju prostora, trajnostni arhitektura in skrbi za design.

Strategija se uresničuje skozi dodeljevanje občinskih spodbud in konkretno svetovanje. Na ravni SJA poteka komuniciranje s ključnimi ponudniki, razvojnimi agencijami in državo.

Neposredno svetovanje in podporo obstoječim in potencialnim ponudnikom nudijo destinacije, občine in RA PRC, RAGOR in BSC.

Prednostne naloge in projekti:

1 Nosilec: SJA z Ragor, PRC in BSC

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 30.000 € + 1.000.000 € za mikro finančno shemo oz. ustrezno koriščenje načrtovanih državnih shem nepovratnih spodbud (c 19, problemska območja)

Potencialni viri: Občine + TT EU LAS EU NOO/VFO

3.1.1 Vzpostavitev stalnega specialističnega svetovanja podjetjem v turizmu na ravni razvojnih agencij (npr. po modelu SPOT točk, MOTOR BSC Kranj).

3.1.2 Novelacija in poenotenje pravilnikov občin na območju BOJA za spodbujanje gospodarstva v delu turizma:

> Ukinitev spodbud za širjenje sobodajalstva, razen na mikro območjih, kjer je zaznana vrzel (pr. Baška grapa, Kanalski Kolovrat, ob Julijani);

> Uvedba spodbud, ki podpirajo začrtano strategijo ukrepa R3.1 Drugo:

3.1.3 Prizadevanje za vzpostavitev MIKRO FINANČNE SHEMA BOJA za podporo okrevanju sektorja po Covid 19 ter kakovostni in trajnostni nadgradnji in rasti MSP in kmetij, ki delujejo na področju turizma in spremljajočih podpornih dejavnosti. Predlaga se oblikovanje posebne mikro finančne sheme za naložbe, ki nadgrajujejo kakovost, zagotavljajo celoletnost in celovitost ponudbe, uvajajo izboljšave, ki zagotavljajo okoljsko trajnost, butičnost ali specializacijo, kakovostne arhitekturne prenove ter zapolnjujejo zaznane vrzeli v digitalizaciji. Pomembna usmeritev: prednostno aktivacija neizkoriščenih objektov pred novogradnjami, prenove obstoječih pred širitvami zmogljivosti. ( MGRT/ SVRK/ MGRT predlog ukrepa se nujno umesti v CTN BOJA, CLLD/LAS tega območja in spodbude po 10. členu ZTNP 1); Alternativno: podpora ponudnikom za proaktivno koriščenje načrtovanih državnih shem nepovratnih spodbud za okrevanje turizma po Covid 19 in razvoj problemskih območij.

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec

3.1.4 Zakonodaja: Spremljanje in predlaganje pozitivnih zakonodajnih sprememb na področjih povezanih s poslovanjem namestitvenih objektov, gostinstva, agencij. Prednostno je delovanje usmerjeno v:

> ukrepe v podporo delovanju v in po Covid 19,

> ukrepe v pridobivanje in dvig kompetenc kadrov (pr. stanovanjska politika za redne in sezonsko zaposlene v turizmu, praktično do in preusposabljanje kadrov),

> napovedane spremembam Zakona o gostinstvu in kategorizacije. ( MGRT)

R3.2 PRIDOBIVANJE INVESTITORJEV V

STRATEŠKE NALOŽBE V INTERESU BOJA:

Medtem ko BOJA še zaznava velik interes za vlaganja v dodatne kratkotrajne nastanitve (kampi, glampingi, sobodajalstvo), je po drugi strani v določenih destinacijah zaznati vrzel v celoletni hotelski ponudbi (Dolina Soče) in pri vlaganjih v propadajoče objekte kulturne dediščine. Namen ukrepa je (pre)usmerjanje investitorjev v naložbe, ki so skladne s strategijo in destinacije.

Prednostne naloge in projekti:

3 Nosilec: BSC s PRC in RAGOR ter

SPIRIT

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 20.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO

3.2.1 Priprava in redno posodabljanje kataloga ključnih JZP projektov, za katere se iščejo strateški vlagatelji. Primeri:

> Alpski wellness in konferenčni hotel Tolmin/ Dolina Soče

> Vaško jedro Breginj

> Vrba Prešernov muzejski kompleks

> Doživljajski park narodno zabavne glasbe v Begunjah in drugi

> Neprofitne stanovanjske kapacitete za redno in sezonsko zaposlene v turizmu

> Osrednje parkirne hiše s podpornimi funkcijami (mobilnostna vozlišča, centri za obiskovalce, lokalni oskrbni servisi..)

> Celostne revitalizacije degradiranih turistično trgovskih območij oz. con v mešanem ali razpršenem lastništvu

3.2.2 Načrtna promocija in pridobivanje investitorjev prek različnih baz in dogodkov

R4 TRAJNOSTNA MOBILNA DESTINACIJA

Zagotoviti povezan, pameten, učinkovit in enostaven sistem trajnostne mobilnosti kot orodja usmerjanja obiskovalcev v BOJA (CPS JA, ANURDP BOJA)

Namen ukrepa je v sodelovanju z občinami, državo in izvajalci javnega potniškega prometa zagotoviti učinkovit, privlačen, digitalno podprt in povezan multimodalni sistem trajnostne mobilnosti, ki bo predstavljal resno alternativo motoriziranemu prihodu obiskovalcev na območje BOJA ter predvsem odkrivanje in doživljanje destinacij Julijskih Alp brez avtomobila. Pomembno je, da so vse mobilnostne rešitve načrtovane na način, da koristijo tako obiskovalcem kot tudi lokalnemu prebivalstvu ter medsebojno digitalno združljive.

Področje trajnostne mobilnosti je podrobneje opredeljeno v Celostni prometni strategiji Julijskih Alp (PRC, 2020, delovno gradivo), umirjanje prometa na kritičnih konfliktnih območjih v TNP pa v Akcijskem načrtu za usmerjanje obiska in rekreacije v TNP (JZ TNP, 2020, delovno gradivo), zato v tem dokumentu izpostavljamo prednostne naloge in projekte, ki so najtesneje povezane s turizmom oziroma kjer je zaradi presečnosti tem nujna aktivna udeležba Skupnosti Julijske Alpe.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

R4.1 USKLAJEN SISTEM SEZONSKIH LINIJSKIH PREVOZOV IN JPP NA OBMOČJU BOJA: Cilj je krepiti prihod obiskovalcev v destinacijo in gibanje po območju BOJA z javnim prevozom, peš in kolesom. Za preusmerjanje na javni prevoz je nujna ustrezna pokritost in povezljivost vseh destinacij BOJA z osnovno hrbtenico JPP (avtobus, vlak). Slednja se v sezoni dopolnjuje s posebnimi lokalnimi linijskimi prevozi, ki jih znotraj vsake destinacije organizirajo občine. V ta namen želimo znotraj BOJA poenotiti lokalne sezonske prevoz in jih smiselno integrirati z JPP (avtobus, vlak) in parkirišči (P+R). Obiskovalec bo tako deležen enovitega mobilnostega sistema, ki mu bo omogočal enostavno kroženje okrog in prek Julijskih Alp. Ustrezna mreža in frekvenca JPP sta tudi važna dejavnika kakovosti bivanja lokalnega prebivalstva. Nujno je tesno sodelovanje države, lokalnih skupnosti, regije, prevoznikov v JPP in destinacij. ( MZI, SŽ)

Prednostne naloge in projekti:

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec

1 Nosilec: SJA v sodelovanju s PRC, JZ TNP in destinacijami in prevozniki

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 75.000 €

Potencialni viri: Občine + TT NFM/ EEA ZTNP 1 EU LAS EU NOO/VFO INTERREG (SI/AT, SI/IT)

4.1.1 Poenotenje in integracija sezonskih lokalnih prevozov: Postopno, od zagotovitve povezljivosti voznih redov do poenotenja zunanje podobe in brandinga ter cenovne politike med posameznimi destinacijami BOJA.

4.1.2 Digitalizacija in komuniciranje voznih redov: vnosi podatkov o voznih redih v Google in druge mobilnostne platforme z namenom izboljšanja uporabniške izkušnje.

4.1.3 Prilagajanje JPP potrebam kolesarjev in pohodnikov.

Drugo:

4.1.4 Sistemski ukrepi na državni ravni dodeljevanje koncesij za JPP:

> Upoštevanje turističnih tokov v metodologiji za izračun dostopnosti pri podeljevanju koncesij JPP za novo obdobje.

> Izboljšanje dostopnosti Doline Soče z JPP ter ohranitev in optimizacija povezav gorenjskega dela BOJA.

> Zagotoviti hitre linije iz destinacijskih središč v Ljubljano.

> Zagotoviti povezljivost JPP iz destinacij do mobilnostnih vozlišč (pr. letališč in železniških postaj Ljubljana, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Benetke, Celovec) ( MZI)

R4.2 ENOVIT JAVNI SISTEM IZPOSOJE E-KOLES V

BOJA:

Za potrebe kolesarjenja v podporo lokalni mobilnosti (pr. med nastanitvijo in postajališčem JPP, lokalno znamenitostjo ipd.) se na ravni BOJA vzpostavi sodoben in med destinacijami povezljiv sistem izposoje e koles. Gre za kratkotrajen in časovno omejen sistem izposoje, ki dopolnjuje JPP in ni konkurenca zasebnim izposojevalnicam koles in outdoor agencijam.

Prednostne naloge in projekti:

2 Nosilec: SJA = koordinacija, sicer naložba občine

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 5.000 € (koordinacija)

Potencialni viri: Občine + TT NFM/ EEA

EU NOO/VFO ZTNP 1

EU LAS

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

3.3.1 Odločitev in dogovor na ravni občin

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec

> o nosilni občini (Dolina Soče, Bohinj, KG, Žirovnica še nimajo sistema, Bled ga želi nadgraditi, občini Radovljica in Jesenice sta sistem uvedli v letu 2020);

> o poslovnem modelu

3.3.2 Priprava projekta, pridobivanje dodatnih virov in izvedba ter vzdrževanje sistema

R4.3 INTEGRALNA PAMETNA »KARTICA=APP«

JULIJSKIH ALP (področje digitalizacije):

Obstoječo kartico gosta želimo nadgraditi v pametno mobilnostno aplikacijo BOJA, ki bo poleg prevozov in parkirišč nudila tudi bonitete za obisk ključnih točk interesa. V ta namen je nujen tehnološki in poslovno organizacijski napredek, ki je finančno in operativno zahtevnejši od trenutne ravni. Pametna kartica mora gostu (in tudi domačinu) nuditi čim boljšo uporabniško izkušnjo in kroženje po območju BOJA, partnerjem pa čimbolj povezljiv in enostaven sistem upravljanja, spremljanja/usmerjanja obiska in obračuna storitev. Potrebno je zagotoviti povezljivost z digitalnimi rešitvami spremljanja in usmerjanja obiska na posameznih mikro destinacijah. Glej tudi ukrepe pod fokusnim področjem U Upravljanje.

Prednostne naloge in projekti:

1 Nosilec: SJA skupaj z destinacijami, JZ TNP, občinami in partnerji

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 400.000 €

Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO EU INTERREG EU LAS NFM/ EEA ZTNP 1

4.3.1 Poslovni in digitalni model kartice: Trenutno imamo v BOJA 2 različna poslovna modela kartice: 1 Bohinj/Dolina Soče plačljiv model in 2 Radovljica/Bled brezplačna kartica. Preveriti je potrebno obstoječe modele in razvijajoče se alternativne digitalne rešitve, jih primerjati z drugimi praksami, izračunati finančno vzdržnost in zasnovati primeren poslovni model in digitalno rešitev.

4.3.2 Priprava projekta, iskanje partnerjev (SRIP i, konzorciji za pametne skupnosti...) in pridobivanje dodatnih virov 

4.3.3 Razvoj, pilotno testiranje in fazna implementacija Drugo:

4.3.4 Zagotoviti povezljivosti pametne kartice BOJA z JPP in prepoznati JA kot pilotni projekt države za mobilnostne rešitve za turistična območja ( MZI)

R4.4 BOHINJSKA ŽELEZNICA in GORENJSKA ŽELEZNICA:

Kot del JPP sta Bohinjska proga in Gorenjska železnica ključni hrbtenici mobilnosti v BOJA, zato je pomembno, da SŽ sledijo potrebam in trendom razvoja BOJA kot vodilne slovenske trajnostne destinacije. Na Bohinjski in Gorenjski progi morajo voziti sodobnejše in frekventnejše vlakovne kompozicije, ki so prilagojene tako potrebam prebivalcev kot tudi obiskovalcev. Železniška postajališča naj se preurejajo v sodobna in funkcionalno opremljena multimodalna vozlišča. Nadgradi se avtovlak. Vzpostavijo se posebni

1 Nosilec: PRC = koordinacija, sicer naložba SŽ/MZI, RAGOR za Gorenjsko progo

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 100.000 €

Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO EU INTERREG

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec turistično potovalni paketi za dostop v destinacijo z vlakom. Železnica predstavlja največji neizkoriščen potencial za zmanjšanje obremenitev narave in izpustov CO2 zaradi turističnega prometa v BOJA.

Prednostne naloge in projekti:

4.4.1 Konzorcij za Bohinjsko progo (delovna skupina) za strateško pozicionirajo in razvoj Bohinjske proge.

4.4.2 Razvoj produktov in paketov skupaj s Slovenskimi železnicami (pr. kolesarski vlak,..).

4.4.3 Koncept dolgoročne vizije in možnih modelov razvoja Bohinjske proge.

Drugo:

4.4.4 Ukrepi in naložbe države in Slovenskih železnic za pospešitev trajnostne mobilnosti BOJA: ( MZI, SŽ)

> Prizadevanje, da bodo vlaganja v posodobitev proge in kompozicij Bohinjske železnice prepoznana kot prednostni strateški projekt RS, saj gre za osrednjo mobilnostno hrbtenico BOJA ter navezovanje območja na avstrijsko in italijansko železniško omrežje.

> Nadaljnja vlaganja v modernizacijo Gorenjske železniške proge.

> Ohranitev in nadgradnja avtovlaka.

> Priprava zasnov za ureditev multimodalnih vozlišč s spremljajočo turistično prometno informacijsko infrastrukturo: Lesce, Jesenice, Bled, Bohinjska Bistrica, Most na Soči.

R5 ZELENA IN BREZOGLJIČNA DESTINACIJA

Razširjati in široko uvajati zelene in krožne rešitve v javno in poslovno prakso destinacije

Namen ukrepa je udejanjati zelene standarde in obljube ter čimbolj zmanjšati porabo naravnih in drugih virov v turizmu, vključno z emisijami (glej tudi R4 Mobilnost). Pri tem se BOJA prednostno usmerja v zmanjševanje količin odpadkov (v smeri JA brez plastike oziroma odpadkov) in pospeševanje prehoda turističnega gospodarstva in tudi javnega sektorja v krožno gospodarstvo.

Pomemben segment predstavlja ozaveščanje in spreminjanje navad pri ponudnikih, v javnem servisu, kot tudi pri obiskovalcih in prebivalcih.

Pri tem je Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) osnovna platforma za sodelovanje (komunale, šole, turistična podjetja..), krepitev skupnih regijskih trajnostnih rešitev in vrednosti za gosta, SJA pa platforma za prenos in izmenjavo praks.

Večina destinacij znotraj BOJA so že nosilke znamke SLOVENIA GREEN in imajo vzpostavljene zelene ekipe in usklajevanja.

R5.1 JA ZSST KOT PLATFORMA ZA KREPITEV SKUPNIH REGIJSKIH TRAJNOSTNIH REŠITEV

IN ZELENE VREDNOSTI ZA GOSTA:

Praktično vse destinacije JA so vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma (SLOVENIA GREEN destinacije; manjkajoče občine Gorje, Jesenice in Žirovnica k temu pristopijo), ki jo je

2 Nosilec: SJA = koordinacija, sicer destinacije, komunale, OŠ

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 400.000 €

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec potrebno na celotnem območju BOJA ozavestiti tudi na ravni turističnih ponudnikov, občin in v javnih službah. Hkrati je potrebno ZSST kot procesno platformo okrepiti s projekti, ki prinašajo konkretno dodano vrednost in obvezo za odgovorno ravnanje tudi za obiskovalca.

Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO EU Interreg EU LAS NFM/ EEA ZTNP 1 LIFE+ Prednostne naloge in projekti:

5.1.1 Oblikovanje letnih zelenih operativnih načrtov na ravni BOJA (skupni cilji in prioritete na ravni JA, za okrepitev učinkovitosti delovanja).

5.1.2

Vzpostavitev »zelene« koordinacije med zelenimi koordinatorji (ZSST) ter med različnimi skupinami deležnikov na ravni BOJA (pr. OŠ, komunale idr.).

5.1.3 Oblikovanje skupne zelene politike (zaveze) BOJA in aktivnosti za njeno poosebljene med ponudniki in med obiskovalci.7

5.1.4 Skupne akcije ozaveščanja in spreminjanja navad ponudnikov za okrepitev števila SLOVENIA GREEN Accommodation, Attractions, Cuisine Travel Agents (na ravni destinacij) in obiskovalcev (na ravni destinacij in BOJA).

5.1.5 Usklajevanje lokalnih politik (cene, pristopi..), primerjanje kazalnikov ZSST in izmenjava dobrih praks na ravni BOJA.

R5.2 OD UKINITVE PLASTIKE ZA ENKRATNO UPORABO DO PREHODA V KROŽNO

GOSPODARSTVO:

JZ TNP je za območje BOJA v letu 2020 pripravil RAZVOJNI NAČRT Od ukinitve plastike za enkratno uporabo do vzpostavitve krožnega gospodarstva na BOJA, s katerim si zadaja cilj postati prvo območje brez plastike za enkratno uporabo v Sloveniji, s celostnim pristopom: ne samo umikanje plastike za enkratno uporabo (SUP), temveč tudi drugih izdelkov za enkratno uporabo; ne zgolj v turizmu, temveč tudi v drugih dejavnostih (šole, komunala, maloprodajne točke idr.); ne zgolj umik plastike, temveč zmanjševanje odpadkov (ZERO WASTE koncept); ne zgolj kratkoročno umik plastike za enkratno uporabo, temveč dolgoročno delovanje po principih krožnega gospodarstva; ne kot prepoved uporabe plastike, temveč ozaveščanje, informiranje, motiviranje in promocija ne uporabe tovrstnih izdelkov. ( MOP, STO)

Glej RAZVOJNI NAČRT Od ukinitve plastike za enkratno uporabo do vzpostavitve krožnega gospodarstva na BOJA (TNP; 2020).

Prednostne

1-2 Nosilec: JZ TNP v sodelovanju z SJA in razvojnimi agencijami, sicer destinacije Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 500.000 € Potencialni viri: LIFE + Občine EU NOO/VFO EU Interreg EU LAS NFM/ EEA ZTNP 1

nosilcev za posamezne aktivnosti

in agencije, prireditve in osnovne šole).

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec

5.2.2 Standard za »plastic free/zero waste prireditev v BOJA« (nadgradnja koncepta Občine Bled oz. Infrastrukture Bled) in priprava primera občinskega pravilnika oz. odloka. Pravilnik med drugim opredeljuje pogoje o ravnanju z odpadki na prireditvi, pod katerimi občina v predhodnem soglasju z izvajalcem javne službe poda soglasje k prireditvi. Izdaja jasnih navodil, kako naj organizatorji prireditev ravnajo z odpadki. Cilj je, da so vse identificirane krovne imidž prireditve (ki so v skupnem koledarju TOP prireditev BOJA) brez plastike.

5.2.3 Občine sprejmejo odloke o občini brez plastike za enkratno uporabo.

5.2.4 Prenos prakse OŠ Bled na vse osnovne šole na območju BOJA (Skupnost osnovnih šol Julijskih Alp).

5.2.5 Oblikovanje standardov »brez plastike« in implementacija preko ZSST.8

5.2.6 Razvoj pilotnega projekta za uvajanje inovativnih zelenih rešitev in prehoda v krožno gospodarstvo v turističnih podjetjih in destinacijah (sinergije med podjetji, lokalne dobavne verige, valorizacija odpadkov ponovna uporaba gradbenih materialov in pohištva, pametne digitalne rešitve idr.).

R5.3 TEMNO NEBO:

S ciljem zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja si SJA prizadevaj vzpostaviti nekaj mikro območij, kjer bi postopoma nastala temna območja (z manj invazivno osvetlitvijo in opuščanjem dodatne razsvetljave), prednostno v Natura 2000 območjih. S tem omogočimo doživljanje zvezdnega neba in razvoj nišnega turističnega produkta.

Prednostne naloge in projekti:

3 Nosilec: BSC Kranj Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 200.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU Interreg EU LAS NFM/ EEA ZTNP 1

5.4.1 Analiza stanja primernosti posameznih območij za prehod med temna območja in priprava strategije

5.4.2 Uvedba in certificiranje pilotnih območij znotraj Julijskih Alp z določitvijo skrbnika 5.4.3 Razvoj nišnega turističnega produkta

R6 PODATKI IN DIGITALIZACIJA

Zagnati proces digitalne transformacije destinacije

Nova normalnost prinaša spremembe tudi na področju prodaje oziroma potrošniškega ravnanja. COVID 19 je močno okrepil zaupanje v vse digitalno in hkrati pred velike izzive izboljšanja digitalizacije in vzpostavitve učinkovitejših digitalnih sistemov postavil številne akterje. Digitalna orodja ne pridobivajo na pomenu le na področju trženja, temveč so lahko tudi odlična osnova za boljše načrtovanje in upravljanje turizma.

Kljub temu, da gre za horizontalno področje, ki podpira ukrepe vseh štirih fokusnih področij, pa je za SJA pomembno, da se v začetni fazi načrtno loti digitaliziranja svojega delovanja. Namen ukrepa je sistematično in bolj strateško, na ravni JA, pristopiti k izboljšanju digitalnega okolja za povečanje stopnje digitalizacije turizma celotne regije.

8 V primeru uspešne prijave na LIFE bo standard vključen v ZSST (upravljavec ZSST je STO; če k temu ne bo krovnega/nacionalnega pristopa, se predlaga, da k temu pristopi SJA gre za izkoriščanje ZSST kot platforme, ki potrebuje tovrstne cilje in aktivnosti, za večjo verodostojnost zelene obljube

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) Nosilec

V tem pogledu ukrep združuje zasnovo digitalne strategije BOJA, vzpostavitev ustrezne digitalne platforme in koordinacijo digitalizacijskih ukrepov na posameznih področjih in destinacijah, da se zagotovi medsebojna integracija individualnih aplikacij in rešitev.

R6.1 SKUPNA DIGITALNA STRATEGIJA ZA CELOTEN TURIZEM NA OBMOČJU BOJA 5.0.:

Za izboljšanje digitalizacije v celotni vrednostni verigi v turizmu je potrebno najprej pripraviti strategijo in načrt postopnih izboljšav za digitalno transformacijo panoge turizma na območju, ki bo zajemala vsa ključna področja (izkušnja kupca, podatkovna strategija, procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja, digitalni poslovni modeli, produkti in storitve, strategija razvoja digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest, strategija razvoja digitalne kulture, kibernetska varnost in industrija 4.0 in 5.0) vključno z ustreznimi tehnološkimi rešitvami. Hkrati je potrebno vključiti/upoštevati vse digitalne platforme, ki so že vzpostavljene/se vzpostavljajo na ravni občin.

Prednostne naloge in projekti:

1 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, občinami in RA ji

Rok: 2021 Vrednost SJA: 100.000 € (strategija + koordinacija digitala 5 let)

Potencialni viri: Občine + TT EU Pametne skupnosti STO

6.1.1 Izdelava digitalne strategije BOJA kot trajnostne turistične destinacije z analizo stanja digitalizacije po destinacijah in JZ TNP, opredelitvijo skupnih vsebin in zasnovo izvedbenih faz

6.1.2 Koordinator digitalizacije na ravni SJA

6.1.3 Aktivno sodelovanje z STO in usklajevanje/povzemanje rešitev nacionalne platforme; v letu 2021 se pripravlja Strategija digitalne transformacije slovenskega turizma. ( STO)

R6.2 OD PODATKOVNE DO CELOSTNE DIGITALNE PLATFORME:

Na osnovi strategije SJA prek projektov pristopi k fazni izvedbi, od zbiranja in integracije relevantnih turističnih in drugih podatkov/ kazalnikov posameznih destinacij do celostne platforme, ki omogoča njihovo uporabo, interpretacijo in personalizacijo za potrebe komuniciranja, trženja, prodaje, usmerjanja in spremljanja obiskovalcev, uvajanja novih standardov, grajenja verig vrednosti do izdelave scenarijev prihodnega razvoja.

Prednostne naloge in projekti:

2 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami in RA ji Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 400.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO

EU LAS

HORIZON Europe STO

6.2.1 Zasnova in fazna izvedba projektov digitalizacije. 6.2.2 Aktivno vključevanje v projekte pametnih skupnosti

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Slika 211 Shematski pregled digitalizacijskih vsebin razvojnega načrta

Na temeljnem področju delovanja BOJA (01 RAZVOJ) bomo uspešni zgolj, če bomo sistematično gradili verigo vrednosti BOJA od krovne ravni (=SJA) do destinacijske (=DMMO), kjer se projekti/produkti uresničujejo v tesnem partnerstvu s turističnimi ponudniki. Koncept prikazujemo v spodnji shemi veriga vrednosti za vseh 6 ukrepov v okviru RAZVOJA.

Slika 25: Gradnja verig vrednosti BOJA

Fokusno področje 2: TRŽENJE

Trženje je bilo doslej v veliki meri primarno področje delovanja SJA, s tem razvojnim načrtom pa se njegova vloga spreminja tako v smislu, da se krepi upravljavska oziroma razvojna vloga povezovanja na ravni Julijskih Alp (v skladu s paradigmo premika od marketinga k managementu), ob tem pa se spreminja tudi sam koncepta trženja oziroma promocije. Trženje se od dosedanje promocije in skrbi za povečevanje prepoznavnosti BOJA premika k digitalizaciji in bolj odgovornemu trženju, ki se osredotoča na zahtevnejšega in bolj odgovornega ciljnega gosta, trgu pa zelo pomembno premišljeno sporoča vrednote destinacije (udejanjanje koncepta »dnevne sobe«) in krepi odgovoren odnos do turizma tudi na strani obiskovalcev. Nov koncept trženja sledi ciljem desezonalizacije, povečevanju neodvisnosti od on-line rezervacijskih sistemov (OTA) in dvigovanja vrednosti skozi celotno destinacijsko verigo.

KLJUČNI CILJI

> Skozi digitalno in družbeno odgovorno trženje nagovoriti zahtevnejšega gosta, ki zna ceniti to izjemno naravno okolje in nadpovprečno potuje izven poletja.

> Preko kartice mobilnosti in s komunikacijsko podporo okrepiti kroženje v regiji, s ciljem okrepitve izkustvenega doživljanja obiskovalca, povečanja potrošnje in podaljšanja bivanja v destinaciji.

TRŽENJSKI CILJI

1. T1 KOMUNIKACIJSKI KONCEPT IN SODOBNA SKUPNA ORODJA ZA TRŽENJE: Jasna komunikacijska strategija in visokokakovostna trženjska infrastrukturna orodja v podporo sodobnemu, digitalnemu in družbeno odgovornemu trženju;

2. T2 DIGITALIZACIJA & BOOKING CENTER: Krepitev digitalizacije in pospeševanje direktnih rezervacij za bolj trajnostne poslovne modele;

3. T3 CILJNO in DRUŽBENO ODGOVORNO TRŽENJE: Bolj strateški in sistematični pristop k trženju, ki nagovarja zahtevnejšega obiskovalca in se usmerja v vrzeli izven poletja:

4. T4 (DIGITALNI) MARKETING: Združevanje sredstev za izvedbo skupnih promocijskih aktivnosti

AKCIJSKI NAČRT PO TRŽENJSKIH CILJIH

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3)

T1 KOMUNIKACIJSKI KONCEPT IN SODOBNA SKUPNA ORODJA ZA TRŽENJE

Jasna komunikacijska strategija in visokokakovostna trženjska infrastrukturna orodja v podporo sodobnemu, digitalnemu in družbeno odgovornemu trženju

Gre za temeljni krovni komunikacijski in infrastrukturni ukrep na področju trženja. Namen ukrepa je v prvi fazi opredeliti jasno komunikacijsko strategijo oziroma koncept (kaj je vrednost Julijskih Alp in njena razlikovalna pozicija v odnosu do drugih alpskih regij ter postavitev koncepta komunikacije na krovni/destinacijski ravni), nato pa posodobiti trženjsko infrastrukturo na krovni ravni Julijskih Alp, ki tako ponudi visokokakovostne temelje za družbeno odgovorno trženje in učinkovito nagovarjanje zahtevnejšega obiskovalca, hkrati pa olajša dnevno operativno delo na trženju na ravni posameznih destinacij Orodja in komunikacija morajo okrepiti oziroma učinkovito podpirati motive za obisk BOJA pomladi, jeseni in pozimi ter podpreti prizadevanja za razbremenitev določenih točk obiska.

Hkrati se skozi vzpostavljena orodja nadgradi (jasno izpostavljena vrednost in razlikovalna pozicija Julijskih Alp), poenoti in okrepi ključna komunikacijska sporočila in vključevanje znamke Julijske Alpe s strani vseh deležnikov, še posebej pa s strani vseh turističnih ponudnikov na območju (ozaveščanje in krepitev pripadnosti BOJA oziroma Julijskim Alpam).

T1.1 KROVNI KOMUNIKACIJSKI KONCEPT, KI PODPIRA PREMIK K DRUŽBENO ODGOVORNEMU TRŽENJU:

V okviru krovnega komunikacijskega koncepta opredelimo ključna sporočila in krovno sporočilo JA (razlikovanje v odnosu do drugih alpskih regij kar zahteva še konkretizacijo10, ključni value proposition, obljubo, pretvorjeno v pozicijski slogan, ter pojasnimo način komunikacije JA in pomembno posamezne destinacije, za krepitev razlikovalnih identitet in jasnejše pozicioniranje). Ta koncept je osnova za vse nadaljnja operativna komunikacijsko promocijska orodja in aktivnosti. Koncept podpira in usmerja JA k spremembi marketinškega miksa v smeri krepitve lastnih (owned) in uporabniško generiranih vsebin (user generated), na račun zmanjšanja plačane (paid) promocije.

T1.2 KREPITEV POZICIJE JA NA SPLETU

SJA je v preteklih 2 letih izbrala pristop, da ne vzpostavi svojega destinacijskega JA portala, temveč da se kot destinacija JA pozicionira v okviru OUTDOORACTIVE.com največje evropske outdoor platforme. Tukaj učinkovito krepi svojo pozicijo (in aktivnosti ter vsebine),

2 Nosilec: SJA

Rok: 2021 Vrednost SJA: 5.000 €

Potencialni viri: Občine + TT, združevanje sredstev DMMO

1 Nosilec: SJA z destinacijami

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 50.000 €

Potencialni viri: Občine + TT,

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) hkrati pa izboljša nakupno pot/pozicijo JA preko obstoječih oziroma drugih spletnih mestih (slovenia.info, slovenia outdoor.com).

T1.3 CGP IN ZNAMKA JULIJSKE ALPE NADGRADNJA V BRAND BOOK JA: JA ima prenovljeno znamko Julijske Alpe, ki v osnovnem CGP opredeljuje ključne vizualne stalnice znaka. Potrebna je nadgradnja v t.i. Brand book JA, ki opredeli osnovne komunikacijske stalnice ključna komunikacijska sporočila, zgodbo in produktne poudarke, s ciljem, da jih aktivneje in na enoten način v svojo komunikacijo začnejo vključevati vsi deležniki na območju. Vzpostavi se jasna piramida komunikacije od ponudnika preko lokalne destinacije, regije JA, do krovne ravni I feel Slovenia. Hkrati priročnik nadgradi in konkretizira vse stalnice CGP, s čemer olajša operativno delo na designu.

T1.4 PRIPRAVA PROTOKOLOV DELA V OKVIRU DESIGNA IN TRŽENJA:

Pripravijo se natančni protokoli (procesi) dela, ki opredelijo potek dela, standarde in odgovornosti za pripravo publikacij in drugih orodij ter izvajanje aktivnosti (digitalnega) marketinga.

T1.5 PRETVORBA KOMUNIKACIJSKEGA KONCEPTA V KONKRETNE KOMUNIKACIJSKE STALNICE:

Pripravi se nekaj temeljnih komunikacijskih stalnic, za direktno vključitev v komunikacijo na ravni destinacij, kot pr.:

> Opredelitev zelene zgodbe, pretvorjene v vrednost in zavezo do različnih deležnikov (neke vrste green pledge JA)

> Krovni oglas/predstavitvena »stran« JA (A4; ki omogoča prilagajanja formata) za vključitev v vse tiskane publikacije na ravni destinacij (vsak katalog na ravni destinacij vključuje to vsebino)

> Osnovna landing page JA, ki jo integrirajo vse destinacije na svojih portalih/ali vsaj priprava poenotenih vsebin, ki se naj vključijo

> Komunikacijske stalnice za vključitev v komunikacijo na družbenih omrežjih destinacij (krovna raven, produktna, v podporo krepitvi sezon izven poletja, po različnih segmentih ipd. ter prilagojeno za

STO, združevanje sredstev DMMO

1 Nosilec: SJA

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 10.000 €

Potencialni viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev DMMO

1 Nosilec: SJA z destinacijami

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 1.000 €

Potencialni viri: /

2 Nosilec: SJA

Rok: 2021 -2025

Vrednost SJA: 10.000 €

Potencialni viri: Občine + TT, združevanje sredstev DMMO

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

PRIORITETA (1 2 3) različne medije/kanale) v nekaj ključnih jezikih

> Po potrebi se dodajajo dodatna skupna orodja oziroma komunikacijska sporočila

T1.6 PRENOVA KROVNEGA TISKANEGA

KATALOGA:

Krovni imidž tiskani katalog učinkovito podpira vrednote, vizijo in ambicijo Julijskih Alp ter nadgradi oziroma preseže klasične promocijsko informativne pristope na družbeno odgovoren način nagovarja sodobnega iskalca miru, aktivnosti in avtentičnosti v alpskem prostoru. Katalog udejanja pristop, ki gre stran od klasičnih prospektih gradiv in tekstov, v smeri revij z močno vsebino, ki jo pripovedujemo skozi »glas« ljudi, ki ustvarjajo v tem prostoru. Predlog, da se izvede 2 krat letno (pomlad poletje in jesen zima). Določene stalnice so lahko temeljne (enotne), vsebine in zgodbe pa se ažurirajo, posodabljajo in prilagajajo sezoni

T1.7 FOTO BANKA:

Temelj sodobnega trženjskega komuniciranja je odlična in dinamična foto banka, ki upošteva sodobne vizualne trende v potovalni industriji in hkrati odseva identiteto destinacije. Na ravni JA so destinacije v letu 2020 pristopile k projektu CrowdRiff, vodilni softwarski vizualni platformi za pridobivanje, distribucijo in optimiziranje vizualov na tem področju odpravljamo izzive in krepimo učinke. Hkrati se na ravni destinacij nadgrajujejo lastne destinacijske foto banke iz katerih se krepi krovna JA foto banka (vendar priporočljivo po enotnih standardih oziroma poenotenem komunikacijskem tonu; ki izhaja iz T1.1). JA je hkrati aktivni partner pri projektih novih fotografij, ki jih razvija STO. Nujna je tudi kontinuirana skrb za aktualizacijo vizualov destinacij/JA (po ključnih produktih in letnih časih) v okviru Mediateke STO.

T1.8 KROVNI VIDEO JA:

Priprava krovnega imidž video JA (1 do 2 min) ter iz te osnove priprava kratkih 15/30 video vsebin po ključnih produktih in letnih časih.

2 Nosilec: SJA z destinacijami

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 2 x 25.000 €

Potencialni viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev DMMO

1 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 30.000 €

Potencialni viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev DMMO

2 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 30.000 €

Potencialni viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev DMMO

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

T1.9 REGIJSKI KOLEDAR PRIREDITEV:

Izbor regijskih top tradicionalnih dogodkov prinaša priložnosti za medsebojno promocijo. Preuči se optimalna oblika regijskega koledarja najbolj reprezentativnih dogodkov (navezava na aktivnost R2.5) spletna ali tiskana verzija/ali zgolj vključitev v destinacijske kataloge (kot 1 stran). Hkrati se naj poenostavi/morebiti tudi delno poenoti izpostavljanje in promocija rednih prireditvenih koledarjev v spletnih medijih (vključno z navzkrižno promocijo).

T2 DIGITALIZACIJA & BOOKING CENTER

PRIORITETA (1 2 3)

2 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 10.000 €

Potencialn i viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev DMMO

Krepitev digitalizacije in pospeševanje direktnih rezervacij za bolj trajnostne poslovne modele

Nova normalnost prinaša spremembe tudi na področju prodaje oziroma potrošniškega ravnanja. Covid 19 je močno okrepil zaupanje v vse digitalno in hkrati pred velike izzive izboljšanja digitalizacije in vzpostavitve učinkovitejših digitalnih sistemov postavil številne akterje. Na eni strani se kaže nujna potreba po izboljšanju stanja na področju digitalizacije v turizmu na območju (tako na ravni destinacijskega upravljanja kot podjetij) kar naslavljamo v okviru R6, na drugi strani pa po zmanjšanju odvisnosti od on line prodajnih (OTA) servisov, skozi krepitev sodobnih kanalov/sistemov za okrepitev direktnih rezervacij. Namen ukrepa je sistematično in bolj strateško, na ravni JA, pristopiti k izboljšanju digitalnega trženjskoprodajnega okolja za povečanje konkurenčnosti ter povečanju vrednosti od prodaje, ki ostaja v lokalnem okolju.

T2.1 NADGRADNJA BOOKING CENTRA V CELOSTNO REZERVACIJSKO IN LOGISTIČNO PODPORO:

Zdajšnji že delujoči rezervacijski center (ki deluje v okviru Turizma Dolina Soče za trženje Alpe Adria Trail), se nadgradi v celostno rezervacijsko in logistično podporo skupnim produktom na območju BOJA. Trenutno v okviru destinacij JA še ni enotnega pristopa. Te nadgradnje so ključne za učinkovito podporo produktom, ki se jih razvija na ravni JA (kot je Juliana Trail).

Potreben je skupen in celosten pristop, saj zdajšnji razdrobljeni pristopi pomenijo več stroškov in so manj učinkoviti (vstopne provizije, rast provizije glede na večji obseg realizacije ipd.), ob tem pa tudi ne v celoti kompatibilni npr. z računovodskimi procesi/standardi na slovenski strani Potrebno je tudi preveriti možnosti za izdelavo lastnega rezervacijskega programa za pohodniške in tematske ture (zdaj preko Outdooractive).

T2.2 ZAKUP LICENC - OPTIMIZACIJA IN IZVAJANJE ZAKUPA LICENC:

2 Nosilec: SJA z destinacijami

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 100.000 €

Potencialni viri: Občine + TT, STO, EU, NOO/VFO, združevanje sredstev DMMO

2 Nosilec: SJA z destinacijami

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Gre za zakup licenc za programe, potrebne za nemoteno izvajanje rezervacijske službe.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3)

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 50.000 €

Potencialni viri: Občine + TT

T3 CILJNO in DRUŽBENO ODGOVORNO TRŽENJE

Bolj strateški in sistematični pristop k trženju, ki nagovarja zahtevnejšega obiskovalca in se usmerja v vrzeli izven poletja

T3.1 PRIPRAVA KONCEPTA DRUŽBENO

ODGOVORNEGA TRŽENJA ZASNOVE IN PILOTI:

V »novi normalnosti« se začenja pospešeno govoriti o strukturnih spremembah v trženju, ki se odmikajo od klasičnih trženjskih in prodajno pospeševalnih pristopov ter gradijo v smeri bolj družbeno odgovornega trženja (ki nagovarja bolj družbeno aktiviranega in odgovornega potrošnika), koncepta povabljenega gosta in dela na zaupanju, verodostojnih informacijah, vsebinskem marketingu. SJA si zadaja za cilj, da na tem področju postane trend setter. V podporo temu pripravi koncept in vzpostavi nekaj pilotov. Navezava in povezava s T1.

T3.2 OPERACIONALIZACIJA TRŽENJA V

VRZELIH IZVEN POLETJA:

Priprava operativnega načrta za bolj osredotočeno trženje po letnih časih identifikacija produktov (in programov) in ponudnikov, za nagovarjanje jasnih ciljnih segmentov na ravni JA in po destinacijah. Identifikacija vrzeli (kaj nam manjka) in načrt izboljšav. Znotraj načrta se identificira potencialne nove trge/segmente

T3.3 PRIPRAVA IN IZVAJANJE CO-BRANDING AKTIVNOSTI:

Priprava idejnega koncepta co brandinga za območje Julijskih Alp identifikacija možnih partnerstev in načini izvajanja, z namenom združevanje idej, znamk in aktivnosti med medsebojno komplementarnimi znamkami. Koncept predstavlja osnovo za operativno izvedbo v odvisnosti od sredstev, prioritet in pripravljenosti identificiranih partnerjev.

T3.4 POENOTENJE METODOLOGIJE SEGMENTACIJE:

Ključnega pomena za učinkovito digitalno trženje je segmentacija. Trenutno se uporabljajo različni pristopi, kar otežuje načrtovanje in

2 Nosilec: SJA z destinacijami

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 10.000 €

Potencialni viri: Občine + TT STO

EU LAS

2 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 10.000 €

Potencialni viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev

DMMO

2 Nosilec: SJA z destinacijami

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 20.000 €

Potencialni viri: Občine + TT STO EU NOO/ VRO EU LAS

2 Nosilec: SJA z destinacijami

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 20.000 €

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) spremljanje/vrednotenje, pa tudi razumevanje trenutne pozicije in potencialov različnih produktnih segmentov. Pripravi se enotna metodologija segmentacije.

T4 (DIGITALNI) MARKETING

Potencialni viri: Občine + TT STO

Združevanje promocijskih sredstev za izvedbo skupnih promocijskih aktivnosti na izbranih trgih

Gre za nadaljevanje že vzpostavljenega koncepta sodelovanja partnerjev na področju skupne promocije, in na bolj osredotočen način (osnova so posodobljena orodja, izboljšane digitalne platforme in koncept ciljnega in družbeno odgovornega trženja Ukrepi T1 do 3), z osredotočanjem na trženje produktov/po segmentih ter z nadaljnjo krepitvijo pozicije do STO in sinergij na krovni ravni (preko STO)

T4.1 IZVAJANJE SKUPNIH PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI

Temelj so letni operativni promocijski načrti, ki se pripravijo v podporo ključnim ciljem in v skladu s smernicami učinkovite kombinacije tradicionalnih (workshopi, sejmi, borze, študijska potovanja, PR) in sodobnih trženjskih pristopov in orodij (digitalno trženje, družbena omrežja, vsebinski marketing, influencerji). Pomembna je uskladitev med partnerji in hkrati tudi s STO (za večje sinergije s krovno promocijo) ter partnerska izvedba. Smernice podane v 4.4.2.

1 Nosilec: SJA z destinacijami

Rok: 2021 2025

Vrednost

SJA: 1.000.000 €

Potencialni viri: Občine + TT destinacijski trženjski budget (združevanje sredstev DMMO)

KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA 3 RAVNI

Vse potrebne premike na področju trženja smo opredelili v ukrepih znotraj fokusnega področja TRŽENJE.

Komunikacijska strategija na ravni Julijskih Alp, ki pokriva tri ravni, je prikazana v shemi na naslednji strani. Njeni ključni gradniki so:

1. Na KROVNI RAVNI gradimo skupno zgodbo, pripadnost in komuniciramo izjemnost prostora Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe, hkrati pa znamka Julijske Alpe deluje kot neke vrste »marela«, pod katero krepimo posamezne destinacijske znamke in izpostavljamo njihovo edinstvenost in raznolike identitete

2. Zelo pomembna povezovalna raven je druga PRODUKTNA. Skupne vsebine Julijskih Alp se komunicirajo skozi komunikacijsko podporo skupnih povezovalnih produktov (kot je Juliana Trail).

3. Tretja raven je DESTINACIJSKA, kjer konkretiziramo vsebine in jih umeščamo v prostor v posamezne destinacije v okviru Julijskih Alp. Pomembno je poudariti, da pod znamko Julijske Alpe združujemo posamezne destinacijske znamke, ki ohranjajo in na ta način še krepijo svojo moč in nikakor jih ne »utapljamo« v skupni znamki.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Pri tem je pomembno koherentno sporočanje vrednot BOJA (koncept »dnevne sobe«) in ciljno nagovarjanje odgovornega obiskovalca ter gradnja pripadnosti skupne destinacije/regije, saj bomo le tako lahko zagotovili medsebojne sinergije, pripadnost skupni zgodbi ter sočasno krepili posamezne znamke in njihovo edinstvenost.

Slika 26: Prikaz komunikacijske strategije na ravni Julijskih Alp

ZDRUŽEVANJE TRŽENJSKIH/PROMOCIJSKIH SREDSTEV

DMMO partnerji (zavodi za turizem) postopno krepijo združevanje trženjskih oziroma promocijskih sredstev na ravni Julijskih Alp (v letu 2020 = 10 %, v letu 2021 = 15 20 %, nato letno povečanje za vsaj 10%), kar omogoča:

1. Da se na lokalni destinacijski ravni DMMO močneje posvečajo razvoju in upravljanju produktov, upravljanju izkušnje, tokov in celotne destinacije ob močnem vključevanju deležnikov na lokalni ravni;

2. Združevanje sredstev in kadrov omogoča močnejšo pozicijo, večjo vidnost in učinke;

3. Večje sinergije. Hkrati si prizadevajo pri STO (in MGRT), da se ta kriterij vgradi v razpisne pogoje (da ni več pogoj sodelovanje preko produktnih, temveč tudi regijskih platform).

Pri sredstvih, ki se združujejo, se upošteva specifika destinacij:

> DOMAČI TRG: izloči se trženjsko promocijsko podporo večjim dogodkom in aktivnosti za domači trg čeprav se tudi na domačem trgu vzpostavljajo sinergije in skupne promocijske akcije (npr. Juliana); v izogib npr. ločenim jumbo kampanjam.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

> TUJI TRGI: Aktivnosti na tujih trgih je smiselno združevati v največji možni meri, hkrati pa pustiti prostor/sredstva destinacijam za njihove specifike glede trgov.

MOŽNA TEMA SKUPNE ZGODBE

V okviru prvega ukrepa T1 smo opredelili, da je potrebno oblikovati komunikacijski koncept in sodobna skupna orodja za trženje.

Trenutno Julijske Alpe kot znamka oziroma destinacija še nimajo opredeljenega skupnega razlikovalnega elementa. Pozicionirajo se kot zelena (trajnostna) turistična destinacija (Slovenia Green nosilci), umeščena v zeleno Slovenijo (prepoznavna in uveljavljena ZSST a predvsem v strokovnih javnostih), kjer osrednji prosto zavzema Triglavski narodni park ter posamezne destinacije, vsaka z svojo identiteto, profilom in ponudbo. Manjka nam še močna skupna zgodba ki jo je potrebno opredeliti. Julijske Alpe so pomemben del evropskega alpskega prostora, so drugačne, a naravni komponenti moramo dodati še globljo dimenzijo in krepiti našo zgodbo.

Velja izkoristiti izjemno močno tradicijo gorništva in gorniške kulture ter izjemnih posameznikov, ki so posegali in presegali najvišje gorniške izzive na ravni sveta načrt predlaga, da se opredeli izjemna identiteto v tej smeri: izobraževalno ozaveščevalne gorniške tradicije, spodbujanja odgovornega ravnanja do narave, kulturne dediščine in kulturne krajine ter tradicije.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

4.3 Fokusno področje 3: UPRAVLJANJE

Področje upravljanja ohranjamo kot samostojno fokusno področje, saj SJA še ni oblikovana kot stabilna in samostojna pravna oblika.

Skozi fokusno področje 3-Upravljanje izboljšujemo organizacijsko platformo Skupnosti Julijske Alpe, vzpostavljamo modele kontinuiranega vzdrževanja novo nastajajoče skupne turistične infrastrukture, predvsem pa skrbimo za institucionalno rast destinacijskega managementa v smeri dobrega upravljanja (angl. governance) in strateškega vodenja (ang. stweardship).

Posebno pozornost bodo destinacije BOJA v prihajajočem obdobju namenile tudi zasnovi skupnih pristopov k spremljanju nosilne zmogljivosti in temu ustreznemu upravljavljanju turističnih tokov.

BOJA bo sodelovala in vstopala v ambiciozne razvojno raziskovalne projekte s slovenskimi in tujimi instutcijami znanja in centri odličnosti, ki bodo podlaga za strateško trajnostno načrtovanje do leta 2050.

KLJUČNI CILJI:

> Izboljšati operativno delovanje Skupnosti Julijske Alpe.

> Uravnotežiti vse vidike nosilne zmogljivosti prostora.

> Uspešno upravljati proces re-seta destinacije BOJA

UPRAVLJAVSKI CILJI

1. U1 STRATEŠKO VODENJE TURIZMA NA OBMOČJU BOJA (= GOVERNANCE & STEWARDSHIP): Dinamična platforma za upravljanje, vodenje in usklajevanje v BOJA;

2. U2 UPRAVLJANJE PRODUKTOV: Vzdrževanje skupne infrastrukture in produktov;

3. U3 UPRAVLJANJE TURISTIČNIH TOKOV, NOSILNE ZMOGLJIVOSTI IN OUTDOOR DEJAVNOSTI V BOJA: Zagotavljanje ravnotežja v distribuciji obiska in ohranjanje mirnih con v BOJA = povezano z ANURDP (JZ TNP);

RAZISKAVE IN RAZVOJ PROJEKTOV: Zagotavljanje virov financiranja za izvajanje načrta

za načrtovanje prihodnjega razvoja BOJA 2050;

ZNANJE IN KADRI ZA RE-SET TURIZEM: Zagotavljanje inovacijskega in

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

AKCIJSKI NAČRT PO UPRAVLJAVSKIH CILJIH

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

PRIORITETA (1 2 3)

U1 STRATEŠKO VODENJE TURIZMA NA OBMOČJU BOJA (= GOVERNANCE)

Dinamična platforma za upravljanje, vodenje in usklajevanje v BOJA

Skupnost Julijske Alpe (SJA) je organizacijsko telo, ki upravlja funkcijo strateškega destinacijskega managementa Biosfernega območje Julijske Alpe. Znamka Julijske Alpe in organizacija SJA sta se gradili postopoma 20 let in danes predstavljata uspešen organizacijski model destinacijskega sodelovanja. Namen ukrepa je okrepiti in stabilizirati jedrno profesionalno ekipo, izboljšati notranje procese in delovanje na operativni ravni DMMO Julijske Alpe ter tako zagotoviti organsko institucionalno rast. Sočasno se SJA uveljavlja kot platformo za interno destinacijsko povezovanje in usklajevanje ostalih skupin deležnikov oziroma politik, ključnih za prihodnji razvoj Julijskih Alp kot trajnostne turistične destinacije. Skupnost JA bo v prvem obdobju prvih dveh letih (2021 2022), ki ga zaznamuje okrevanje po epidemiji Covid 19, še naprej delovala na temelju obstoječe pogodbene mreže in v obstoječem obsegu članstva. Obstoječa Pogodba o vzpostavitvi in financiranju programa turistične destinacijske organizacije Skupnost Julijskih Alp je sklenjena za obdobje od 1. 1. 2018 do 31.12.2022. Vzporedno se prouči in pripravi modele možnega prihodnjega organiziranja, z drugimi bližnjimi in sorodnimi destinacijami in občinami pa v tem obdobju sodeluje projektno. Koncept Skupnost JA posebno pozornost namenja sodelovanju z resornimi ministrstvi in STO pri oblikovanju specifičnih programov in aktivnosti za območje BOJA.

U1.1 UPRAVLJANJE IN FINANCIRANJE SKUPNOSTI JULIJSKE ALPE:

SJA ohranja obstoječe pogodbeno delovanje in postopno povečuje osnovni obseg stalnega financiranja z namenom kadrovske okrepitve in izboljšanja učinkovitosti in operativnega delovanja.

1 Nosilec: SJA v sodelovanju z direktorji destinacij, JZ TNP in RA ji

Rok: 2021 2022 Vrednost SJA: 150.000 € (30.0000 EUR/ leto za koordinacijo)

Potencialni viri: Občine + TT

Prednostne naloge in projekti:

1.1.1 Ohranitev pogodbe o medsebojnem sodelovanju s finančnim načrtom.

1.1.2 Vzpostavitev jasnejše organizacijske in kadrovske strukture ter razmejitev nalog med SJA in destinacijami (glej tudi poglavje Izvajanje in spremljanje).

U1.2 DOGOVOR O NOVEM ORGANIZACIJSKEM MODELU in FINANCIRANJU:

Skupnost JA v letih 2021 2022 prouči različne modele delovanja ter v nadaljevanju ustanovi in vzporedno zažene delovanje samostojne pravne osebe v obliki, ki se izkaže za najprimernejšo in sprejemljivo za ustanovne člane. V enem izmed modelov se prouči tudi možnost razširitve dejavnosti iz turistične destinacijske organizacije na upravljanje Biosfernega območja Julijske Alpe.

2 Nosilec: SJA z destinacijami in občinami

Rok: 2022 2025

Vrednost SJA: 20.000 €

Potencialni viri: Občine + TT

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Prednostne naloge in projekti:

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3)

1.2.1 Zasnova različnih modelov prihodnjega delovanja, vključno z/s:

> proučitvijo različnih modelov financiranja

o s strani gospodarstva/ ponudnikov in o uvedbe ekološkega prispevka ali donacij za Julijske Alpe;

> opredelitvijo pogojev in kriterijev morebitnega širjenja članstva BOJA/SJA v prihodnje (članstvo drugih destinacij, članstvo združenj, članstvo strateških gospodarskih partnerjev..);

> opredelitvijo statusa trženjskih članov Občine Brda in Občine Kanal ob Soči.

1.2.2 Vodenje dialoga z deležniki (občine, turistično gospodarstvo, MGRT, STO idr.) za soglasje o prihodnjem načinu organiziranja.

1.2.3 Ustanovitev nove organizacije in zagon projektov prek nove organizacije če se izkaže za utemeljeno.

U1.3 VZPOSTAVITEV PLATFORME IN MEHANIZMOV SODELOVANJA Z DELEŽNIKI

NA RAVNI SJA:

Potrebe in trendi v turizmu preraščajo okvir delovanja SJA zgolj znotraj turistične panoge. Kakovostni napredek v turizmu je odvisen od napredka, vključenosti in zadovoljstva celotne skupnosti. SJA združuje 12 občin v dveh statističnih regijah, kjer deluje več drugih pomembnih javnih institucij in več kot 2.500 turističnih subjektov. Nujno je vzpostaviti instrumente, ki zagotavljajo bolj tekoče sodelovanje med deležniki pri uresničevanju tega razvojnega načrta.

Prednostne naloge in projekti:

1 Nosilec: SJA, destinacije in RA ji razširjajo informacije v svojem okolju

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 50.000 €

Potencialni viri: Občine + TT

Vzpostavitev načina sodelovanja in izmenjave razvojnih projektov in politik med

1.3.1 SJA razvojne agencije (PRC, Ragor, BSC)

> Razvojne agencije kot opazovalci sodelujejo na rednih in virtualnih sestankih SJA;

> Razvojne agencije vključujejo teme iz tega načrta v razvojne programe in projekte;

> Razvojne agencije vključujejo člane SJA kot partnerje v različne projekte.

1.3.2 SJA občine

> Letno srečanje županov SJA;

> Letno srečanje direktorjev občinskih uprav s strokovnimi sodelavci.

1.3.3 SJA združenja top ponudnikov (TOP 5 kampi JA, TOP 5 hoteli ipd.)

> 1x letno fokusna delavnica

> Podpora iniciativam, ki se združujejo na ravni BOJA

U1.4 SODELOVANJE Z ZUNANJIMI PARTNERJI:

BOJA je s 26 % deležem nočitev v Sloveniji (2019), edinstveno destinacijsko organiziranostjo in jasno strategijo ena najpomembnejših destinacijskih regij ter s tem partner STO ju, ministrstvom, agencijam, inštitucijam znanja. Želimo, da SJA kot resnega partnerja prepoznajo tudi STO in resorna ministrstva ter SJA vključujejo kot sogovornika v delovne skupine in procese pri

1 Nosilec: SJA

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: / €

Potencialni viri: Občine + TT

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

pripravi turistične zakonodaje in razvojnih politik.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3)

V prihodnje bo nujno potrebno še bolj poglobljeno vsebinsko in projektno sodelovanje z državnimi institucijami pri uresničevanju konkretnih projektov iz tega razvojnega načrta. Sočasno bo SJA aktivna v čezmejnem in širšem prednostno alpskem prostoru. Povezovati se želimo z vsemi trajnostno naravnanimi in vizionarsko močnimi partnerji.

Prednostne naloge/ projekti:

1.4.1 Aktivno sodelovanje z STO.

1.4.2 Usklajevanje politik in zagovarjanje interesov na ministrski ravni in z drugimi institucijami.

1.4.3 Čezmejne in mednarodne povezave, še posebej krepimo:

> Povezovanje UNESCO MAB Julijske Alpe in UNESCO MAB Prealpi Giulie, Italija;

> Povezovanje s Kaernten Werbung, Nockberge, NP Visoke Ture, Avstrija;

> Povezovanje z destinacijami, ki delujejo v okviru narodnih in podobnih parkov, predvsem v Alpah (pr. Berchtesgaden);

> Trilateralno sodelovanje Slovenija, Avstrija, Italija.

U2 UPRAVLJANJE PRODUKTOV

Vzdrževanje skupne infrastrukture in produktov

Namen ukrepa je vzpostaviti učinkovite strukture za vzdrževanje, upravljanje in financiranje novo razvite turistične infrastrukture na ravni BOJA. Trenutno SJA skrbi za upravljanje daljinske poti Juliana Trail in njenega rezervacijskega centra ter trženjske infrastrukture. Z nadaljnjim razvojem skupnih produktov BOJA bo obseg in strošek upravljanja produktne in druge infrastrukture povečeval, zato je nujno zagotavljati optimalne poslovne modele, ki bodo omogočali tudi lastne prihodke, za čim večjo finančno samo-vzdržnost produktov.

U2.1 UPRAVLJANJE JULIANA TRAIL (kasneje tudi Juliana Bike Trail):

Prednostne naloge in projekti:

> Organizacija in koordinacija deležnikov;

> Skrb za tekoče fizično urejenost etap;

> Digitalizacija informacij in komuniciranja;

> Gradnja skupnosti Juliana Trail

U2.2 BOOKING CENTER

Prednostne naloge in projekti:

> Delovanje rezervacijskega centra;

> Prilagajanje sistema v podporo ostalim skupnim produktom (Glej ukrep Trženje T2).

1 Nosilec: SJA koordinacija, na ravni etap destinacije

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 200.000 €

Potencialni viri: Občine + TT

1 Nosilec: TDS v sodelovanju z destinacijami Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 100.000 €

Potencialni viri: Občine + TT Lastni viri

U3 UPRAVLJANJE TURISTIČNIH TOKOV, NOSILNE ZMOGLJIVOSTI IN OUTDOOR DEJAVNOSTI V BOJA

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3)

Zagotavljanje ravnotežja v distribuciji obiska in ohranjanje mirnih con v TNP = povezano z ANURDP, JZ TNP, 2020.

Namen ukrepa je postopno uvesti skupno načrtovanje, usklajevanje in (pre)usmerjanje turističnih tokov znotraj območja BOJA, ki bo zagotavljalo ustrezno ravnotežje v prostoru in preprečevalo prekomerne obremenitve občutljivih naravnih vrednot in posameznih turističnih središč. Hkrati naslavljamo vse vidike nosilne sposobnosti prostora, za doseganje ustreznega razmerja: ne zgolj okoljske, temveč tudi družbeno kulturne, politično participativne, zdravstveno varnostne, ob zagotavljanju kakovosti življenja, kakovosti izkušnje obiskovalca in ekonomskega vidika ter priložnosti za razvoj. Posebna pozornost se nameni vzpostavitvi metodologije spremljanja nosilne zmogljivosti najbolj obremenjenih atrakcij in uvajanju oz. poenotenju režimov izvajanja outdoor dejavnosti v prostoru.

Ukrep temeljiteje obravnava Akcijski načrt usmerjanja rekreacijskih dejavnosti in prometa v BOJA (JZ TNP, 2020, delovno gradivo), zato se na tem mestu izpostavljamo zgolj najpomembnejše teme z vidika upravljanja turističnih tokov v BOJA in znotraj oz. med posameznimi destinacijami. Končni cilj je vzpostavljen enoten okvir za avtomatizirano zaznavane kritičnih točk ter učinkovitejše operativno upravljanje kakor tudi bolj utemeljeno dolgoročno strateško načrtovanje na ravni destinacij in na ravni BOJA.

U3.1 VZPOSTAVITEV METODOLOGIJE ZA

SPREMLJANJE VSEH VIDIKOV NOSILNE ZMOGLJIVOSTI NA RAVNI DESTINACIJ IN BOJA:

Okoljski, družbeno kulturni, ekonomski, politično participativni, priložnost za panogo, kakovost izkušnje obiskovalca, kakovost življenja prebivalcev, varnost in zdravje. Določene izkušnje in prve prakse že obstajajo na ravni naravnih vrednot (JZ TNP) in destinacij (projekta CRP in ESPON), zato jih je smiselno povzeti, nadgraditi in aplicirati tudi na druga območja BOJA.

2 Nosilec: SJA v sodelovanju z RA ji, JZ TNP in destinacijami / občinami

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 300.000 €

Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/ VFO LIFE+ EU INTERREG

Prednostne naloge in projekti:

3.1.1 Vzpostaviti avtomatizirane sisteme za spremljanje (štetje) obiska, kjer tega še ni

3.1.2 Vzpostaviti sodelovanje in prenos izkušenj med najbolj obremenjenimi točkami interesa na območju JA.

3.1.3 Zasnovati in pridobiti raziskovalno-razvojni projekt za

> Pregled konkretnih modelov in dobrih praks;

> Razvoj metodologije in orodij za izračun in spremljanje nosilne zmogljivosti na ravni

o Destinacij oz. turističnih ležišč (maks. število ležišč, maks. število dnevnih obiskovalcev);

o Točk interesa oz. naravnih vrednot/lokacij kulturne dediščine;

o Pilotni izračuni ocene nosilne zmogljivosti za kritične točke/območja v BOJA (pr. Bled/Blejsko jezero, Bohinjska skleda, Trenta Vršič, Triglav, Pokljuka ipd.);

> Priporočila ukrepov za posamezne destinacije/ turistična središča/točke.

U3.2 RAZVOJ DIGITALNEGA ORODJA ZA

INFORMIRANJE OBISKOVALCEV O

2 Nosilec: SJA v sodelovanju

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

OBREMENJENOSTI POSAMEZNIH TOČK IN PREUSMERJANJU OBISKA: Gre za dolgoročen ukrep, ki predstavlja idealno končno stanje digitaliziranega upravljanja turističnih tokov. Model in digitalno orodje se lahko tehnološko in vsebinsko navežeta na pametno kartico (Glej ukrep 1 Razvoj 4.3). Namen ukrepa je uravnavati turistične tokove med atrakcijami/območji BOJA, obiskovalcu omogočiti čim boljšo izkušnjo, lokalnemu prebivalstvu pa višjo kakovost bivanja. (področje digitalizacije)

PRIORITETA (1 2 3)

z JZ TNP, RA ji in destinacijami / občinami

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 300.000 €

Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/ VFO LIFE+ EU INTERREG HORIZONT EUROPE

Prednostne naloge in projekti:

3.2.1 Dogovor med upravljavci točk interesa/turističnih destinacij o združevanju in izmenjavi podatkov med upravljavci točk.

3.2.2 Zasnova modela in projektne naloge za razvoj digitalnega orodja in njegovo financiranje

3.2.3 Pridobiti projekt za razvoj in pilotno uvedbo digitalnega orodja.

U3.3 UPRAVLJANJE OUTDOOR DEJAVNOSTI = povezano z TNP ANURDP dolgoročna naloga: Outdoor produkti so nosilni produkti BOJA, njihov trend je v naraščanju, samo izvajanje dejavnosti v naravi, tako v TNP, Natura 2000 in tudi izven varovanih območij pa postaja vedno večji izziv. Pohodništvo je med vsemi dejavnostmi najbolje regulirano, deloma vodni športi in padalstvo, najmanj pa gorsko kolesarjenje. Občine nimajo zakonodajnih podlag, da bi ustrezno urejale infrastrukturo in uvajale režime ter za urejena območja zaračunavale nadomestila. Pristojnosti SJA so omejene, vendar je sistemsko urejanje nujno, saj v nekaterih primerih že zaostajamo za nekaterimi vodilnim alpskim destinacijami. Dolgoročni cilj je vzpostavitev enotnih in jasnih pogojev izvajanja dejavnosti v naravi v BOJA.

Prednostne naloge in projekti:

2 Nosilec: SJA v sodelovanju z JZ TNP, Združenjem gorskih centrov in destinacijami / občinami

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 50.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/ VFO LIFE+ EU INTERREG

3.3.1 Analiza primerov in izmenjava dobrih praks uvedenih režimov med občinami BOJA (pravnih okvirov, odlokov, upravljavskih pogodb, nadomestil ..) v BOJA, ki jih lahko prenesemo med seboj (pr. jadralno padalstvo Kobarid Tolmin, gorsko kolesarski park Robidišče ...)

3.3.2 Dialog z državo za pristop k sistematičnemu preurejanju kompleksne zakonodaje. ( MOP, MGRT, MKGP)

U4 RAZISKAVE IN RAZVOJ PROJEKTOV

Zagotavljanje financiranja za izvajanje ukrepov razvojnega načrta in strokovnih podlag za načrtovanje prihodnjega razvoja BOJA 2050

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3)

Namen ukrepa je zagotoviti dodatno projektno in tudi programsko javno financiranje skupnih ukrepov, predstavljenih v tem razvojnem načrtu. V tem pogledu je nujno tesno sodelovanje turizma, JZ TNP in razvojnih agencij, kakor tudi sodelovanje z ministrstvi, centri znanja in mednarodnimi partnerji. Pri tem bi zagotovitev samostojnega teritorialnega programa v okviru nove finančne perspektive (pr. LAS ali CTN BOJA) bistveno olajšala uresničevanje številnih specifičnih strateških izzivov Triglavskega narodnega parka in BOJA, ki posegajo v dve statistični regiji in na več presečnih področij izven turizma (varstvo narave, ohranjanje kulturne krajine, demografija, sistem trajnostne mobilnosti, krožne rešitve).

Sestavni del raziskovalnih aktivnosti je tudi redno spremljanje položaja destinacije BOJA v primerjavi s konkurenčnimi alpskimi in tudi globalnimi destinacijami, po drugi strani pa tudi na enoten način merjenja kazalnikov uspešnosti destinacije. Sočasno se destinacija poteguje za izbrane globalne nagrade in priznanja ter krepi mrežo raziskovalnih partnerjev in lokalnih kreativcev, da dolgoročno zagotavljanja dotok inovativnih idej in vizij trajnostnega turizma destinacije leta 2050.

U4.1 AKTIVNO SODELOVANJE PRI PROGRAMIRANJU STRATEŠKIH DOKUMENTOV

> Sodelovanje v procesih priprave RRP Gorenjska in Goriška, strategij CLLD za LAS območja, Načrta za odpornost in okrevanje in operativnih programov EU VFO 2021 2028;

> Priprava ustreznih programskih podlag in zagovarjanje predloga za samostojen teritorialni finančni mehanizem (pr. CTN, LAS) BOJA;

> Sodelovanje pri novelaciji načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka;

> Sodelovanje pri pripravi nove strategije slovenskega turizma 2022 2028.

U4.2 PRIPRAVA PROJEKTNIH PREDLOGOV:

> Predhodna priprava projektnih zasnov in partnerstev za vsebine skladne s tem načrtom;

> Vzpostavljanje projektnih partnerstev v Sloveniji, čezmejnem prostoru in širše;

> Priprava prijav projektov na razpise;

> Prijave destinacije oz. njenih dosežkov na izbrane prestižne nagrade.

U4.3 MERJENJE USPEŠNOSTI: KAZALNIKI, RAZISKAVE IN ANALIZE:

> Izračun ogljičnega odtisa obiskovalcev in ponudnikov BOJA na podlagi nastajajoče

1 Nosilec: SJA v sodelovanju z JZ TNP, PRC, BSC in Ragor

Rok: 2020 2021

Vrednost SJA: 0 €

Potencialni viri: /

1 Nosilec: SJA v sodelovanju z JZ TNP, PRC, BSC in Ragor

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 50.000 €

Potencialni viri: Občine + TT

2 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in ZSST/

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

PRIORITETA (1 2 3) metodologije (ZSST), najmanj za leti 2021/2022 in 2025. Za poročanje o trajnostnem napredku, potrebe zelenega komuniciranja in oblikovanje aktivnosti za nadaljnje izboljšave destinacije BOJA je nujno poznavanje spreminjanja ogljičnega odtisa obiskovalcev;

> Izvedba anket o zadovoljstvu obiskovalcev in prebivalcev s trajnostnim turizmom BOJA, najmanj v letih 2021 in 2025;

> Redne kvalitativne raziskave zadovoljstva turistov v regiji (komentarji booking.com nastanitve, TripAdvisor doživetja) in vsebinska analiza kje smo v očeh turistov;

> Pridobitev projekta za razvoj metodologije in izvedba poglobljenih raziskav potrošnje in navad obiskovalcev

U4.4 JULIJSKE ALPE 2050: NAČRTNO

SODELOVANJE S KREATIVNIMI CENTRI IN

CENTRI ZNANJA doma in v tujini pri zasnovah in vizijah trajnostnega razvoja BOJA 2050:

> Podpiranje RR projektov in dogodkov na območju BOJA oz. vezanih na vsebine pomembne za odločanje o scenarijih in vizijah prihodnosti;

> RE SET TIM fokusna skupina strokovnjakov, ki skrbi za dotok in razširjanje svežih idej, znanj in trendov do DMMO-jev, turističnih ponudnikov, agencij in drugih ključnih deležnikov

U5 ZNANJE IN KADRI ZA RE SET TURIZMA

Slovenia Green

Rok: 2021-2025

Vrednost

SJA: 50.000 €

Potencialni viri: Občine + TT

3 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in ZSST

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 150.000 €

Potencialni viri: EU INTERREG HORIZON EUROPE CRP

Zagotavljanje inovacijskega in kadrovskega potenciala BOJA

Namen ukrepa je skrbeti za kontinuiran dotok vrhunskih znanj, idej in pretok svežih informacij in trendov do vseh ključnih deležnikov JA, še zlasti do ponudnikov in spodbujati razvoj kadrov na področjih, kjer je opazen primanjkljaj kadrov in kompetenc (pr. vodniki, interpretatorji, digitalizacija, design thinking ).

U5.1 OZAVEŠČANJE, MOTIVACIJA IN USPOSABLJANJE KLJUČNIH KADROV IN ZA

NOVO RE-SET STRATEGIJO

> Študijske ture, izmenjave in usposabljanja za operativne kadre skupnosti JA;

> Kampanja nove vizije;

> Sodelovanje z izobraževalnimi organizacijami na območju SJA (OŠ, SŠ, VŠ): širjenje vizije, karierna orientacija

2 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in VGTŠ Bled

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 50.000 €

Potencialni viri: Občine + TT

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

U5.2

, vključno s specializacijo.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3)

2 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in VGTŠ Bled

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 10.000 €

Potencialni viri: Občine + TT

U5.3 PODPORA MREŽI LOKALNIH KREATIVNIH

HUBOV MLADIH: Podpora mreži lokalnih kreativnih hubov mladih in vključevanje mladih ustvarjalnih posameznikov v podporo start up iniciativam povezanim z digitalizacijo, inoviranjem, designom, kreativo v turizmu.

3 Nosilec: Turizem KG v sodelovanju z destinacijami, LUJ in RA ji Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 150.000 €

Potencialni viri: Občine EEA NFM EU

VFO/NOO

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Fokusno področje 4: IDENTITETA

Biosferno območje Julijske Alpe, ki se združuje okrog edinega slovenskega nacionalnega Triglavskega narodnega parka, predstavlja enega najvrednejših krajinskih in identitetnih prostorov države in Alp. Izjemna podoba, geo in bio diverziteta ter raznolikost tradicij, arhitektur in kultur njenih dolin so največje bogastvo destinacije Julijske Alpe. So temelj, na katerem sloni tudi prihodnja uspešnost in konkurenčnost (turističnega) gospodarstva tega prostora. Zgolj od modrosti in zavedanja prebivalcev, podjetij, občin in tudi obiskovalcev je odvisno, ali bomo sposobni ohraniti, negovati in premišljeno ter trajnostno upravljati našo »dnevno sobo« krajino, javni prostor, podobo vasi in stavb ter tradicije Biosfernega območja Julijske Alpe. Ohranjanje identitete Julijskih Alp zato z novim razvojnim načrtom postavljamo v enega od štirih prednostnih fokusov delovanja SJA v naslednjih letih.

Identiteto Julijskih Alp, kot dnevne sobe gradimo na ZELENEM + ODGOVORNEM + VISOKO KAKOVOSTNEM + SPOŠTLJIVEM OKOLJU, ki bo prijazno za bivanje in privlačno za obisk.

KLJUČNI CILJ:

> Ohranjanjati in ozavestiti bogastvo različnosti identitet prostora in ponudbe.

UPRAVLJAVSKI CILJI

1. I1 STRATEŠKO UPRAVLJANJE PORTFELJA ZNAMK: Zagotavlja ohranjanje prepoznavnosti in image destinacijskih znamk ter pametno izkoriščanje medsebojnih sinergij;

2. I2 UPRAVLJANJE KAKOVOSTI IN DESIGN PODPORA: Spodbujanje trajnostne, kakovostne in celoletne preobrazbe nastanitev, kulinarike, outdoor in drugih podpornih dejavnosti;

3.

KULTURNA

Pomagati ohranjati kmetijstvo,

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) predstavlja pod krovno znamko Julijske Alpe | Triglavski narodni park, je nujno skrbno upravljati vizualni kot tudi vsebinski koncept komuniciranja in pojavnosti krovne znamke ter destinacijskih in produktnih znamk, kot je opredeljeno s tem razvojnim načrtom. Le s koherentnim sporočanjem vrednot BOJA (koncept »dnevne sobe«) in ciljnim nagovarjanjem odgovornega obiskovalca bomo zagotovili medsebojne sinergije, pripadnost skupni zgodbi ter sočasno krepili posamezne znamke in njihovo edinstvenost. Glej tudi fokusno področje T Trženje (poglavje 4.2).

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

I1.1 UPRAVLJANJE KROVNE ZNAMKE JULIJSKE

ALPE NA RAVNI VIZUALNE IDENTITETE: Kontinuirana skrb za koherentnost vsakokratne pojavnosti hierarhije znamk, vizualnih komunikacij in ustreznega komunikacijskega tona in sporočil.

I1.2 RAZVOJ IN UPRAVLJANJE PRODUKTNIH

ZNAMK: Sistematično umeščanje novih produktnih znamk v portfelj in hierarhijo znamk Julijske Alpe (Juliana Trail, kolektivne blagovne znamke, znak kakovosti TNP...) ter njihovo aktivno upravljanje.

1 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 25.000 €

Potencialni viri: Občine + TT

1 Nosilec: SJA v sodelovanju z nosilci produktov Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 25.000 €

Potencialni viri: Občine + TT, STO

I1.3 STRATEŠKO USMERJANJE VSEBINSKEGA

KONCEPTA IN KOMUNIKACIJE:

Kontinuirana skrb za načrtovanje in koherentnost komunikacijskih vsebin in slog sporočanja, skladen z identiteto. Glej tudi fokusno področje T Trženje (poglavje 4.2, Ukrep T1.1).

1 Nosilec: SJA

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 25.000 €

Potencialni viri: Občine + TT

I2 UPRAVLJANJE KAKOVOSTI IN DESIGN PODPORA

Spodbujanje trajnostne, kakovostne in celoletne preobrazbe ponudbe in naložb nastanitev, kulinarike, outdoor in drugih podpornih dejavnosti Skupna strategija za kakovostne in trajnostne preobrazbe za večjo odpornost destinacije BOJA temelji na:

> uvajanju zelenih standardov,

> digitalizaciji poslovanja,

> pospeševanju butične ponudbe,

> pospeševanju specializacije in razvoja dodatne ponudbe, ki podpira nosilne produkte BOJA,

> dodajanju vrednosti ponudbam (usmerjanje cenovne politike) in

> visoki kakovostni ravni sonaravnega urejanja prostora in krajine ter trajnostni arhitekturi.

Večja pozornost kot doslej se nameni ozaveščanju in usposabljanju lastnikov turističnih objektov o pristopih h kakovostni prenovi in pomenu arhitekture in interierja.

Stran

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

I2.1 SMERNICE IN PRIPOROČILA ZA KAKOVOSTNO IN TRAJNOSTNO PREOBRAZBO ZA PONUDNIKE IN INVESTITORJE:

> Priprava priporočil in usmeritev za nadgradnjo kakovosti in trajnosti storitev in turističnih objektov, lokalno povezovanje in cenovno politiko;

> Komuniciranje smernic;

> Zasnova in izvedba krovnega usposabljanja za dvig kakovosti za turistične ponudnike in investitorje v turizem na območju JA.

I2.2 DESIGN PODPORA ZA REGIJSKE PRODUKTE IN ZAHTEVNEJŠE PROJEKTE (DESIGN MANAGEMENT & DESIGN THINKING):

> Sistematično procesno delo za dvig kakovosti in dodane vrednosti skupnih produktov in aktivnosti skozi design thinking;

> Učenje novih pristopov k naslavljanju kompleksnih multidisciplinarnih vprašanj, kjer v središče postavljamo poglobljeno razumevanje izziva v interakciji med obiskovalci prebivalci naravo;

> Testiranje koncepta skozi pilotni projekt (npr. pri reševanju ene od 'kritičnih prostorskih lokacij', zasnovi novega produkta npr. planine, alpski well being ).

PRIORITETA (1 2 3)

1 Nosilec: SJA v sodelovanju z nosilci produktov

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 50.000 €

Potencialni viri: Občine + TT STO

LAS

1

Nosilec: SJA

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 150.000 €

Potencialni viri: Občine + TT EU NOO /VFO EU INTERREG EU LAS

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 150.000 €

Potencialni viri: Občine + TT EU NOO /VFO EU INTERREG

I3 KULTURNA KRAJINA IN IDENTITETA PROSTORA

Pomagati ohranjati kmetijstvo, kulturno krajino, biodiverziteto in identiteto prostora

Namen predmetnega ukrepa je bolj strateške narave, saj z njim želimo:

> okrepiti zavedanje o trajnostnem urejanju skupnega prostora BOJA (naše »dnevne sobe«) ter potrebi po medobčinskem usklajevanju prostorskega načrtovanja na področju turizma.

> Ozavestiti turistično panogo in javnost o vlogi kmetov in pomenu kmetijstva pri ohranjanju značilne mozaične kulturne krajine in biodiverzitete kot ključne vrednote destinacije JA in TNP.

> V sodelovanju z občinami BOJA dvigniti kakovostno raven urejanja odprtega javnega prostora, urbane opreme in ključnih turističnih točk destinacije. Skozi enovitejši pristop že navzven opozarjamo obiskovalca, da vstopa v posebno dragoceno in zaokroženo območje JA, ki pa hkrati ponuja in ohranja raznolikost in pristnost dolin in mikro destinacij.

I3.1 USMERJANJE IN USKLAJEVANJE PROSTORSKEGA RAZVOJA NA PODROČJU

TURIZMA

V zadnjih letih JA beležijo skokovito povečanje števila nastanitev, ki je v posameznih segmentih

1 Nosilec: Ragor s PRC in BSC

Rok: 2021 2025

Vrednost SJA: 150.000 €

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3)

že zasičeno (pr. sobodajalstvo, kampi, apartmaji) in povzroča prekomerno obremenitev določenih mikro lokacij, povečuje pritiske na infrastrukturo sosednjih občin in širšega območja JA ter negativno vpliva na cenovno pozicioniranje destinacije. Nujen je dogovor o enotni politiki medobčinskemu sodelovanju pri prostorskem načrtovanju in usmerjanju razvojnih občin.

Prednostne naloge/ projekti:

Potencialni viri: Občine + TT EU Interreg ZTNP 1

3.1.1 Medobčinsko usklajevanje prostorskih politik oz. občinskih urbanistov BOJA:

> Vzpostavitev prostorske koordinacijske skupine urbanistov, TNP in razvojnih agencij na ravni BOJA in v povezavi z obema regijama (Gorenjska, Goriška);

> Izmenjava praks in uvedba prostorskih ukrepov (pr. % turistične dejavnosti v stanovanjskih objektih, dvig zahtev za urejanje spremljajočih tehničnih objektov za izvajalce outdoor dejavnosti, spreminjanje namembnosti zemljišč);

> Poenotenje stališč do zakonodajnih sprememb (pr. Zakon o gostinstvu pogoji za različne skupine dejavnosti);

3.1.2 Izdelava strokovnih podlag za načrtovanje in usmerjanje turizma v prostoru BOJA (kot podlaga prihodnjemu regionalnemu prostorskemu planu): i) Analiza prostorskih vidikov turizma, ii) opredelitev skupnih prostorskih ciljev, iii) identificiranje in ponovno ovrednotenje večjih obstoječih nezazidanih območij in novih pobud na področju turizma, iv) skupne usmeritve in zasnove kot podlaga za prihodnje spremembe OPN jev in pripravo regijskega prostorskega plana. ( MOP)

I3.2 AKCIJE ZA OHRANJANJE KULTURNE

KRAJINE:

Koncept trajnostnega in butičnega turizma ter 5* doživetij lahko uresničujemo zgolj v ohranjenem alpskem prostoru, kjer turizem deluje z roko v roki s kmetijstvom in varstvom narave. Brez kmetov in pastirjev ni cvetočih, gorskih travnikov, krav, planin, lokalnega sira. S to strategijo postavljamo turistično gospodarstvo v kontekst ustvarjalca potreb v kmetijskem sektorju, zato so s tem ukrepom predlagane različne akcije, ki krepijo zavedanje medsebojne soodvisnosti.

Prednostne naloge in projekti:

2 Nosilec: Ragor s PRC in BSC

Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 50.000 €

Potencialni viri: Občine + TT EU Interreg EU LAS ZTNP 1

3.2.1 Načrtno interno komuniciranje, osredotočeno na turistične ponudnike, da nabavljajo lokalno hrano, in na mlade generacije, da zaznajo potencial v kmetovanju v povezavi s turizmom (pr. uspešnih kmetov JA v časopisu TNP/JA)

3.2.2. Pilotni projekt spodbujanja ohranjanja kulturne krajine, planin in cvetočih travnikov (pr. ne kosimo javnih travnih površin ob cestah, ko cveti travniško cvetje, morda subvencije občin za cvetoče travnike namesto za nakupe strojev).

Drugo ( MOP, MKGP)

6.1.4 Razvoj specifičnih ukrepov politike razvoja podeželja (JZ TNP)

R3.3 IDENTITETA IN KAKOVOST JAVNEGA IN ODPRTEGA PROSTORA:

Turistično pozicioniranje JA kot visoko kakovostne trajnostne destinacije terja tudi

2 Nosilec: SJA z JZ TNP, RAGOR, PRC, BSC

Rok: 2021 2025

Št. Cilj ukrep indikativni projekt

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

PRIORITETA (1 2 3) napredek v kakovosti urbanističnega načrtovanja odprtega prostora in arhitekturi. Pri tem se srečujemo tako s strateškimi vprašanji (OPN) kot z dnevnimi težavami, kot je npr. usklajevanje urbane opreme in signalizacije med različnimi upravljavci infrastrukture. Turizem JA prevzema pobudo za temeljitejši razmislek urbanistov, arhitektov in drugih deležnikov o prihodnjih smereh bolj trajnostnega urejanja prostora v sodelujočih turističnih središčih in platforme za koordinacijo operativnih rešitev.

Prednostne naloge in projekti:

Vrednost SJA: 250.000 € (ne vključuje pilotnih izvedb)

Potencialni viri: Občine + TT EU Interreg EU LAS ZTNP 1

3.1.1 Delavnice in strokovna srečanja občinskih urbanistov, arhitektov in drugih deležnikov za poenotenje vizij, pristopov in izmenjavo praks kratkoročno

3.1.2 Festival alpske arhitekture BOJA dolgoročno.

3.1.3 Priprava splošnih smernic in standardov za urejanje javnega prostora in urbane opreme v turističnih območjih JA (pr. kaj naj se ureja, kako pristopiti, raba lokalnih materialov, sodobno oblikovanje z elementi lokalne tipologije, funkcionalne potrebe turistov in turizma..)

3.1.4 Poenotenje upravljavcev in konceptov urejanja javne opreme, označevanju poti idr. v JA (pr. JZ TNP, državne ceste, občine, upravljavci daljinskih poti)

3.1.5 Pregled strateških degradiranih površin, zemljišč in objektov v BOJAs potencialom za trajnostno turistično revitalizacijo in ozelenjevanje (angl. Greening območij) ter z možnimi scenariji rabe

R3 4 KULTURNA DEDIŠČINA JULIJSKIH ALP:

Snovna in nesnovna kulturna dediščina pomembno oblikujeta identiteto prostora Julijskih Alp kot turistične destinacije, zato je njihovo ohranjanje in vključevanje v vse vidike turizma brezpogojno. V tem pogledu želimo opozoriti tako obiskovalce kot prebivalce na vrednost dediščine ter ponudnike/inštitucije na priložnosti, ki jih ponuja dediščina od prenove objektov v butične nastanitve do interpretacije v 5* doživetja in sodobni kulinariki.

Prednostne naloge in projekti:

2 Nosilec: Destinacije, občine, RA ji, muzeji Rok: 2021 2025 Vrednost SJA: 1.000.000 €

Potencialni viri: Občine + TT EU Interreg EU LAS ZTNP 1

1.4.1 Skupna razstava v vseh muzejih JA pr. klasična in virtualna razstava na isto temo, a z lokalno tematiko o npr. življenju na podeželju/planinah/mladih/poklicih v različnih delih JA nekdaj in danes.

1.4.2 Podpora celovitim projektom aktiviranja inovativne prezentacije doživljanja kulturne dediščine, ki dopolnjuje koncept in produktno matriko BOJA (pr. Krst pri Savici Žirovnica Bled Bohinj, kultična dediščina vzdolž Juliana Trail, dediščina ob Poti miru..).

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

5. FINANČNI OKVIR

Za doseganje postavljenih ciljev je vrednost v pedhodnem poglavju predstavljenih ukrepov Razvojnega načrta za Biosferno območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije do vključno 2025 ocenjena na 10.190.000 EUR. Na ravni posameznih projektov so indikativno ocenjeni tudi potencialni finančni viri. Slednje smo razdelili v štiri glavne skupine:

1. SREDSTVA OBČIN za financiranje osnovnega letnega programa SJA v višini med 200.000 in 400.000 EUR na leto, ki zagotavljajo obstoj in delovanje struktur in kadrov SJA ter nujno potrebno vzdrževanje skupne digitalne, promocijske, rezervacijske in fizične turistične infrastrukture (pr. Juliana Trail).

Z razvojem skupnih produktov in širjenjem infrastrukture bo osnovni program z leti naraščal, zato predvidevamo, da bo potrebno dosedanji letni znesek osnovnega programa v višini 205.000 EUR letno poviševati do višine cca 400.000 EUR letno. Model financiranja osnovnega programa temelji na pogodbeno določeni letni članarini turističnega območja (5.000 EUR na turistično območje) in deležu od preostanka skupne višine letnega programa po ključu. Dosedanji dogovorjeni ključ delitve višine sofinanciranja med turistična območja predstavlja koeficient, ki temelji na deležu nočitev (50 %) in ležišč (50 %) posameznega turističnega območja znotraj SJA.

2. ZDRUŽEVANJE OBSTOJEČIH FINANČNIH IN KADROVSKIH VIROV ČLANIC SJA (destinacij in JZ TNP) za doseganje sinergij, predvsem na področju trženja in razvoja v višini med 200.000 in 400.000 EUR na leto.

V projektnem načrtu (Priloga št. 1 na voljo v ločeni prilogi št. 2) so okvirno opredeljeni projekti, kjer je združevanje destinacijskih virov smotrno.

3. FINANCIRANJE PROJEKTOV IZ NAMENSKIH TERITORIALNIH PROGRAMOV, ki pokrivajo območje BOJA: sredstva na podlagi ZTNP 1 in sredstva EU za:

i) razvoj skupnosti in podeželja za območja lokalnih akcijskih skupin (LAS),

ii) sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb nove generacije (CTN 2) in

iii) sredstva iz mehanizma dogovora za razvoj regij (DRR). Gre za finančne programe, ki se oblikujejo od spodaj navzgor in jih lahko občine oz. DMMO ji prek upravljavcev programov (JZ TNP in razvojnih agencij) predlagajo in prek razpisov oziroma neposredno zagotovijo financiranje vsebin iz predmetnega razvojnega načrta.

4. FINANCIRANJE PROJEKTOV NA PODLAGI USPEŠNE PRIPRAVE PROJEKTOV in kandidiranja na javnih razpisih ostalih programov, ki izhajajo iz modificiranega obstoječega in novega večletnega finančnega okvira EU (2014-2020, 2021-2027), Načrta za okrevanje in odportnost RS po Covid 19, transnacionalnih programov (predvsem INTERREG, Creative Europe ipd.), NFM/EEA sredstev in sredstev proračuna RS (STO, podnebni sklad, eko sklad ipd.). Štiri skupine sredstev so prikazane v sliki na naslednji strani.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Slika 27: Okvirna struktura predvidenih virov financiranja razvojnega načrta

Medtem ko sta prvi in drugi sklop virov financiranja v neposredni pristojnosti občin in destinacij, bo pri tretjem stebru pomembno tesno sodelovanje SJA z razvojnimi agencijami pri pripravi razvojnih programov in izvedbenih načrtov, ki bodo upoštevali usmeritve iz tega razvojnega načrta.

POZOR! Območje BOJA se nahaja v dveh razvojnih regijah Gorenjski in Goriški, zato je financiranje celovitih projektov zaradi različnih administrativnih, vsebinskih in časovnih okvirov ločenih teritorialnih programov (pr. LAS Dolina Soče, LAS Gorenjska košarica, DRR Goriška, DRR Gorenjska) zelo zapleteno in zaradi tega manj učinkovito. Vzpostavitev enovitega finančnega programa za območje BOJA (pr. LAS, CTN 2) bi pomembno pospešilo izvajanje predmetnega razvojnega načrta, kakor tudi povezanih programov Načrta upravljanja TNP in Celostne prometne strategije. Za četrti steber je ključna pravočasna in kakovostna priprava projektov na strani SJA in njenih partnerjev.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

V ta namen je v Sliki 28 glede na današnje poznavanje vsebin načrtovanih različnih programskih dokumentov predstavljena strategija možnih projektnih prijav na posamezne javne razpise oziroma napovedana prioritetna področja ciljev in intervencij Evropske unije in Republike Slovenije v naslednjih letih.

Slika 28: Strateška matrika projektnih tem razvojnega načrta glede na pričakovane programe in razpise

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

6. IZVAJANJE IN SPREMLJANJE

6.1 Sprejem razvojnega načrta

Razvojni načrt za Biosferno območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije 2025 potrdi Upravni odbor SJA ter župani občin sodelujočih v Biosfernem območju. Direktor SJA z razvojnim načrtom seznani občinske svete iz območja BOJA, ki izrazijo željo po predstavitvi.

ORGANIZACIJA IN ODGOVORNOST IZVAJANJA: SKUPNOST JULIJSKE ALPE

Za izvajanje razvojnega načrta je zadolžena Skupnost Julijske Alpe, ki jo sestavljajo destinacijske management organizacije BOJA, Javni zavod Triglavski narodni park in trženjska partnerja Občina Kanal ob Soči in Občina Brda.

Do preoblikovanja v drugo oziroma samostojno pravno obliko Skupnost Julijske Alpe deluje na pogodbenem modelu skladno z obstoječo pogodbo.

SJA pravno-formalno predstavljajo nosilna destinacija SJA, t.j. Turizem Bohinj. Skupnost SJA do preoblikovanja vodi direktor Turizma Bohinj v sodelovanju z upravnim odborom. Pooblastila in naloge direktorja SJA in upravnega odbora skladno z obstoječim modelom so prikazana v shemi na naslednji strani.

Pri izvajanju razvojnega načrta SJA tesno sodeluje z razvojnimi agencijami, ki delujejo na njenem območju. Predstavniki razvojnih agencije PRC, Ragor in BSC Kranj v upravnem odboru sodelujejo kot opazovalci.

Operativno se razvojni načrt izvaja prek vsakoletnega operativnega programa delovanja SJA, v katerem so prikazane tako tekoče naloge (osnovni obseg financiranja s strani občin), razširjene naloge (financiranje z združevanjem sredstev destinacij) in projekti.

Funkcijsko SJA delujejo na štirih področjih centrih, ki sovpadajo s štirimi fokusnimi področji predmetnega razvojnega načrta.

Za izvajanje projektov in zahtevnejših nalog se znotraj in med centri oblikujejo dinamične ad hok ali tudi trajnejše projektne skupine. Projektne skupine sestavljajo zaposleni v DMMO jih in zunanji sodelavci SJA. Funkcijska povezava med vsebinami razvojnega načrta, centri SJA in področji delovanja potencialnih projektnih skupin je prikazana v Sliki 29.

SPREMLJANJE IZVAJANJA

Za spremljanje izvajanja razvojnega načrta je zadolžen direktor/ ica SJA v sodelovanju s koordinatorjem/ koordinatorico SJA. Vodstvo SJA skupaj z letnim poročilom upravnemu odboru SJA poroča tudi o uresničevanju razvojnega načrta. Ključni elementi spremljanja so:

1. Doseganje ciljev in kazalnikov uspešnosti.

2. Opredelitev odstopanj s predlogom za omilitev tveganj oziroma pospešitev izvajanja strategije v primeru večjih zaostankov.

VMESNA OCENA IZVAJANJA IN PREDLOG SPREMEMB

Na sredini obdobja izvajanja strategije (predvidoma v letih 2022 2023) se izdela vmesna ocena izvajanja in predlaga sprememba razvojnega načrta, v kolikor je potrebna.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Slika 29: Pogodbena organizacijska shema Skupnosti Julijske Alpe

Ustanovni člani (podpisniki pogodbe)

> Turistično območje Bled: Turizem Bled in Občina Bled

> Turistično območje Bohinj: Turizem Bohinj in Občina Bohinj

> Turistično območje Radovljica: Turizem in kultura Radovljica in Občina Radovljica

> Turistično območje Kranjska Gora: Turizem Kranjska Gora in Občina Kranjska Gora

> Turistično območje Občina Gorje: Občina Gorje

> Turistično območje Jesenice: Občina Jesenice

> Turistično območje Žirovnica: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica in Občina Žirovnica

> Turistično območje Dolina Soče: Turizem Doline Soče in Občine Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči*

> Turistično območje Brda: Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in Občina Brda**

> Javni zavod Triglavski narodni park: JZ TNP

Pogodba o vzpostavitvi in financiranju programa turistične destinacijske organizacije Skupnost Julijske Alpe (veljavna od 1.1.2018 31.12.2022)

Upravni odbor SJA (delovanje podrobno opredeljuje Poslovnik UO)

Sestava: po 1 predstavnik vsakega turističnega območja (= direktor destinacijske organizacije oz. kjer slednja ni ustanovljena druga s strani župana imenovana oseba) in 1 predstavnik JZ TNP

Mandat članov: sovpada z dolžino veljavnosti pogodbe o vzpostavitvi SJA

Nadomeščanje: člane nadomešča pooblaščeni namestnik

Glasovalne pravice: UO SJA ima 100 glasov. Število glasov je določeno v 4. členu poslovnika glede na delež financiranja posameznega člana.

Predsedujoči UO: Direktor ( ica) SJA

Opazovalci: predstavniki razvojnih agencij PRC, Ragor in BSC

Okvirne naloge:

1. strateško usmerja in nadzoruje delovanje Skupnosti Julijskih Alp,

2. sprejme poslovnik delovanja UO,

3. potrjuje razvojni načrt oziroma strategijo turističnega območja Julijske Alpe,

4. obravnava in potrjuje letni program s finančnim načrtom,

5. obravnava in potrjuje končno poročilo,

6. obravnava predloge vsebinskih sprememb in morebitnih finančnih prerazporeditev znotraj letnega finančnega načrta,

7. definira, obravnava in razrešuje razmerja med partnerji,

8. usklajuje in dogovarja ključne sprotne aktivnosti oz. projekte,

9. obravnava in dogovori stališče Skupnosti Julijskih Alp do aktualnih tem in težav,

10. obravnava druge za razvoj turizma BOJA ključne vsebine

Direktor (-ica) Skupnosti Julijske Alpe = direktor( ica) nosilne organizacije Okvirne naloge:

vodi, zastopa in predstavlja SJA,

pripravi in spremlja izvajanje letnega vsebinskega in finančnega načrta,

skrbi za financiranje SJA,

daje pobude za sklic in vsebino sej upravnega odbora,

imenuje projektne skupine in

druge naloge.

Koordinator (-ica) DMO Julijske Alpe

naloge:

izvaja vse tekoče stalne naloge DMO JA (glej predhodno poglavje),

spremlja izvajanje projektnih nalog (glej predhodno poglavje),

pomaga vodji DMO JA.

Center za RAZVOJ Center za TRŽENJE

Center za UPRAVLJANJE

Center za IDENTITETO

Projektna skupina Projektna skupina Projektna skupina Projektna skupina Opomba: *Občina Kanal ob Soči ni ustanovna članica. Od leta 2020 se je pogodbeno priključila Turizmu Dolina Soče. SJA jo obravnava kot trženjskega partnerja izven območja BOJA. ** Občina Brda je ustanovna članica Skupnosti Julijske Alpe, vendar pa geografsko ni del BOJA. SJA jo obravnava kot trženjskega partnerja izven območja BOJA

Slika

Skupna

načrt turizem

trajnostno

Okvirna matrika projektov razvojnega načrta glede na zunanje vire financiranja

uravnoteženo

Slika

Ravni delovanja in ključne vloge po posameznih ravneh

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

Odnos do širitve Skupnosti Julijskih Alp

POLITIKA DO ŠIRITVE SJA

Skupnost Julijske Alpe je v letih 2019 in 2020 prejela več pobud za priključitev bližnjih občin. Po preučitvi prednosti in slabosti oziroma priložnosti in tveganj so člani oblikovali zaključek, da Skupnost Julijske Alpe še ni zrela za širitev, ključne značilnosti glede modela oziroma članstva pa so naslednje:

1. Jedro in fokus delovanja SJA je UNESCO BOJA območje, prioriteta pa vzpostavitev učinkovitejše notranje organiziranosti.

2. SJA je odprta in zainteresirana za projektno in produktno sodelovanje s konceptualno sorodnimi, bližnjimi in čezmejnimi destinacijami.

3. Potrebna je ureditev statusa Občin Kanal in Goriška Brda, ki imajo zdaj v SJA status trženjskega partnerja.

MOŽNI KRITERIJI V PRIHODNJE

Dolgoročno so možni potencialni kriteriji vstopa:

1. Širitev UNESCO MAB;

2. Dodana vrednost za JA = atrakcija, infrastruktura ipd., ki jo prinaša nov član;

3. Geografska povezanost;

4. Alpski značaj/del alpske makro destinacije;

5. Trajnostne zaveze;

6. Profesionalni DMMO/TIC (minimalno);

7. Pristopnina in zaveza za vlaganje v razvojne aktivnosti.

Slika 32: Prikaz pobud za širitev ter koncept, kjer se ločuje notranje temeljno območje BOJA in zunanje/širše projektno oziroma produktno sodelovanje

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

6.3 Analiza in upravljanje s tveganji

Izvajanje razvojnega načrta bo skozi petletno obdobje podvrženo številnim dejavnikom tveganja, tako znotraj biosfernega območja Julijskih Alp, kakor tudi zunanjim vplivom.

Uspešnost izvajanja razvojnega načrta bo tako odvisna od sposobnosti Skupnosti Julijske Alpe za pravočasno zaznavanje in upravljanje s tveganji. Dejstvo je, da uspeh in poraz poganjajo isti viri. Dejavniki tveganja temeljijo na predvidevanjih objektivnih tveganj, na katere v času načrtovanja partnerji ne morejo vplivati.

V nadaljevanju so opredeljeni ključni dejavniki tveganja in možni omilitveni ukrepi, ki jih izvaja SJA za zmanjšanje njihovega vpliva na postavljene cilje.

Posamezne dejavnike tveganj smo ocenili glede na možnost pojavljanja po naslednji metodologiji:

> ocena verjetnosti dogodka (VD) v razponu od 1 (najnižja) do 5 (najvišja),

> ocena posledic (P) v razponu od 1 (najnižja) do 5 (najvišja),

> skupna ocean tveganja: SOT = VD x OP.

Tabela 3: Analiza tveganj z omilitvenimi ukrepi

Tveganja

UPAD MOTIVACIJE

energije in zaupanja DMMO in JZ TNP za sodelovanje v SJA in uresničevanje nove razvojne vizije BOJA iz tega razvojnega načrta

POMANJKLJIVE

KOMPETENCE DMMO in kadrovski viri SJA za vodenje kompleksnega trajnostnega re seta destinacije skladno z novo vizijo BOJA in učinkovito mrežno delovanje

Omilitveni ukrepi

> Enakopravno vključevanje članov

> Upoštevanje raznolikosti in posebnosti posameznih destinacij

> Transparentno sodelovanje in odločanje

> Poštenost in srčnost delovanja

> Redna in neformalna druženja

> Uveljavljanje, spodbujanje in angažiranje kadrov DMMO in JZ TNP za ustvarjalno in timsko sodelovanje na ravni SJA

> Jasnejša organizacijska struktura centrov in njihovih vodij ter nalog projektnih skupin

> Dogovor o povečanju tima na ravni SJA dodatnem financiranju kadrov

> Odprtost za ideje in talente

> Ustvarjanje priložnost za medsebojno učenje in napredek kadrov DMMO (izmenjave znotraj in izven BOJA..)

> Angažiranje vrhunskih zunanjih slovenskih in tujih strokovnjakov za posamezna področja

> Mreženje z najboljšimi strokovnjaki, inštituti, destinacijami, posamezniki …

1 5 5

UPAD PODPORE IN ZAUPANJA OBČIN in ključnih deležnikov

> Transparentno in učinkovito delovanje in financiranje

> Pošten, odprt in reden dialog z občinami, razvojnimi agencijami in drugimi deležniki

> Uresničevanje obljub

VD OP SOT

Tveganja

Omilitveni ukrepi

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+

= Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

VD OP SOT

> Upoštevanje raznolikosti in posebnosti posameznih destinacij

> Sprotno odpravljanje težav in pomislekov OMEJENA PRIPADNOST TURISTIČNEGA PODJETNIŠKEGA

SEKTORJA NOVI

STRATEGIJI: kratkoročni poslovni učinki prevladajo nad dolgoročno trajnostno vizijo BOJA

> Zagotovitev skladnosti destinacijskih strategij z novo vizijo BOJA

> Predstavljanje strategije v različnih okoljih

> Enotnost in kontinuiteta v komunikaciji in sporočanju vizije do ponudnikov in turistov/ obiskovalcev ter prebivalcev

> Neprestano informiranje, usposabljanje in opolnomočenje turističnih ponudnikov

> Organiziranje individualne podpore ponudnikom pri razumevanju in udejanjanju trajnostnih konceptov

PREPOČASNO

PRILAGAJANJE NOVI REALNOSTI PO C 19 IN ZAOSTAJANJE ZA GLOBALNIMI TRENDI: neustrezno in prepočasno prilagajanje novi realnosti po Covid 19, podnebnim spremembam, digitalizaciji, spremenjenim makro ekonomskih in globalnim turističnim tokovom v primerjavi s konkurenčnimi destinacijami.

SLABŠANJE

DEMOGRAFSKE SLIKE območja BOJA in nadaljnji BEG MOŽGANOV

> Osredotočanje na izvedbo bistvenih projektov zelenega in butičnega prehoda na ravni produktov in podjetij ter digitalizacije, mobilnosti in desezonalizacije BOJA

> Iskrenost in izvirnost v komuniciranju s trgi

> V BOJA ne posnemamo, ampak ustvarjamo trende

> Organiziranje individualne podpore ponudnikom pri prilagajanju na nove trge, segmente in profile turistov

> Prednostno spodbujanje mladih kadrov, mladih podjetnikov in mladih prevzemnikov kmetij k vključevanju v projekte BOJA

> Vpliv na nacionalne demografske, stanovanjske in regionalne politike

Skupna ocena tveganja za realizacijo strategije je nizka do srednja (54 od 125 točk).

Največjo pozornost bo potrebno nameniti tveganjem, katerih skupna ocena presega 10 točk:

1.

turističnega sektorja novi strategiji;

prilagajanje novi realnosti po Covid 19 in zaostajanje za globalnimi trendi v primerjavi s konkurenčnimi destinacijami;

demografske slike in nadaljnji beg možganov.

Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ = Skupna platforma za trajnostno in uravnoteženo rast

VIRI

Evalvacija izvajanja in doseganja ciljev »Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 2021« (Hosting, 2021)

Smernice za načrtovanje razvoja turizma v Sloveniji v strateškem obdobju 2022 2028 POVZETEK (MGRT, 2021)

Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 2021 (MGRT, 2017)

Program dela STO za leto 2020 in 2021 (STO, 2021)

Razvojni načrt biosfernega območja Julijske Alpe kot turistične destinacije Načrt opredeljuje turistični razvoj Biosfernega območja Julijske Alpe (program UNESCO MAB) kot trajnostne turistične destinacije v obdobju 2016 2020 (BOJA, 2016)

Strateški dokumenti v pripravi v času priprave Razvojnega načrta: Celostna prometna strategija Julijskih Alp (PRC)

Akcijskega načrta za usmerjanje obiska in rekreacije v TNP (JZ TNP)

Regionalni razvojni program Gorenjske 2021 2027 (BSC)

Regionalni razvojni program Severne Primorske (Goriške) 2021 2027 (PRC)