ŽUPE JA VES – POVZETO PO KNJIGI ŽUPNIJA SV. LOVRENCA NA DR. POLJU, 1885

Župe ja ves – povzeto po knjigi Župnija sv. Lovrenca na Dr. polju, 1885

Odli ni Župeški rojaki

a)Duhovskega stanu

MLAKAR IVAN, dr. bogoslovja, zakonski sin Antona Mlakarja, kmeta v Župe ji vesi hiš. št. 21 in Marije, roj. Turk, se je porodil 5. junija 1845 ob 2. uri zaran. Kot bogoslovec tretjeletnik dne 21. julija 1872 v mešnika posve en je primiciran pri sv. Lovrencu 11. avgusta t. l., na 12. binkoštno nedeljo, ko se je obhajal tudi god župnijskega patrona. S 1. avg. 1873 je prišel za kaplana v Ljubno, od tam pa dne 1. sept. 1874 k sv. Križu pri Slatini. Dne 1. maja 1878 šel je za I. kaplana v Konjice, pa uže 14. dne septembra meseca so ga pozvali v vodstvo dijaškega semeniš a v Mariboru. Dne 27. februarja 1879 je postal Ivan Mlakar, dr. bogoslovja, portret izobešen na stopniš u župnije Sv. prov. profesor dogmatike, dne 8. okt. doktor Lovrenca bogoslovja na c. kr. v vseu iliš u v Gradcu, in dne 28. dec. 1881 je dobil stalno mesto profesure v kn.-škof. bogoslovja. VRABI TOMAŽ IGNAC, rojen v Župe ji vasi okoli leta 1660, kaplanoval je od dec. 1698 do junija 1700 v svoji rojstni župniji. GRAŠI JURIJ, rojen v Župe ji vasi okoli leta 1640, bil je ve let župnik pri sv. Juriju v Š avnici.

LACKO ANTON, rojen 22. maja 1843, dne 23. maja 1867 je bil v mešnika posve en, primiciral je pri sv. Lovrencu 11. avg. t. l. na 11. pobinkoštno nedeljo, ko se je obhajal tudi god župnijskega patrona. MLAKAR IVAN, roj. 5. junija 1845 v Župe ji vesi št. 21, kot bogoslovec dne 21. julija 1872 v mešnika posve en je primiciral pri sv. Lovrencu 11. avg. tega leta. JANKO BELE, roj. 26. 12. 1903 v Župe ji vasi, je v redovni red lazaristov vstopil 1. 11. 1930, dne 5. 7. 1931 je bil posve en v duhovnika v Ljubljani. Služboval je v Ljubljani in

Celju. Leta 1940 je bil prestavljen na mesto misijonarja v Beograd. Umrl je 5. 11. 1958 v mariborski bolnišnici.

FRANC DREVENŠEK, roj. leta 1913 v Cirkovcah, v mašnika je bil posve en 1939. leta v Mariboru. Novo mašo je imel 16. julija 1939. leta v Lovrencu na Dravskem polju. Služboval je v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, pri sv. Juriju pri Celju, v Šmarjah pri Jelšah in sv. Rupertu nad Laškim. Umrl je 17. avgusta 1989 v ptujski bolnišnici.

ROMAN MAIER, roj. 2. 1. 1951. leta v Ormožu, v mašnika je bil posve en 1975. leta. Novo mašo je obhajal 13. 7. 1975. leta v Župe ji vasi. Dolga leta je služboval v župniji sv. Martina na Hajdini. Zaradi bolezni je moral zapustiti delo v župniji in je sedaj v pokoju.

b)Svetnega stanu MLAKAR TOMAŽ, brat duhovnika dr. Ivana Mlakarja, se je narodil v Župe ji vesi dne 20. dec. 1832. Služboval je v Gradcu kot uradnik pri Štajerski hranilnici. PREDIKAKA JAKOB, rojen 8. aprila 1836, v Župe ji vasi 19. Kot vseu iliš nik v Gradcu je z dovoljenjem c. kr. deželne namestnije od dne 11. julija 1866 in knezoškofijskega ordinarijata v Mariboru od dne 18. julij 1866 spremenil svoje ime v “ Praedica “. Nato je bil profesor na c. kr. deškem u iteljiš u v Ljubljani.

c)Redovnice ali nune VODUŠEK MARIJA, rojena dne 27. aprila 1829 v Župe ji vesi št. 40, je umrla kot usmiljena sestra 21. feb. 1853. MLAKAR MARIJA, rojena 23. avg. 1836 v Župe ji vesi št. 5, je umrla kot usmiljena sestra z redovnim imenom: Štefanija v Ljubljani. OSEL MARIJA, roj. 16. dec. 1836 v Župe ji vesi št. 31, je bila usmiljena sestra z redovnim imenom: Klotilda v Ljubljani VODOŠEK ANA, rojena 11. maja 1851 v Župe ji vesi št. 11, je bila z redovnim imenom: Julita, usmiljena sestra v Gradcu. VODOŠEK TREZA, roj. 11. okt. 1859 v Župe ji vesi št. 11, je bila z redovnim imenom: Luitgardis, usmiljena sestra v Feldhofu pri Gradcu. MARIJA BELE, rojena 28. 8. 1906. leta v Župe ji vasi. V red usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega je vstopila leta 1923 in bila imenovana z redovnim imenom, sv. Lukrecija. Umrla je 7. januarja 1997. leta v 91. letu starosti v Ljubljani.

PRAVNO-POLITI NE RAZMERE:

Pri sv. Lovrencu in okolici štela je svoje dni Ebensfeldska graš ina najve podložnikov. Ona je do za etka 17. stoletja bila last Tattenbach-ov. Ko so pa ti Ebensfeld Don-u Juriju Maniedi prepustili in je Erazem, grof Tattenbach, leta 1669 kupil Ra e, so nekateri kmetje lovren ke župnije ostali pri Ebensfeldu, drugi pa so prišli pod Ra e. Ebensfeldska graš ina je imela svojega župana od nekdaj v Župe ji vesi, ki je ravno od tega svoje ime dobila. Kajti Župe ja ali Župe ka ves ne pomeni ni drugega, kakor ves ali kraj, kjer župec ali župan prebiva ali kjer je županija. V 17. stoletju se v mati nih knjigah poleg slovenskega imena: »Supeza ves« nahaja pravilno nemško ime: »Supen- in Saupendorf«, le pozneje je nemška kanclija spa ila ime v »Suken- in Saukendorf«.

Poleg župana ali ob inskega predstojnika ima vsaka ves tudi še svojega “gmajskega župana”. Ta mora graditi “gmajsko ograjo“ in skrbeti, da se svinje rinkajo, preden se na pašnik spustijo. On pobira tudi “gmajnsko štibro“, popravlja “lese in gatre” ter položi pri “sose ki“, ki se po zimi pri njem vrši, ra un od svojega hiševanja v minolem letu.

V Ob ini sv. Lovrenca pa so županovali tudi predstavniki naše vesi: Bogme Matija, kmet v Župe ji vesi 1850–1859 Korošec Štefan, kmet v Župe ji vesi 1868–1871 Vodošek Štefan, kmet v Župe ji vesi 1876–1881

ZEMLJEPISNE RAZMERE:

Celotno zemljiš e sv. Lovrenca meri 5264 oralov. Zemljiš e namakata dva precej velika potoka, Polskava in Reka. Napravili so tu in tam že novo strugo ter so s tem svoje travnike v Župe ji vesi precej zboljšali.

GOSPODARSTVO

Poglavitni vir zaslužka je poljedelstvo. Leta 1885 je bilo v Župe ji vesi 51 vprežnih konj, 11 parov volov in 58 krav (konji po 100 gld, voli po 250 gld in krave po 70 gld). Leta 1884 so bili v vesi tudi obrtniki: po eden prodajalec tobaka, žganja in kr mar, štirje barantavci z voli in kravami, dva evljarja in kroja a ter en mlinar in kova . Leta 1885 je bilo v vesi 60 hišnih številk in 247 prebivalcev.

Vir [2]: Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju, Kraljepisno – zgodovinske rtice, spisal Matej Slekovec, kaplan pri svetem Lovrencu, v Mariboru 1885 Vir hrani g. župnik Karel Pavli – župnik župnije sv. Lovrenca Po viru povzela: Danica Bezjak, rojena Lampret