JOŽE PERŠUH

Jože Peršuh

Ko so me prosili, naj nekaj zapišem o Jožetu Peršuhu, se mi je prvo postavilo vprašanje, kje za eti. Odlo ila sem se, da za nem na za etku, v letu 1949, ko se je v Župe ji vasi družini Peršuh rodil sin Jože. Otroštvo in mladost je preživljal s sestro Stanko, se igral tako kot vsi vaški otroci na gmajni, kopal v Polskavi, hodil v osnovno šolo, si izbral poklic, se zaposlil in si ustvaril družino. Že kar zgodaj pa je spoznal, da ni ne pade iz neba, da je vse kar ustvarimo odvisno od nas samih. Zato je tudi leta 1972 sprejel predlog, da ga izvolijo v svet takratne Krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. Jože Peršuh polju. Po vzoru drugih vasi je v njem klila želja, da bi tudi v Župe ji vasi namesto makadamskih cest imeli asfalt. In tako sta skupaj z mojim o etom hodila od hiše do hiše, prepri evala sovaš ane, da je to nekaj pozitivnega in naprednega ter zbirala sredstva. In sta uspela. V letu 1974 smo v Župe ji vasi dobili asfaltne ceste. Kljub temu, da smo v Župe ji vasi dobili elektriko leta 1946, pa v vseh hišah v Župe ji vasi elektri na lu ni svetila. To je bilo pri invalidu Jožetu Fuksu. Ker so Župe ani znali stopiti skupaj, samo nekoga so potrebovali, da jih je zbral, so se na predlog Jožeta odlo ili, da zberejo drogove, izkopajo jarke, Jože pa, ki je bil zaposlen ne Elektro Ptuj, pa naj poskrbi, da se napeljejo kabli, in leta 1973 je lu zasvetila tudi pri Jožetu Fuksu in njegovem sosedu Dolni arju. V nadaljnjih letih so sledile manjše akcije za lepše življenje in to vse do okoli leta 1985, ko je prevzel vodenje Krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. polju. Ves as, odkar je bil predsednik sveta Krajevne skupnosti, si je prizadeval na napredek, ne samo Župe je vasi, ampak celotne Krajevne skupnosti. S somišljeniki v svetu krajevne skupnosti so nastajali projekti, rezultati le teh pa so bili vidni na vsakem koraku. Tako se je leta 1988 pri ela izgradnja telefonskega omrežja, katera je bila zaklju ena v letu 1991. Popolnoma novo podobo je dobilo naše pokopališ e, saj se je razpadajo a ograja zamenjala z novo, tlakovale so se glavne poti in naredil se je vodovod. Obnovila se je tudi mrliška vežica.

Leta 1987 se je po njegovi zaslugi rešilo tudi ogrevanje dvorane v Lovrencu, po vseh vaseh so se postavila avtobusna postajališ a, kajti prej so potniki na avtobus akali pod milim nebom, pa naj je bilo sonce ali dež.

V asu njegovega predsedovanja, do leta 1991, se je izvedlo še marsikaj, od ureditve javne razsvetljave, razširitve športnega igriš a, asfaltiranja posameznih odsekov cest in podobno, odvisno predvsem od finan nih sredstev.

Leta 1994 smo v Republiki Sloveniji imeli prve lokalne volitve. Krajevna skupnost Lovrenc se je združila še s Krajevno skupnostjo Kidri evo in Krajevno skupnostjo Cirkovce v Ob ino Kidri evo. Jože je ugotovil, da bi za naš kraj lahko še kaj ustvaril, da ima še veliko idej in želj po napredku, zato se je pridružil somišljenikom in kandidiral v svet Ob ine Kidri evo ter bil izvoljen v dveh mandatih. Tudi po njegovi zaslugi smo v naših krajih izvedli kar nekaj investicij. Že kar hitro na za etku drugega mandata, ko je bil v ob inskem svet, je ugotovil, da je center Župe je vasi, nekaj posebnega dale naokoli. Zelena gmajna, na sredini s cerkvico, vendar žel neurejena, kar je dajalo sami podobi vasi zanemarjen videz. Tukaj bi se dalo nekaj narediti, je kar naprej klilo v njem. Idejo po ureditvi vasi je predstavil takratnemu županu gospodu Šprahu, kateri je njegovi ideji prisluhnil in naro ili so se idejni projekti za ureditev vasi. Ker pa je ve ina Župe anov takrat nasprotovala tej ureditvi, je projekt propadel.

Leta 2003 je postal predsednik Krajevnega odbora Lovrenc. Njegova ideja, da se center Župe je vasi uredi, v njem ni usahnila. Poiskal je drugega projektanta, to je Vrtno kliniko Leonida Oberski s. p., iz Rogaške Slatine. Sledilo je prepri evanje in predstavljene projekta na Ob ini Kidri evo, saj je bilo za izvedbo le tega, potrebno zagotoviti finan na sredstva. Uspelo mu je in danes imamo na tem prenovljenem prostoru – »parku« – prvi sre anje sedanji in nekdanji Župe ani.

Zdenka Frank