SESTRA LUKRECIJA, MARIJA BELE (1906–1997

Njegovo telo je bilo prepeljano v rojstno hišo v Župe ji vasi. Od tod smo ga pospremili v cerkev sv. Lovrenca in nato na doma e pokopališ e, kjer smo se poslovili od njega. Ko je obiskoval semeniš e v Ljubljani, se je rad vra al domov med svoje, je pa tudi nagovarjal mlajšo sestro Marijo, naj vstopi v redovniški poklic, kar je tudi na svojo, njegovo in starševsko veselje storila.

Pogreb g. Janka Bele, misijonar, rojen 1903 v Župe ji vasi, umrl 1958, pokopan na pokopališ u v Lovrencu, slovo na pokopališ u (v ozadju KZ), Vir: Anton Pernat, Župe ja vas 33C

Anton Pernat, ne ak5

Sestra Lukrecija, Marija Bele (1906–1997)

Marija je bila rojena v Župe ji vasi dne 28. 8. 1906. Njena starša Marija in Jožef nista bila bogata. O e je bil kova , mati pa gospodinja. Rodilo se jima je devet otrok, sedem je ostalo živih. Trdo sta morala delati, da sta preživljala številno družino. Po dolgem razmišljanju je leta 1923, za boži , s privoljenjem staršev vstopila v Družbo usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega. Po kon ani dobi priprave na življenje v družbi in za

5 Uporabil tudi podatke Nadškofijskega arhiva v Mariboru.

strežbo bolnikov je bila julija 1925 poslana na delo v Beograd v Sanatorij »Vra ar«, kjer je delala kot bolni arka in se naprej izobraževala. Marija – sestra Lukrecija je ostala v Beogradu do januarja 1941. Skoraj vsa leta druge svetovne vojne pa je preživela v Kikindi. Novembra 1944 se je sestra Lukrecija vrnila v Beograd, kjer je v bolnišnici v Vra arju, v lekarni in pri bolnikih, delala vse do leta 1969. Po upokojitvi je bila poslana ponovno v Kikindo kot namestnica hišne sestre predstojnice. Avgusta 1985 je prišla nazaj v Slovenijo, v Mengeš pri Ljubljani, v dom starejših sester. Spet je stregla bolnim in onemoglim sestram, kolikor so ji mo i dopuš ale. Kot usmiljena sestra je delovala polnih 37 let. Svojo dolgo in bogato življenjsko pot je kon ala 7. januarja 1997. leta v 91. letu starosti. V cerkvi sv. Križa na ljubljanskih Žalah smo se poslovili od nje številni sorodniki, kakor tudi njene sosestre. Pogrebno slovesnost je vodil provincialni ravnatelj g. Jože Zupani . Rada se je vra ala v svojo rojstno hišo, kjer je živela njena sestra Ana Pernat z družino in k sestri Tereziji Bele.

Slika, na kateri sta sestra Lukrecija Bele in njena mlajša sestra Ana Pernat za doma o hišo, Vir: Tone Pernat

Anton Pernat, ne ak