ŠRANGANJE V ŽUPE JI VASI

Šranganje v Župe ji vasi

Šranganje je star slovenski obi aj, ki je v našem kraju prisoten še danes, in mu pravimo mauta.

Obi aj maute je neko potekal razli no, odvisno od tega ali je nevesta odšla iz kraja ali je ostala v vasi. Ne glede na to je moral ženin nevesto – mlado dekle – pla ati, in sicer tako, da je dal denar svoji pri i – starešinu, ki je opravil pla ilo. Šrangali so samo neporo eni mladi fantje. e se je nevesta omožila v drugi kraj, so fantje postavili mauto na poti iz vasi, e pa je ostala v vasi, so ženinu s šrango zaprli pot v vas in s tem do neveste. Po navadi se je ženin za ceno pogodil že kakšen ve er prej, ko je »ledik« fante iz vasi povabil v vaško gostilno. Seveda je moral ženin na mauti dokazati, da je vreden vaškega dekleta.

Šranganje 2005, Vir: Lobenwein, Župe ja vas 48B

Zato so mu fantje zastavili razna kme ka opravila, kot so: sekanje in žaganje drv, delo z mlatilnico, klepanje kose, košnja trave … Ko je ženin opravil s kme kimi opravili, so mu fantje radi zastavili kakšno dvoumno – šaljivo vprašanje, npr: ez koliko mostov so se pripeljali, da so prišli do sem in na katerem mostu sedaj stojijo? ( ez šest, sedaj pa stojijo na sedmem, ker je sveti zakon 7. sveti zakrament.) Kateri robec je na pet cifof? (Roka.) Sledila je poskušnja vina. Ženin je poskušal razne pija e in med njimi je moral izbrati najboljše vino. Fantje so mu najprej ponudili vinski kis ali sok kislega zelja ali sok rde e pese, pokvarjeno vino in šele nato pravo vino. Med tem so vaški fantje zbijali šale na ra un ženina, pri e in ostalih svatov ter barantali za ceno. Ceno so med samo mauto objavljali na lesenem loparju in jo velikokrat spreminjali, odvisno od tega, kako dobro se

je izkazal ženin. Barantanje – handlanje – je lahko vzelo precej asa, a na koncu so se skoraj zmeraj pogodili. Zgodilo se je tudi, da je bilo barantanje manj uspešno in je prišlo do prepira. Kot re eno so se skoraj vedno pogodili, tako je bila mauta vesel dogodek za ženina, svate in mlade fante iz vasi, ki so z zasluženim denarjem pla ali popivanje. Obi aj maute je danes zelo podoben obi aju iz preteklih let. Šrango postavijo neporo eni mladi fantje iz vasi, ko se nevesta v spremstvu svatov poslovi od doma in staršev, ne glede na to ali se omoži v drug kraj ali pa ostane v vasi. Najve krat jo postavijo na takem kraju, kjer se svatje ne morejo izogniti ceste. K mauti najprej pristopijo ženin s pri o in vsi svatje. Ko je barantanje in pla ilo neveste kon ano, vendarle pokli ejo nevesto s svojo pri o k mauti, da ji vaški fantje, s katerimi je odraš ala, podarijo darilo v spomin in ji izre ejo lepe želje. Do prepirov danes ve ne prihaja, tako da je mauta zelo vesel dogodek, poln šaljivih spominov in prigod.

Mateja Lobenwein, rojena Bauman