100 let velike gimnasticne družine by vrba

STO LET VELIKE GIMNASTIýNE DRUŽINE 1907–2007 Zbornik ob 100-letnici Športnega društva Center Maribor Maribor, oktober 2007 Uredniški odbor: mag. Klemen Bedenik, Dejan Kramberger, Greta Nahtigal Urednik: mag. Klemen Bedenik Raþunalniški izpis besedila: Dejan Kramberger Lektoriranje: Greta Nahtigal Izdal in založil: Športno društvo Center Maribor Fotograﬁje: Muzej Narodnoosvobodilne borbe Maribor Pokrajinski muzej Maribor Arhiv Športnega društva Center Maribor Oblikovanje in priprava za tisk: grafopop - b.v.vrba Tisk: Dravska tiskarna Tiskano v 800 izvodih Spletni naslov Športnega društva Center Maribor: www.gimnastika-maribor.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 796(497.4Maribor)”1907/2007” ŠPORTNO društvo Center (Maribor) Sto let velike gimnastiþne družine : 1907-2007 : zbornik ob 100-letnici Športnega društva Center Maribor / [urednik Klemen Bedenik ; fotograﬁje arhiv Muzeja narodnoosvobodilne borbe, Pokrajinski muzej Maribor, arhiv Športnega društva Center Maribor]. - Maribor : Športno društvo Center, 2007 1. Gl. stv. nasl. 2. Bedenik, Klemen 235605248

Ob jubileju Poþastitev našega jubileja smo poimenovali 100 let velike gimnastiþne družine. Veseli smo, da se lahko imenujemo družina, saj ta oznaka pomeni druženje in prijateljevanje, pomoþ in podporo, spoštovanje in prijateljstvo razliþnih generacij – od najmlajših, še v otroških letih, preko mladostniških do starejših. Res je tudi, da smo velika družina, saj ta trenutek štejemo veþ kot štiristo þlanov. V zgodovini našega društva je bila ta številka manjša, od nekaj ustanovnih þlanov pred davnimi sto leti, pa tudi preko tisoþ þlanov v najbolj plodnem obdobju. Morda bo kdo oporekel nazivu gimnastiþna družina. Res je, v našem društvu so se gojili obþasno tudi drugi športi in dejavnosti, a najpomembnejša in najbolj množiþna je bila vseskozi telovadba, kasneje orodna telovadba in danes gimnastika. Ta je Slovencem skoraj v zibelko položena, je šport, v katerem smo dosegali tudi v našem društvu številne najbolj odliþne uvrstitve in smo ga gojili skozi vse obdobje, in to najbolj množiþno. Torej je praznovanje stoletnice našega društva praznik športa, praznik gimnastike in seveda vseh, ki so se z njo kdajkoli ukvarjali. Vesel sem, da mi je prav v tem zgodovinskem letu zaupana þast, da sem predsednik takega ponosnega društva. ýestitam prav vsem ob tem jubileju in želim še mnogo lepih ur pri vadbi, uspehov na tekmovanjih in veselja ob druženju.

Darjan Škoberne, predsednik Športnega društva Center Maribor

Dogodki ob praznovanju 100-letnice Športnega društva Center Maribor januar 12.1.

novoletna zabava – poslovitev od bivšega upravnika in predsednika predstavitev novega predsednika in izvršnega direktorja

28.1.

nastop društva na prireditvi Gimnastiþne zvezde – Slovenija telovadi v Mariboru

april 13.–15.4. skupna izvedba tekmovanja za Svetovni pokal v Mariboru v športni gimnastiki v organizaciji Gimnastiþne zveze Slovenije nastop skupin na otvoritvi Svetovnega pokala v Mariboru

junij 9.6. 2007 obþni zbor društva s podelitvijo priznanj tekmovalcem v moški športni gimnastiki ter družabnim sreþanjem

julij - avgust 9.7.–24.8. organizacija gimnastiþnih poþitnic za mariborske otroke

september 15.9.

izvedba dobrodelnega teka in športne prireditve Zaveži za življenje skupaj z organizacijo Europa Donna, evropskim združenjem za boj proti raku dojk

22.9.

izvedba skupšþine Gimnastiþne zveze Slovenije

oktober 20.10.

organizacija tekmovanja Pokal Center

27.10.

slovesnost ob 100-letnici društva v Unionski dvorani Maribor izdaja zbornika 100 let velike gimnastiþne družine

Kazalo ZGODOVINA ŠPORTNEGA DRUŠTVA CENTER MARIBOR UVOD POT DO USTANOVITVE SOKOLSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU Sokolska ideja prodira na Slovensko Maribor ob koncu 19. stoletja Prvo slovensko Športno društvo v Mariboru leta 1900 Ustanovitev društva Sokol Maribor Razvoj društva, vpliv na narodno zavest Društvo brez lastne strehe Ustanovitev Mariborske sokolske župe Dramatiþni dogodki ob razvitju društvenega prapora v Rušah Slovenska dijaška telovadna vrsta v Mariboru 1910–1914 Prva svetovna vojna Ustanovitelji društva in funkcionarji pred 1. svetovno vojno DRUŠTVO V OBDOBJU MED VOJNAMA 1919–1941 Maribor konþno slovenski Obnova in širitev društva Priprave na prvi pokrajinski vsesokolski zlet v Mariboru Veliþastno sokolsko slavje Pomen mariborskega društva Sokol za okoliške kraje Mednarodna tekmovanja in uspehi Kultura – del sokolskega gibanja Pestro dogajanje v 20-tih letih, nastanek novih sokolskih društev Prihod Leona Štuklja in Toša Primožiþa v Maribor Trideseta leta, razmah þlanstva in novih športnih panog Ideološko razhajanje, senca 2. svetovne vojne Praznovanje 30. obletnice delovanja društva Konþno pod svojo streho v Unionski dvorani Mariborska sokolska župa Maribor okupiran Društveni in strokovni delavci med obema vojnama Leon Štukelj (1898–1999) Jože Primožiþ - Tošo (1900–1985) Ostali športi in športniki Tekmovalni uspehi med obema vojnama

11 11 11 11 13 15 16 18 19 20 21 23 24 24 28 28 29 30 31 33 34 35 36 38 38 41 42 44 45 46 47 50 55 58 58

DRUŠTVO PO 2. SVETOVNI VOJNI Maribor in Sokolski dom v ruševinah po vojni Sokoli med NOB Ukinitev sokolskih društev leta 1945 Ustanovitev novega športnega društva Na krilih povojnega zanosa Ustanovitev Telovadnega društva Maribor Praznovanje 50. obletnice Izguba Unionske dvorane Nekdanji gasilski dom – novi dom društva Povojna leta – tekmovanja, akademije, nastopi Pestro delovanje društva na razliþnih podroþjih Sedemdeseta in osemdeseta leta Praznovanje 75. obletnice društva Funkcionarji in strokovni delavci po drugi svetovni vojni do osamosvojitve Slovenije Tekmovalni uspehi po 2. svetovni vojni Tekmovanja v akademijskih sestavah Tekmovanja v ljudskem in partizanskem mnogoboju Tekmovanja v športni gimnastiki in orodnem mnogoboju Uspehi þlanov društva na Šalamunovih memorialih: Bane Tripkoviþ Nekateri rezultati iz konca osemdesetih DRUŠTVO SVOJI STOLETNICI NAPROTI Samostojna Slovenija Obnova društvenih prostorov v devetdesetih letih Mladi rod gimnastov Denacionalizacija ponovna bitka za prostore Tekmovalci in njihovi rezultati po letu 1991 Najuspešnejši tekmovalci in trenerji v tem obdobju Klemen Bedenik Aleksander Šajn Sebastijan Štraus Miha Marinšek POVZETEK 100-LETNE ZGODOVINE DEJAVNOSTI, KI JIH JE DRUŠTVO GOJILO V SVOJI STOLETNI ZGODOVINI

60 60 60 61 61 62 65 67 69 70 71 73 77 79 81 91 91 91 92 95 97 99 101 101 101 102 102 104 112 112 116 120 122 127 127

PRIZNANJA, KI JIH JE PREJELO DRUŠTVO LJUDJE, KI SO USTVARJALI IN VODILI DRUŠTVO Staroste in predsedniki Podstaroste in podpredsedniki Naþelniki Naþelnice PROSTORI, V KATERIH JE DELOVALO DRUŠTVO NAZIVI DRUŠTVA PREGLED POMEMBNEJŠIH LETNIC IN DOGODKOV POKAL CENTRA SPOMINI SPOMINSKI UTRINKI NA DEDA DR. FRANJA ROSINA SPOMINI NA NAŠE PROFESORJE Alojz Struna Viktor Gruntar Zlatko Zei SPOMINI NA URE V TELOVADNICI IN IZVEN NJE Milan Hrastovec Vladimir Vodišek Matjaž Nahtigal Alenka Antolinc Košat Aljaž Vogrinec Arpad Treiber Barbara Antolinc Schaubach Barbara Rimele roj. Šuštar Bojan Rižner Dejan Makoter Drago Šoštariþ Irena Gaal Janez Rožman Jernej Domanjko Jernej Salecl Jure Weingerl Katja Vavpetiþ, roj. Gartner Marija Kitek Marjan Lah in skupina starejših þlanov Matej Bukovnik

128 129 129 130 130 131 132 133 134 139 151 151 154 154 155 157 158 158 160 161 164 165 166 166 167 168 169 169 170 170 171 171 172 173 173 174 174

Metka Štebih, rojena Kotnik Miha in Tomaž Glaviþ Miha Šmigoc Miroslav Smerdu Mojca Marija Pajnik Nastja Mulej Neva Ketiš Niko Stare in skupina þlanov Peter Lampret Primož Mauriþ Robert Rojko Robert Senekoviþ Sandi Rojko Silva Fornezzi Sebastijana Štraus: nekaj anekdot iz športne kariere Žan Žunko Žiga Potoþnik Alešu v spomin Poletni tabor v Rovinju Kamp Partizan Maribor PROSLAVA OB 100-LETNICI DRUŠTVA ŠD CENTER MARIBOR ZAKLJUýEK Zapiski iz uredniškega odbora 100 let velike gimnastiþne družine

176 177 177 178 178 179 180 180 181 181 182 183 183 184 184 185 186 186 188 191 197 203 203 205

ZGODOVINA ŠPORTNEGA DRUŠTVA CENTER MARIBOR *Dejan Kramberger

UVOD Praznovanje 100-letnice ustanovitve slovenske telesnovzgojne in kulturne organizacije v Mariboru je bilo razlog za oživitev zgodovinskih dejstev in dogodkov, ki jih je ustvarilo to stoletno obdobje. Ne predstavljamo si, da smo z zapisom teh dogodkov v priþujoþem zborniku napravili pionirsko delo, saj so že popisani in ovrednoteni v številnih zgodovinskih virih, zabeleženi s sliko, fotograﬁjo, ﬁlmom. Toda prepriþani smo, da si naša þastitljiva stoletnica, pomembna za narodno samobitnost in zavest, za njegovo kulturo in omiko, zasluži, da ponovno oživimo ljudi in dogodke, predstavimo vzpone in težave, pogumna snovanja in dosežke. V priþujoþem sestavku, ki je temeljni del našega Zbornika, predstavljamo narodnostne in politiþne razmere v Mariboru od zaþetka 20. stoletja pa do današnjih þasov, nastanek in razvoj našega društva, ljudi, ki so ga ustvarjali in z njim živeli, beležimo organizacijske in vsebinske spremembe, vpetost društva v svoje okolje in njegov pomen za Maribor. Kajti treba je vedeti, da brez teh dogodkov in ljudi Maribor ne bi bil takšen, kot je.

POT DO USTANOVITVE SOKOLSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU Sokolska ideja prodira na Slovensko S februarskim patentom, ki ga je bil Franc Josef I. prisiljen izdati leta 1861, so narodi v avstrijski monarhiji dobili pravico do ustanavljanja društev. Slovanski narodi še vedno niso imeli enakih politiþnih pravic kot Nemci, zato so tudi veliko težje ustanovili svoje društvo. Nemški birokrati so se namreþ na vsak naþin trudili, da bi bilo slovanskih društev þim manj. Tako so nemška društva veliko hitreje in lažje nastajala kot društva Slovanov. Prvo sokolsko društvo je bilo ustanovljeno 5. marca 1862 v Pragi. Imenovalo se je Sokol Prazsky. Nastalo je na pobudo dr. ﬁlozoﬁje Miroslava Tyrša in znanega praškega trgovca Jindricha (Henrika) Fügnerja.

Tega leta je na ýeškem nastalo sedem sokolskih društev.1 Kmalu po ustanovitvi Praškega sokola se je tudi na slovensko ozemlje razširil sokolski duh in še istega leta (1862) so se zaþele priprave za ustanovitev podobnega društva tudi pri nas. Do le-tega je prišlo že 1. oktobra 1863, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno Ljubljansko sokolsko društvo. Prvo slovensko telovadno društvo na našem ozemlju so poimenovali Južni Sokol. Tako so že z imenom opozorili na zgledovanje po ýehih, v katerih so gledali svoje brate Slovane. Na nesreþo ljubljanskih telovadcev je bilo to društvo štiri leta zatem ukinjeno.2 Vladajoþe nemško prebivalstvo je sokolskemu gibanju nasprotovalo zaradi prebujanja narodne zavesti v Slovencih, ki so jo poleg telovadbe širili sokoli. Pomemben del sokolske razpoznavnosti je bila sokolska uniforma, oziroma kroj kot so jo poimenovali. Obvezen del sokolske opreme je bila rdeþa srajca, ki so jo sokoli prevzeli po garibaldincih, borcev za združitev Italije. Sokolske hlaþe so bile navadne z nizkim pasom. Suknjiþ, poimenovan surka, so imeli sokoli ogrnjen le preko levega ramena, da se je izstopajoþa rdeþa srajca bolje videla. Zelo važen del sokolske uniforme je bilo tudi pokrivalo. Pri þeških sokolih je bilo to pokrivalo že od vsega zaþetka nizko in okroglo þrno þepico s sokolovim peresom, pripetim na desni strani s þeško kokardo. Pripadniki Južnega Sokola v Sloveniji so sprva nosili klobuke s sokoljim peresom. Leta 1893 so sklenili, da morajo biti za vsa sokolska društva predpisana enotna pravila oblaþenja, ki so se zgledovala po þeškem tipu uniforme, torej s þrno þepico. Rdeþo srajco pa naj bi zamenjala rožnata.3 Želja po telovadbi je bila v tem þasu oþitna, saj so že leto zatem (1868) v Ljubljani ustanovili Telovadno društvo Sokol, ki je nasledilo prejšnje društvo. Telovadno društvo Sokol iz Ljubljane je sokolsko idejo kaj hitro poneslo v Vipavo, Postojno in Planino, kjer so ustanavljali svoje podružnice. Prav tako so vplivali na nastanek gorenjskega Sokola v Kranju. Moþni politiþni pritiski Dunaja, ki so zatirali vsa slovanska gibanja, so ukinili vsa omenjena društva razen ljubljanskega. Z nastopom Taaffejeve vlade so se razmere za Slovence izboljšale. Tako se je omilil tudi politiþni pritisk na sokolsko delovanje. V letu 1882 so novoustanovljeni sokolski društvi dobili v Trstu in Mozirju, pet let kasneje še v Novem mestu in Gorici. Tri leta pozneje so kljub moþnemu nemškemu nasprotovanju na pobudo dr. Dragotina Trea ustanovili sokolsko društvo tudi v Celju.4

1 Veliþastna organizacija, Jutro, leto 3, št. 190, Maribor 1922, str. 5. 2 Drago Stepišnik, Telovadba na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1987, str. 13, (dalje: Stepišnik, Telovadba na Slovenskem). 3 Prav tam, str. 27, 28. 4 Janko Orožen, Zgodovina celjskega sokola 1890-1940, Sokolsko društvo Celje matica, Celje 1940, str. 7-8, (dalje: Orožen, Zgodovina celjskega sokola).

Slovansko narodno prebujanju in širjenje sokolske ideje je skušal Miroslav Tyrš razširiti z organizacijo vsesokolskih zletov. Tako je na njegovo pobudo prišlo do prvega vsesokolskega zleta leta 1881 v Pragi. Do zaþetka prve svetovne vojne se jih je zvrstilo še pet, in sicer v letih 1891, 1895, 1901, 1907 in 1912. Peti vsesokolski zlet leta 1907 je bil prviþ združen z mednarodno tekmo. Na tem zletu oziroma mednarodni tekmi je v sprevodu skupno nastopilo prek 16.000 sokolov, med katerimi so bili od slovanskih narodov le ýehi in Slovenci.5 Pred koncem 19. stoletja, leta 1897, je na Slovenskem delovalo že deset sokolskih društev, ki so širila sokolsko miselnost v Ljubljani, Trstu, Gorici, Novem mestu, Prvaþini, Zagorju ob Savi, Celju, Postojni, Kranju in Idriji. Skupno so društva štela 1335 þlanov, od tega 257 telovadcev, v Ljubljani pa celo 24 telovadk.6 Mariboru najbližje sokolsko društvo je bilo v Celju, kar že kaže na vpliv nemškega prebivalstva v štajerskih mestih. Šele 15. avgusta 1903 je bilo v Ljutomeru ustanovljeno Mursko sokolsko društvo, ki velja nasploh za prvo sokolsko društvo v severovzhodnem delu Slovenije in prvo sokolsko društvo ob severni meji. Leta 1905 so se sokolska društva povezala v krovno Slovensko sokolsko zvezo.

Maribor ob koncu 19. stoletja Moþno nemško nacionalno gibanje v Mariboru je nasprotovalo sokolski ideji v tem mestu ob Dravi. Odklonilen odnos do sokolstva je pokazalo tudi nemško telovadno društvo v Mariboru ob obisku delegacije Južnega Sokola iz Ljubljane, septembra 1865.7 Namen nastopa petdesetih telovadcev iz ljubljanskega Sokola v Mariboru je bilo razširiti sokolsko idejo v to ponemþeno mesto. Ob prelomu stoletja je namreþ dobrih 82% prebivalcev Maribora obþevalo v nemškem jeziku, medtem ko je slovenski jezik uporabljalo le dobrih 17% prebivalstva. Omenjeni podatki zagotovo ne kažejo realne slike o narodnostni sestavi prebivalstva v Mariboru, saj je popis izvajala nemška oblast, ki je podatke prirejala sebi v prid, saj so po obþevalnem jeziku mešþanov doloþali narodno pripadnost. Vendar pa lahko trdimo, da je bila mešþanska oblast v Mariboru v nemških rokah.8 V samem mestu je bilo moþ na prste ene roke prešteti slovenske trgovce in obrtnike. Slovenci so predstavljali veþinsko okoliško podeželsko prebivalstvo.

5 Sokolstvo – Sport, Jutro, leto 3, 23. april, 1922, št. 96, str. 5. 6 Stepišnik, Telovadba na Slovenskem, str. 76. 7 Robert Obrul, Športni Maribor do 1. svetovne vojne, SHS, letnik 3, št. 2-3, Maribor 2003, str. 407, (dalje: Obrul, Športni Maribor do 1. svetovne vojne). 8 Jerneja Ferlež, Prebivalstvo Maribora 1848–1991, SHS, Maribor 2002, str. 92-93.

Gospodarska premoþ Nemcev v Mariboru se je kazala tudi na politiþni prevladi v mestnem svetu, kjer Slovenci od leta 1867 pa vse do razpada Avstro-Ogrske niso imeli nobenega predstavnika veþ. Mesto mariborskega župana je od leta 1903 do 1919 zasedal dr. Johann Schmiederer, ki je podpiral protislovensko politiko. Vplivi moþno nemške germanizacije so se kazali tudi v šolstvu. Konec 19. stoletja v Mariboru namreþ ni bilo niti ene javne slovenske ljudske šole.9 Na vodilno vlogo Nemcev v Mariboru v 19. stoletju kaže tudi dejstvo, da je že leta 1862 nastalo nemško telovadno društvo Marburger Turnverein, ki velja za prvo telovadno društvo v Mariboru. Sprva so v nemškem telovadnem društvu poudarjali enakopravnost med Nemci in Slovenci, tako je bil v društvu prostor tudi za slovenske telovadce. Društvo se je sprva ubadalo s ﬁnanþnimi težavami, saj so se v glavnem ﬁnancirali s þlanarinami, ki pa so bile mnogokrat previsoke. Prav zaradi previsokih þlanarin je bilo leta 1880 le še devetintrideset þlanov. Odnos med Slovenci in Nemci se je bistveno poslabšal že po desetih letih delovanja društva, zlasti zaradi petja nemških domoljubnih pesmi in vzklikanja nemških nacionalistiþnih gesel. Že tako napeti odnosi med nemškimi in slovenskimi telovadci so se poslabšali leta 1888. Nemško telovadno društvo se je namreþ tega leta pridružilo nemškemu jezikovnemu društvu.10 Nemški telovadci v Mariboru so bili konec 19. stoletja bogatejši še za eno telovadno društvo, in sicer so 19. novembra 1898 ustanovili nemško nacionalno društvo Jahn. Društvo je dobilo ime po slavnem nemškem telovadcu Friedrichu Jahnu. Pri ustanovitvi jim je pomagala nemška telovadna zveza iz Gradca. Že ime društva kaže, da je bilo usmerjeno izrazito protislovensko. V novem telovadnem društvu ni bilo prostora za slovenske telovadce, saj je bilo glavno pravilo društva, da so lahko njegovi þlani le nemškega rodu in je vzgajalo nemško mladino v odkritem protislovenskem duhu. O prevladujoþem nemškem vplivu v Mariboru govori tudi podatek, da so bila do leta 1918 v tem spodnještajerskem mestu od skupno ustanovljenih petindvajsetih športnih društev le tri slovenska športna društva. Najpogosteje so se pojavljala telovadna in kolesarska društva, razvito pa je bilo tudi konjeništvo, plavanje, strelstvo, sabljanje, nogomet, atletika, tenis, smuþanje, sankanje, drsanje, biljard in košarka. 11

9 Bruno Hartman, Prevrat v Mariboru 1918/1919, SHS, leto 2, št. 1, Maribor 2002, str. 181-183 (dalje: B. Hartman, Prevrat v Mariboru 1918/1919). 10 Obrul, Športni Maribor do 1. svetovne vojne, str. 405, 410-413. 11 Prav tam, str. 416-417.

Prvo slovensko Športno društvo v Mariboru leta 1900 Kljub izrazitem protislovenskem vzdušju v mestu ob Dravi so tudi Slovenci v Mariboru doþakali ustanovitev prvega slovenskega športnega društva. Brez težav seveda tudi tokrat ni šlo. Tako je kraljevo namestništvo iz Gradca 15. junija 1900 obvestilo odvetnika dr. Ivana Glaserja, ki je bil eden od glavnih pobudnikov za ustanovitev društva, da se do nadaljnjega prepove ustanovitev slovenskega športnega društva v Mariboru. Pripravljalni odbor se je hitro spet sestal in dopolnil manjkajoþa pravila, tako je naposled petega septembra 1900 na pobudo posameznikov zaþelo delovati Športno društvo Maribor. Z njim so Slovenci v Mariboru dobili prvo športno združenje. Društvo je nastalo predvsem zaradi izkljuþevanja Slovencev iz nemških društev. Za prvega predsednika Športnega društva Maribor je bil izvoljen odvetnik dr. Ivan Glaser. V odbor so bili izvoljeni še: dr. Grossmann, dr. Povalei, Glaserjeva, Berdais, Pohlin, Kocuvan in Breznik. Že na ustanovnem zboru so se v društvo vþlanili Stanko Marin, Anton Weiss, Hinko Drofenik, Vojteh Puþelik, Anka Slava Seitz, Marica Meško, France Strelec, Gvido Miheliþ, Ernest Koželj in Marica Vuþnikova. Sprva so bili þlani iz bogatejšega sloja prebivalstva, zaradi þesar se je število þlanov ustavilo pri 41. Slovenci v Mariboru so se poslej lahko udeleževali skupnega kolesarjenja, kegljanja, streljanja, telovadbe, izletov v planine in raznih pohodov.

Zbor Sokolov v Slovenskem športnem društvu Maribor, 1906 (muzej NOB, fototeka)

Že novembra 1901 so na obþnem zboru naznanili, da pripravlja društvo pot ustanovitvi sokolskega društva. Na istem obþnem zboru je dr. Rosina svetoval, da naj društvo išþe nove þlane predvsem v socialno nižjem sloju prebivalstva ter na ta naþin doseže svoj glavni cilj, to je ustanovitev sokolskega društva v Mariboru. Nove vsebine je dobilo društvo leta 1904 s prihodom dveh sokolov s ýeške – Emana Ilicha in Franja Bureša. 10. maja 1905 so na obþnem zboru Športnega društva Maribor skrþili svoj program dela le še na telovadbo.12

Ustanovitev društva Sokol Maribor Ustanovitev Športnega društva Maribor, v katerem je prevladovala telovadba, je dala nov zalet sokolski ideji. Tako je od leta 1905 v Športnem društvu Maribora prevladovala telovadba. Predvsem mlajši þlani Športnega društva Maribor, ki so bili veþinoma telovadci, so bili zagreti za sokolsko idejo. 6. junija 1906 so na pobudo dr. Ivana Dimnika zaþeli pripravljati ustanovitev sokolskega društva tudi v Mariboru. V pripravljalnem odboru so poleg predsednika dr. Ivana Dimnika sodelovali še Eman Ilich kot podpredsednik, Franjo Majer kot blagajnik in Pajnhart, ki je prevzel tajniške posle. Prvega pripravljalnega odbora se je skupno udeležilo 14 telovadcev. Ustanovni zbor je bil 24. marca 1907 v Narodnem domu. Za starosto sokolskega društva je bil imenovan dr. Franjo Rosina, ki ga štejemo za oþeta sokolstva v Mariboru13 Namestnik Franja Rosine oziroma podstarosta je postal dr. Vladimir Sernec. Tehniþno vodstvo v društvu je kot naþelnik prevzel slašþiþar Eman Ilich, tajnik v novoustanovljenem društvu je postal dr. Marko Stajnko iz Ljutomera, blagajnik pa trgovec Franjo Majer. Mariborski Sokoli so se prikljuþili Sokolski zvezi v Ljubljani in Celjski sokolski župi. V þasu nastanka mariborskih sokolov je slovenskemu sokolstvu predsedoval dr. Ivan Oražen.14 Prvi javni nastop so mariborski sokoli izvedli 9. junija 1907, pet mesecev kasneje so priþele z vadbo tudi þlanice ženskega odseka. Na prvem ženskem zboru 9. novembra 1907 se je zbralo 19 telovadk.15 Že naslednje leto je ženska vrsta prviþ nastopila v Narodnem domu. Vaditelji ženskih vrst so bili seveda moški, saj je bila sokolska organizacija tudi narodno obrambna organizacija. Še posebej opazen napredek v ženski telovadbi je bil med leti 1913 in 1914, ko je njihovo vadbo prevzel ženski vaditeljski zbor pod vodstvom dr. Ljudevita Pivka. 12 Mariborski veþernik Jutra, Ob srebrnem jubileju sokolskega dela v Mariboru, leto 6, 26. november 1932, št. 270, str. 3 13 Sokolski vestnik župe v Mariboru, leto 3, št. 1, str. 6, 7. 14 Sokol, ýetrt stoletja Sokolstva v Mariboru, Jutro, leto 12, 30. november 1932, št. 279, str. 5. 15 V pesti sila, v srcu odloþno, v mislih domovina, Mariborski veþernik Jutra, leto 6, 28. december 1932, št. 271, str. 3.

Telovadci mariborskega Sokola ob prvem javnem nastopu 9. junija 1907 (muzej NOB, fototeka)

Mariborske sokolice pred 1. svetovno vojno (muzej NOB, fototeka)

Na znamenitem župnem zletu v Rušah na Vidov dan 28. junija 1914 je nastopilo tudi 46 telovadk iz Maribora in okolice. Že v prvem letu delovanja društva so se mariborski sokoli v kombinirani ekipi s sokoli iz Brežic udeležili sokolskega zleta v Pragi in osvojili 2. mesto. Eman Ilich je v prvem letu delovanja društva v telovadnice pritegnil tudi obrtniške vajence, katerih je bilo ob koncu leta 1907 že trideset. Za uspešno in požrtvovalno delo je bila s strani društva Emanu Ilichu na obþnem zboru 9. januarja 1909 izreþena posebna pohvala. Dva meseca kasneje je društvo dobilo novega starosta, saj je bil dr. Franjo Rosina to mesto odložil in prevzel mesto podstaroste. Njegov položaj je zasedel dr. Vladimir Sernec, mesto tajnika pa dr. Ljudevit Pivko.16

Razvoj društva, vpliv na narodno zavest Na obþnem zboru 11. januarja 1911 je bil za starosto ponovno izvoljen dr. Franjo Rosina, tajnik je postal Josip Hvalenc, ki je to delo opravljal deset let. Leta 1911 je imelo društvo že 131 þlanov. Z ustanovitvijo sokolskega društva v Mariboru so se Slovenci v tem mestu ob Dravi poþutili enakovrednejši vladajoþemu nemškemu prebivalstvu. Na mariborskih ulicah naenkrat ni bilo veþ bojazni, da bi jih kdo skupil, þe bi govoril slovensko. Iz tega þasa je znan primer iz obrtniške šole v Mariboru, ko je slovenski uþenec opozoril nemškega uþitelja Wassermanna, da sedaj ni þas za politiþne govore in poudarjanje nemške moþi, saj so pri uri matematike. Osupel uþitelj, ki ni bil vajen slovenskega jezikanja in uporništva, je s stisnjenimi pestmi pristopil do uþenca, ki pa je uþitelja prehitel in ga podrl na tla. Razred, ki je bil veþinoma nemški, se ni upal zoperstaviti slovenskemu uþencu, ki je napadel nemškega uþitelja Po tem dogodku se uþitelj Wassermann ni veþ posluževal politiþnih debat v šoli.17 Dr. Ljudevit Pivko je v svojih spominih na zaþetke društva navedel še dogodek, ki se je zgodil 18. septembra 1908, ko je skupina 200-tih nemških demonstrantov razbijala okna na Narodnem domu, kjer so imeli sokoli svoje prostore. Ravno v þasu demonstracij so imeli sokolski telovadci vadbo v gimnazijski telovadnici. V hipu, ko so izvedeli za demonstracije pred Narodnim domom, je vseh 31 telovadcev pograbilo svoje obleke in steklo proti Narodnemu domu. Kljub temu, da je bilo nemških demonstrantov vsaj petkrat veþ, so se razbežali takoj, ko so zagledali bližajoþe se sokole. Hkrati je prispela tudi policija, ki pa je v þasu razbijanja Narodnega doma ni bilo na spregled. Škoda, ki je nastala zaradi polomljenih šip, je znašala 1800 kron.18

16 Mariborski Sokol, Mariborski Veþernik Jutra, leto 1, 11. november 1927, št. 159, str. 3. 17 Mariborski Sokol pred svetovno vojno in danes, Jutro, leto 19, 14. avgust 1938, št. 188, str. 5. 18 Ob 25-letnici Sokolskega društva Maribor Matica, Mariborski veþernik Jutra, leto 6, 9. december, št. 279, str. 3.

O pomenu sokolske organizacije za slovensko prebivalstvo ob severni meji govorijo naslednje vrstice enega izmed sokolskih pripadnikov: Sokoli, ki sem jim pripadal pred vojno, so bili na udaru. Resniþno so pomembno oblikovali mlade ljudi. Vsak je lahko našel v tej organizaciji možnosti za uresniþitev svojih talentov in želja za druženje, za pridobivanje sposobnosti in izkušenj, za graditev samozaupanja in nenazadnje za ljubezen. Prirejali smo proslave, družabne veþere, imeli plesne vaje, gojili razliþne športne discipline in lutke.

Društvo brez lastne strehe V poletnem þasu so mariborski sokoli telovadili in pripravljali nastope na dvorišþu Narodnega doma, ki je od leta 1899 kulturno središþe Slovencev v Mariboru. Pozimi so se telovadci umaknili v prostore gimnazijske telovadnice, þemur so moþno nasprotovali þlani nemškega telovadnega društva Jahn. Prav uporaba gimnazijske telovadnice je predstavljala ﬁnanþno težavo. Uradno so namreþ gimnazijsko telovadnico lahko uporabljali le þlani Športnega društva Maribor, saj avstrijska oblast sokolom ni dovolila uporabe telovadnice. Tako so mariborski sokoli morali biti vþlanjeni v obe društvi, kar je pomenilo tudi plaþevanje dvojne þlanarine. Leta 1914 je takratni ravnatelj Klasiþne gimnazije dr. Josip Tominšek, sam nekdanji sokolski telovadec,19 dal telovadnico v uporabo tudi mariborskemu Sokolu. Zaradi potrebe po lastnem sokolskem domu so v društvu že leta 1908 zaþeli zbirati denar. Prvi prispevek je bil nakazan 4. januarja 1908 in je znašal 200 kron. Do zaþetka 1. svetovne vojne so skupno zbrali 11.627 kron. Pri tem so si pomagali tudi z namestitvijo nabiralnika v Narodnem domu za prostovoljne prispevke. V nabiralniku pa se je znašel tudi marsikateri kazenski krajcer, ki ga je moral plaþati telovadec, þe je zamudil na telovadbo, ali pa odbornik, ki se ni udeležil seje. Prvo stavbišþe v lasti mariborskih sokolov je bilo od leta 1909 v Košakih. Zanj so odšteli 1.000 kron. Vendar je bilo preveþ oddaljeno od središþa mesta, zato so ga prodali. Pri prodaji so zaslužili 4.000 kron, saj so zanj iztržili 5.000 kron. Naslednje domovanje društva je bil prostor v Narodnem domu, ki ga je društvo kupilo od mariborske Posojilnice za 20.000 kron. Ker je bil tudi ta prostor premajhen za normalno delovanje društva, so iskali nove prostore. Toda trajalo je dobrih dvajset let, da so tudi mariborski sokoli zaživeli pod lastno streho. Šest let po nastanku mariborskih sokolov je slovensko sokolstvo praznovalo že þastitljivo 50. obletnico. Skupno število þlanov sokolov v Sloveniji je tega leta znašalo zavidljivih 10.389. Že zelo razširjeno sokolstvo je seveda hotelo poþastiti okroglo obletnico delovanja v Sloveniji z vsesokolskim zletom. 19 Stepišnik, Telovadba na Slovenskem, str. 65.

Avstrijska vlada je vsesokolski zlet prepovedala, tako ni prišlo do primerne poþastitve jubileja. Uradno so Avstrijci prepovedali sokolski zlet zaradi slovenske podpore Srbom po bitki na Bregalnici,20 kjer so zmagali Srbi.

Ustanovitev Mariborske sokolske župe Po þeškem vzoru so bila društva tudi v Sloveniji združena v župe. Z 8. decembrom 1913 je bila uradno ustanovljena Mariborska sokolska župa. To je bila že 9. sokolska župa v Sloveniji. S tem se je mariborsko sokolsko društvo izlušþilo iz Celjske župe in postalo nosilec Mariborske sokolske župe. Slednja je bila ustanovljena, da razširi sokolski duh po Podravju in z njim širi slovensko narodno gibanje na ozemlju, ki so ga Nemci tako zelo imeli za svojega. Na pobudo Mariborskega sokolskega društva sta že leta 1908 nastali sokolski društvi na Ptuju in v Lenartu.21 Že leta 1910 so v Lenartu zgradili svoj sokolski dom, na katerega so številna druga društva þakala še vrsto let.22 V Središþu ob Dravi so svoje sokolsko društvo dobili leta 1911, Ormožu 1912, v Slovenski Bistrici in Selnici ob Dravi pa so morali na ustanovitev društva þakati do leta 1913. Sokolsko društvo so nameravali ustanoviti že leta 1909 tudi v bližnjih Rušah, a so nemške roke že krepko segale po Pohorju in njegovih obronkih, tako da do razvoja sokolskega gibanja v tem kraju še ni prišlo. Prvi starosta Mariborske župe je postal dr. Franjo Rosina, njen naþelnik pa Eman Ilich. V prvem upravnem odboru Mariborske sokolske župe so sodelovali še: dr. Ljudevit Pivko, Gvido Sernec, Joško Rajh, Franjo Bureš, dr. Pipuša in Ivan Kejžar. Župa je ob ustanovitvi štela 8 edinic s skupno 422 þlani in þlanicami ter 174 pripadniki narašþaja. Pred priþetkom prve svetovne vojne je bilo v Mariborsko sokolsko župo združenih 9 sokolskih društev in 2 odseka.23 Na prvem župnem zletu Mariborske sokolske župe 28. junija 1914 so razvili društveni prapor, kateremu je botrovala žena Franja Rosine, ki je darovala veþji znesek v ta namen. Za praporšþaka je bil izbran dr. Rudolf Ravnik. Napis na praporu S sokolstvom k svobodi in na traku V solncu svobode nov ustvarimo vek sta bila vse prej kot všeþ avstrijskim uradnikom in nemškim nacionalistom v Mariboru. Napisa sta namreþ odkrito razglašala hrepenenje po slovenski samostojnosti, do katere bi naj prišli s pomoþjo sokolskega gibanja.24

20 Do bitke pri Bregalnici je prišlo v þasu 2. balkanske vojne med Bolgarijo in Srbijo. Zmagala je Srbija, ki je bila v vzponu, kar pa ni bilo pogodu Avstro-Ogrski monarhiji. 21 Na predveþer sokolskega zleta, Jutro, leto 1, 30. avgust 1920, št. 6, str. 5. 22 24 sokolskih domov v obmejnem predelu, Jutro, leto 21, 9. junij 1940, št. 133, str. 10. 23 Krasen razvoj, Kratek oris zgodovine mariborske sokolske župe, Jutro, leto 21, 9. junij 1940, št. 133, str. 9. 24 Sergej Vrišer, Mariborski sokolski prapori, Kronika, þasopis za slovensko krajevno zgodovino, 2003, št. 3, str. 51.

Dramatiþni dogodki ob razvitju društvenega prapora v Rušah Avstrijska oblast ni dovolila, da bi župni zlet in razvitje prapora potekalo v Mariboru, zato se je slavnost dogajala v Rušah. Kljub temu, da v Rušah še ni prišlo do ustanovitve sokolskega društva, je bila želja po vkljuþitvi v sokolsko organizacijo v Rušanih tolikšna, da so že od leta 1912 razmišljali o tem, da bi razvitje prapora mariborskega Sokola potekalo v tem kraju pod Pohorjem. Do dokonþne odloþitve, da bo veliko sokolsko slavje ob razvitju sokolskega prapora potekalo v Rušah in ne v Framu, kot so tudi naþrtovali, je prišlo že leta 1913, ko sta dogovor o tem sklenila starosta mariborskih sokolov dr. Rosina in predstavnik ruških sokolskih privržencev Lesjak. Kaj so pomenile Ruše pred prvo svetovno vojno za spodnještajersko slovensko ozemlje, vidimo iz poziva, ki je izšel dne 27. junija 1924, ko poziva sokolstvo Mariborþane na proslavo 10. obletnice razvitja prapora Mariborskega sokolskega društva na jubilejni nastop v Ruše: Vsi, ki smo minula desetletja živeli v Mariboru, vemo, kaj so za mariborske Slovence in za obmejno slovenstvo sploh pomenile Ruše. Bili so to težki þasi, ko se v germansko zagrizenem Mariboru Slovenci nismo smeli ganiti, ko so nas napadali v našem lastnem Narodnem domu, ko nisi smel na ulici niti besedice spregovoriti slovenski, ne da bi se izpostavil dejanskim napadom. V tisti težki dobi so se zatekali v narodno zavedne Ruše, to našo najveþjo in najmoþnejšo postojanko v Dravski dolini. Tja se je usodnega leta 1914 zatekel tudi mariborski Sokol, da razvije prapor, in Ruše so ga gostoljubno sprejele.25

Društveni prapor iz leta 1914 (arhiv Pokrajinskega muzeja v Mariboru) 25 Spomenica ob 50-ti obletnici ustanovitve telovadnega društva »Sokol« v Mariboru, TVD Partizan, Maribor 1957, str. 8, (dalje: Spomenica ob 50-ti obletnici ustanovitve telovadnega društva »Sokol« v Mariboru).

Priprave na sveþan dogodek ob razvitju prapora so potekale že vso pomlad leta 1914. Na razvitje prapora se je kljub avstrijskemu neodobravanju zbralo okrog 500 sokolov. Nesreþno nakljuþje je hotelo, da se je prav tega dne zgodil v Sarajevu atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Avstrijci so sokolsko prireditev v Rušah takoj povezali z atentatom. K temu je pripomoglo še dejstvo, da so si sokoli ob prihodu v Maribor, ne vedoþ za atentat, zapeli sokolsko himno. Že naslednje dni so se zaþele aretacije najzavednejših sokolov in vseh, katere so osumili, da so povezani z atentatom. Atentator Gavrilo Princip je bil namreþ slovanskega rodu, Nemci pa so tako ali tako sovražili vse, kar je bilo slovansko. Med prvimi aretiranimi se je znašel župnik iz Frama, sledil mu je župnik iz Limbuša in narodno najzavednejši Rušani, med njimi uþitelji Lichtenwallner z ženo Gabrijelo, Lesjak, Stani, Novakova, katehet Ilc, ruški župan Lasbaher s hþerko Albino. Obdolžence je ob prihodu v Gradec priþakala veþ tisoþ glava množica razjarjenih Nemcev, ki so poniževali mariborske sokole in najuglednejše priprte mariborske Slovence. Obdolženi so po številnih muþnih zasliševanjih pred vojnim sodišþem v Gradcu romali v graške zapore. Pomagalo ni niti rotenje starosta Franja Rosine, ki se je nazadnje skupaj s podstarostom Vladimirjem Sernecem še sam znašel v zaporu. Veþino obdolžencev so sredi oktobra 1914 izpustili, ob tem pa jim zabiþali, da njihova izpustitev še ne pomeni, da dejansko niso krivi. Izpušþeni so se morali pred tem podpisati na prazen list papirja.

Razvitje prapora mariborskega sokola na Vidov dan v Rušah 28. junija 1914 (muzej NOB, fototeka)

Neki ruški kmet je ob tem izjavil, da se on že ne bo podpisoval na prazen list papirja, zaradi tega je za nekaj dni ponovno romal za zapahe, kasneje je bil tudi on izpušþen. Postopek zoper obdolžence je kasneje vodilo Okrožno sodišþe v Mariboru, ki je veþino obdolženih obsodilo na 4, 6 ali 12 mesecev zapora. Nekateri so kazen v hladnih in temnih jeþah odslužili, druge je prehitela vojna in obvezen vpoklic v avstrijsko vojsko. Tem se je kazen izbrisala šele leta 1918 z razpadom avstro-ogrske vojske.26

Slovenska dijaška telovadna vrsta v Mariboru 1910–1914 Znani mariborski telovadec in prosvetni delavec Ciril Hoþevar je ob 50. obletnici sokolstva v Mariboru v svojih spominih opisal delovanje slovenske dijaške telovadne vrste pred priþetkom 1. svetovne vojne. V svojih spominih je navedel, da so bila vrata sokolske telovadnice tedanjim mariborskim dijakom zaprta. Tako so se mariborski dijaki, željni telovadbe, znašli pred veliko težavo. Najbolj zavedni telovadci so zaþeli z akcijo, da bi lahko telovadili sami, brez nadzora. Jeseni 1910 so dobili dovoljenje, da lahko ob nedeljah sami telovadijo, vendar pod pogojem, da nimajo nobenih stikov s sokoli in da sami plaþujejo kurjavo, razsvetljavo ter þišþenje. Za uro nedeljske vadbe so plaþevali od 4 do 10 vinarjev. Dijake so ob telovadbi spremljali profesorji: dr. Poljanec, dr. Arnejc, dr. Peþovnik, dr. Dolar in Jerovšek. Njihova telovadba je bila precej preprosta, saj þesa drugega kot skrþke in raznožke na konju niti niso poznali. Napredek pri telovadbi mariborskih dijakov je prinesel Vinko ýremošnik, petošolec iz Celja. Vinko ýremošnik je namreþ pred tem telovadil pri celjskih sokolih, tako da je imel za sabo telovadno šolo. Med leti 1912 in 1914 je bil naþelnik mariborske dijaške vrste. Prevzel je oddelek med 80 in 100 telovadci. Z njegovim prihodom je vadba postala veliko bolj sistematiþna. Poleg vadbe na orodju je vkljuþil tudi redovne in proste vaje ter lahko atletiko. V letu 1912 so mariborski dijaki obþasno že lahko telovadili na dvorišþu Narodnega doma, kjer so telovadili tudi sokoli. Nekateri dijaki so celo na skrivaj hodili v telovadnico, ko so vadili sokoli, in od njih prevzeli nekaj novih telovadnih prvin, ki so jih kasneje zavzeto vadili. V letih 1913 in 1914 so se mariborski dijaki prizadevno pripravljali na vsesokolski zlet v Ljubljani. Izvedli so celo interne tekme za odhod v Ljubljano. Priþetek prve svetovne vojne junija 1914 je prepreþil vsesokolski zlet v Ljubljani in mnoge druge aktivnosti sokolov po vsej Sloveniji.27 26 Razvitje prapora Sokolskega društva Maribor l. 1914 v Rušah, ob priliki prvega župnega zleta mariborske sokolske župe 28. junija 1914, Mariborski Veþernik Jutra, leto 11, 26. junij 1937, št. 143, str. 2. 27 Spomenica ob 50-ti obletnici ustanovitve telovadnega društva »Sokol« v Mariboru, str. 11-12.

Prva svetovna vojna Na zadnjem obþnem zboru 14. januarja 1914, pred priþetkom 1. svetovne vojne, je bilo v društvu 12 ustanovnih þlanov, 66 podpornih þlanov, 33 obrtnih narašþajnikov in 72 moškega ter ženskega narašþaja. Vojna vihra, ki je zajela Evropo leta 1914, je pustila posledice tudi pri delovanju mariborskega sokolskega društva. Štajerska deželna vlada je namreþ prepovedala delovanje sokolskih žup in društev. Tako je v þasu prve svetovne vojne zamrlo vsakršno sokolsko in nacionalistiþno gibanje.28 Številni sokoli so bili primorani obleþi uniformo avstro-ogrske vojske. Nekateri so se odloþili za drugo pot in so prestopili na stran antantnih sil k dobrovoljcem. Izmed mariborskih sokolov je najbolj znan tak primer dr. Ljudevit Pivko, ki je junaško vodil odred jugoslovanskih dobrovoljcev na italijanski fronti naproti avstrijskim vojaškim silam. S strani antantnih sil je bil imenovan za kapitana 14. jugoslovanskega bataljona, ki se je na italijanskih tleh boril vse do 12. novembra 1918.29

Ustanovitelji društva in funkcionarji pred 1. svetovno vojno 1900–1914 Dr. Ivan Glaser, odvetnik v Mariboru, eden od glavnih pobudnikov za ustanovitev športnega društva v Mariboru in njegov prvi predsednik. To društvo je bilo ustanovljeno 5. septembra 1900 in je predhodnik današnjega Branika. Dr. Franjo Rosina (1863–1924), imenovan tudi oþe mariborskega Sokola in njegov starosta v letih 1907–1909 in 1911–1914. Po prvi svetovni vojni þastni þlan društva. Rodil se je leta 1863 v Leskovcu pri Litiji. Po konþanem srednješolskem študiju v Ljubljani se je napotil študirat pravo na Dunaj. Po konþanem študiju prava na Dunaju leta 1888 je služboval pri odvetnikih v Novem mestu in Celju. Lastni odvetniški pisarni je imel v Ljutomeru od 1895 in v Mariboru od 1901 do smrti. Ko se je leta 1901 preselil iz Ljutomera v Maribor je tod naletel na nizko narodno zavednost Slovencev in imperialistiþno nemško narodno politiko. Bil je med ustanovitelji Sokola v Novem mestu, Ljutomeru in Mariboru ter njegov starosta v Novem mestu in Mariboru. Starosta mariborskega Sokola je bil v letih 1907 do 1909, ter od 1911 do 1914. V Mariboru je bil med leti 1905 in 1924 predsednik ýitalnice in naþelnik Posojilnice.

28 Stepišnik, Telovadba na Slovenskem, str. 125. 29 Dr. Pivko – Vzor Sokola in jugoslovanskega borca, Mariborski veþernik Jutra, leto 11, 26. junij 1937, št. 143, str. 3 in 4.

Prvi starosta mariborskega Sokola dr. Franjo Rosina (muzej NOB, fototeka)

Poleg odvetniškega poklica, ki ga je opravljal, je bil tudi politik. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. Zaradi razvitja sokolskega prapora v Rušah 28. junija 1914 so ga za 8 tednov zaprli. Med prevratom 1918–1919 je kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko skupaj s predsednikom Karlom Verstovškom z odloþnostjo veliko pripomogel, da je lahko Narodni svet 1. novembra 1918 prevzel civilno oblast, general Maister s slovensko vojsko pa vojaško oblast v Mariboru in na slovenskem Štajerskem. Kot naþelnik Mestne posojilnice je Narodnemu svetu nakazal 2 milijona kron za potrebe slovenske vojske. Leta 1921 je bil na listi JDS v Mariboru izvoljen za obþinskega odbornika in mestnega svetovalca.30

Eman Ilich, po rodu ýeh, po poklicu slašþiþar in navdušen sokol, v Maribor prišel leta 1904 skupaj s sokolom Franjem Burešem. Podpredsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev Sokola v Mariboru in njegov naþelnik v letih 1907–1914 in 1919–1921. Sokolska društva je pomagal ustanavljati in z njimi zavzeto sodeloval tudi v številnih okoliških vaseh (npr. v Selnici ob Dravi, kjer se je poroþil z Mesarþevo hþerjo). Bil je telovadni vaditelj razliþnih vrst. Dr. Ivan Dimnik, predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev mariborskega sokolskega društva. Eman Ilich, prvi naþelnik mariborskega Sokola (muzej NOB, fototeka)

30 Sašo Radovanoviþ, Mariborske ulice, Maribor 2005, str. 210 (dalje Radovanoviþ, Mariborske ulice).

Franjo Majer, leta 1927 podstarosta društva, trgovec z manufakturo na Glavnem trgu, znan narodno zavedni Mariborþan. Blagajnik pripravljalnega odbora leta 1906 za ustanovitev Sokola v Mariboru. Leta 1922 postane vodja odseka za gradnjo sokolskega doma in ima velike zasluge za pridobitev lastnega doma. ýlan pripravljalnega odbora je bil še Pajnhart kot tajnik. Dr. Vladimir Sernec, eden od ustanoviteljev mariborskega Sokola, njegov prvi podstarosta 1907–1909 in starosta 1919–1923, bil je tudi prvi povojni starosta Mariborske sokolske župe do leta 1920. Organiziral prvi pokrajinski vsesokolski zlet leta 1920 v Mariboru. Umrl leta 1923. Dr. Marko Stanjko, doma iz Ljutomera, prvi tajnik v novoustanovljenem društvu leta 1907. Dr. Ljudevit Pivko (1880–1937), soustanovitelj in do prve svetovne vojne tajnik mariborskega Sokola, v tem þasu tudi vaditelj ženske vrste. Po vojni þastni þlan Vladimir Sernec (Jutro, 9. 6. 1940) društva. Narodni delavec in politik, je slavistiko in germanistiko študiral v Pragi, Krakovu, na Dunaju in Frankfurtu na Majni. Po konþanem študiju leta 1906 je pouþeval v Mariboru. Leta 1906 je bil soustanovitelj in do 1. svetovne vojne tajnik mariborskega Sokola. Kot zagovornik ideje slovanske vzajemnosti je bil 1922 soustanovitelj in do 1930 predsednik mariborske Jugoslovansko-þeškoslovaške lige. Na zaþetku 1. svetovne vojne je bil mobiliziran kot nadporoþnik in je najprej služil v Boki Kotorski ter Albaniji, nato je odšel s 3. bosansko-hercegovskim polkom na soško fronto in naprej na tirolsko bojišþe. Septembra 1917 je pri Carzanu Ljudevit Pivko organiziral prehod veþjega dela polka na italijansko stran, (Jutro, 9. 6. 1940) kar je bila po njegovem prepriþanju edina možna pot boja proti Avstriji. V Italiji je iz veþjega števila slovanskih in južnoslovanskih þastnikov organiziral poseben odred jugoslovanskih prostovoljcev (Dobrovoljcev), ki je kot samostojna skupina deloval na raznih odsekih italijanske fronte proti avstro-ogrski armadi.

Po vojni se je s svojo enoto iz Italije preko Boke Kotorske vrnil v Kraljevino SHS. Kot vidni predstavnik slovenske liberalne politike je podpiral njeno jugoslovansko, centralistiþno-unitaristiþno narodno in politiþno usmeritev. Napisal je veþ zgodovinskih, literarnozgodovinskih, narodopisnih, pedagoških ter strokovnotelovadnih spisov in knjig. Narodni delavec in politik, je slavistiko in germanistiko študiral v Pragi, Krakovu, na Dunaju in Frankfurtu na Majni. Po konþanem študiju leta 1906 je pouþeval v Mariboru. Leta 1906 je bil soustanovitelj in do 1. svetovne vojne tajnik mariborskega Sokola. Kot zagovornik ideje slovanske vzajemnosti je bil 1922 soustanovitelj in do 1930 predsednik mariborske Jugoslovansko-þeškoslovaške lige. Na zaþetku 1. svetovne vojne je bil mobiliziran kot nadporoþnik in je najprej služil v Boki Kotorski ter Albaniji, nato je odšel s 3. bosansko-hercegovskim polkom na soško fronto in naprej na tirolsko bojišþe. Septembra 1917 je pri Carzanu organiziral prehod veþjega dela polka na italijansko stran, kar je bila po njegovem prepriþanju edina možna pot boja proti Avstriji. V Italiji je iz veþjega števila slovanskih in južnoslovanskih þastnikov organiziral poseben odred jugoslovanskih prostovoljcev (Dobrovoljcev), ki je kot samostojna skupina deloval na raznih odsekih italijanske fronte proti avstro-ogrski armadi. Po vojni se je s svojo enoto iz Italije preko Boke Kotorske vrnil v Kraljevino SHS. Kot vidni predstavnik slovenske liberalne politike je podpiral njeno jugoslovansko, centralistiþno-unitaristiþno narodno in politiþno usmeritev. Napisal je veþ zgodovinskih, literarnozgodovinskih, narodopisnih, pedagoških ter strokovno-telovadnih spisov in knjig.31 Josip Hvalenc, tajnik društva 1911–1921. Dr. Josip Tominšek (1872–1954), rojen v Boþni, umrl v Ljubljani, literarni zgodovinar, klasiþni ﬁlolog, študiral tudi pedagogiko, arheologijo in telovadbo. Nadzornik za telovadbo, þlan deželnega šolskega sveta, urednik Planinskega vestnika 1912–1932, ravnatelj Klasiþne gimnazije v Mariboru 1914, sokolski telovadec. Marija Rosina, rojena Ripšl, soproga dr. Rosine, botra prvega mariborskega sokolskega prapora leta 1914, þastna gostja ob praznovanju 30. obletnice društva. Dr. Rudolf Ravnik, praporšþak na slovesnem razvitju prapora v Rušah 28. junija 1914. Vinko ýremošnik, doma iz Celja, telovadec in vaditelj, naþelnik mariborske dijaške vrste 1912–1914. 31 Radovanoviþ, Mariborske ulice, str. 181 in 182.

DRUŠTVO V OBDOBJU MED VOJNAMA 1919–1941 Maribor konþno slovenski Slovenski fantje, ki so se vraþali v Maribor ob koncu prve svetovne vojne, so na þelu z generalom Rudolfom Maistrom najprej morali osvoboditi mesto. Nemške oblasti v Mariboru so bile trdno odloþene, da Maribor obdržijo znotraj meja novoustanovljene Republike Nemške Avstrije (od 12. novembra 1918). Tako je obþinski svet, ki so ga sestavljali Nemci, podal izjavo, da Maribor z okolico, ki je gospodarsko vezana nanj in jo sestavljajo Nemci, postane sestavni del novoustanovljene Republike Nemške Avstrije. Odloþitvi mariborskega mestnega sveta se je uprl Rudolf Maister s skupino slovenskih þastnikov in vojakov, ki so bili takrat v Mariboru. Novoimenovani general Rudolf Maister je 1. novembra 1918 ukazal nemškim vojakom v Mariboru, da zapustijo vojašnice. Tako mu je skupaj s svojimi možmi uspelo do veþera istega dne prevzeti vodilni položaj v vojašnicah in nad mestom. Z vojaškim prevratom 23. novembra 1918 so vojaško oblast v tem spodnještajerskem mestu ob Dravi prevzeli Slovenci. V noþi iz 22. na 23 november je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško zeleno gardo ter tako vojaško zagospodoval v konþno slovenskem Mariboru.32

Obmejni sokoli na straži (Jutro, leto 13, 12. 3. 1932) 32 B. Hartman, Prevrat v Mariboru 1918/1919, str. 194-201.

Obnova in širitev društva Z osvoboditvijo Maribora se je ponovno zaþelo širiti sokolsko gibanje, ki je pomagalo širiti slovensko narodno zavest v Mariboru in okolici. Že 11. januarja 1919 je prišlo do novega obþnega zbora mariborskih sokolov. Devetnajstim mariborskim sokolom iz predvojnega obdobja se je na prvem povojnem obþnem zboru pridružilo deset novih þlanov. Za prvega povojnega starosto je bil imenovan dr. Vladimir Sernec, ki je vodil društvo vse do svoje smrti leta 1923. Zaradi zaslug v preteklosti sta þastna þlana obnovljenega društva postala dr. Franjo Rosina in dr. Ljudevit Pivko.33 Dr. Vladimir Sernec je bil tudi prvi povojni starosta Mariborske sokolske župe. Leta 1920 ga je na tem mestu zamenjal dr. Ljudevit Pivko, ki je to funkcijo opravljal do leta 1924, ko se je zaþel kot državni poslanec aktivneje ukvarjati s politiko. Delovanje mariborskega Sokola je bilo v novi državi osvobojeno nemškega pritiska, kar se je poznalo tudi pri številu þlanov v društvu. Že konec leta 1919 je bilo v društvu veþ kot tisoþ þlanov. Poleg rednih þlanov so bili ustanovljeni tudi oddelki za mlajše, ti so telovadili v oddelkih za deco in narašþajnike. Za razliko izpred prve svetovne vojne, ko bili þlani društva omejeni na telovadbo v klasiþni gimnaziji in na dvorišþu Narodnega doma, se je stanje nekoliko izboljšalo. Telovadba je potekala v petih telovadnicah mariborskih šol in na letnem telovadišþu. Društvo je še naprej uporabljalo pisarno v Narodnem domu, ki pa je bila za njihove potrebe premajhna. Do sokolskega razmaha pa ni prišlo samo v Mariboru, ampak tudi v njegovi okolici. Mariborska sokolska župa se je namreþ v dveh letih po vojni tako razširila, da so jo morali razdeliti na okrožja: mariborsko, koroško, ptujsko, mursko in varaždinsko. Tako se je sokolstvo še moþneje zasidralo na severu države in jo branilo pred vplivi germanizacije. Tudi po prvi svetovni vojni so se ženske prikljuþile mariborskim sokolom. Njihovo vadbo je prevzel Eman Ilich. V letu 1920 je bilo društvu prikljuþenih že 126 þlanic, od katerih je bilo 23 uþiteljic. Prav tako so bila številþno zastopana mlajša dekleta. 237 jih je bilo pridruženih v oddelek ženske dece, 81 v oddelek mladink. Istega leta so ženske dobile tudi svojo prvo naþelnico, telovadko Branjo Holþevo. Leta 1921 je njeno delo prevzela komaj 15-letna Stana Nabergojeva, ki je delo naþelnice opravljala do leta 1928. V društvu so bili sila ponosni tudi na lastni 60-þlanski jezdni oddelek. Jezdne odseke s konji so si namreþ lahko privošþila le veþja in premožnejša sokolska društva. 33 30 let Mariborskega sokola, Mariborski Veþernik Jutra, leto 11, 26. junij 1937, št. 143, str. 4.

Voditeljice in þlanice Mariborskega sokola leta 1922. Z leve: Mila Škerjanc, Ida Periþ, Nevenka Šolar, Stana Nabergoj, J. Holc, Justa ýeh. Posnetek: atelje Vlašiþ, Maribor (muzej NOB, fototeka)

Zaradi þedalje veþjega pomena društva je bilo tudi dela veliko veþ, kar je zahtevalo delitev dela. Tako so že na naslednjem obþnem zboru leta 1920 ustanovili kulturnoprosvetni odsek, ki ga je vodil profesor na realki, dr. Maks Kovaþiþ. Društveni vaditelji so bili zadolženi tudi za vadbo vojakov v meljski vojašnici.

Priprave na prvi pokrajinski vsesokolski zlet v Mariboru Leto 1920 je bilo za mariborske sokole še posebej pomembno. Mariborsko društvo je namreþ dobilo organizacijo prvega pokrajinskega vsesokolskega zleta. S tem so hoteli poþastiti prikljuþitev Spodnje Štajerske z Mariborom k novo nastali Kraljevini SHS. Strokovno vodstvo pokrajinskega zleta je Jugoslovanski sokolski savez (JSS) predal v roke Staneta Vidmarja, ki ga je JSS na novosadskem zboru zbral za prvega naþelnika združenega jugoslovanskega sokolstva. Stane Vidmar si je zasluge za ta laskavi naslov pridobil z junaškim delovanjem v vrstah jugoslovanskih dobrovoljcev, ki jih je vodil Ljudevit Pivko v boju proti Avstro-Ogrski.34 Priprave na sokolski zlet so potekale vse leto. Pri tem so jim pogosto ponagajali katoliški orli. Po poroþanju þasnika Jutro so klerikalni þasopisi pogosto blatili in poniževali sokole pred javnostjo. Orlovska organizacija, slovenska ljudska stranka in škofje so svoja nasprotovanja sokolom izražali na raznih shodih, cerkvenih govorih in po šolah.35 34 Maribor v zgodovini jugoslovanskega sokolstva, Jutro, leto 21, 9. junij 1940, št. 133, str. 9. 35 Sokolstvo, Jutro, leto 1, 26. avgust 1920, št. 3, str. 1.

Nasprotovanja med orli in sokoli so se stopnjevala v avgustu leta 1920, torej tik pred vsesokolskim zletom. Tri dni pred zletom je dobil poziv za vojaške vaje dr. Vladimir Sernec, ki je bil predsednik pripravljalnega odbora. Po prepriþanju liberalnega þasnika Jutro je bilo to delo klerikalcev, ki so s tem hoteli prepreþiti sklepne priprave na sokolski zlet.36 Sokoli niso imeli v mestu le klerikalnih nasprotnikov, temveþ so zletu nasprotovali tudi nemški prebivalci, katerih je bilo v Mariboru tega leta 6.454. Slovencev brez vojaštva in kaznjencev je v tem þasu živelo v Mariboru 24.245.37 Nemci so svoje nasprotovanje sokolskemu shodu izkazali tako, da tega dne niso izobesili zastav, kot je naredilo slovensko prebivalstvo Maribora.

Pokrajinski zlet Sokola Kraljevine SHS 29. avgusta 1920 v Mariboru. Sprevod þlanic na Glavnem trgu (muzej NOB, fototeka)

Veliþastno sokolsko slavje Ne nemško in ne klerikalno nasprotovanje ni moglo prepreþiti sokolskega slavja v Mariboru. Vsesokolski zlet v Mariboru je namreþ popolnoma uspel. Tako je že na predveþer zleta Maribor slavnostno sprejel sokole iz celotne Jugoslavije. Veþ kot tisoþ sokolov je navdušeno sprejela 30.000 glava množica Mariborþanov in drugih sokolskih navdušencev iz vse Slovenije. 36 Klerikalna intriga, Jutro, leto 1, 27. avgust 1920, št. 4, str. 1. 37 Slovenski Maribor, Jutro, leto 2, št. 37, str 3.

Po mestu, kjer je bilo vse v zelenju in zastavah, so odmevale himne in druge sokolske pesmi. Navdušene sokolske množice je v Mariboru nagovoril tudi prvi starosta Jugoslovanske sokolske zveze dr. Ivan Oražen. Ob tej priložnosti sta Maribor obiskala predstavnika vlade ministra Rafajloviü in Kukovec ter podpredsednik Ribar kot zastopnik parlamenta38 Kljub pozivu na vojaške vaje je telovadce in številno obþinstvo nagovoril starosta mariborskih sokolov, dr. Vladimir Sernec. Na konjskem dirkališþu na Teznem, kjer je potekal sokolski zlet, je nastopilo 1184 telovadcev. Ti so predstavili sokolsko idejo in uspehe vztrajnega ter discipliniranega dela. Sokoli so navdušeno poudarjali, da je sokolski zlet potrdil dejstvo, da smo Slovenci, Srbi in Hrvati skupen narod. Slednje se je odražalo tudi pri ovacijah obþinstva, ki je posebej buþno pozdravilo telovadce iz hrvaških in srbskih društev.39 Uspešno pripravljen sokolski zlet je še dodatno privabljal v društvo nove þlane in telovadnice so postajale pretesne. Predvsem se je poveþalo število mladostnikov, katere so zaradi tega morali razdeliti na veþ starostnih skupin. Za delo z narašþajniki je bil ustanovljen poseben odbor, ki ga je vodil telovadni uþitelj Ivan Lavrenþiþ.40

Na predveþer Sokolskega zleta, Jutro, leto 1, 29. 8. 1920

38 Na predveþer Sokolskega zleta, Jutro, leto 1, 29. avgust 1920, št. 6, str. 3. 39 Jutro, Sokolski dan v Mariboru, leto 1, št. 7, 30. avgust 1920, str. 1. 40 75 let DTV Partizan Maribor-center, Maribor 1982, str. 14.

Pomen mariborskega društva Sokol za okoliške kraje Mariborsko društvo Sokol je imelo pomembno nalogo pri razširjanju sokolske ideje v okoliških krajih. Tako so ustanavljanje sokolskih društev prenesli tudi v Slovenske gorice, kjer je še vedno veliko veleposesti ostalo v nemških rokah. Mariborski sokol je okoliškim krajem pomagal tudi z organizacijo vaditeljskih teþajev. Na teh teþajih so se vaditelji spoznali s teoretiþnimi in praktiþnimi prvinami telovadbe. Prav tako so se morali vaditelji udeleževati raznih kulturnih predavanj, na katerih so se seznanili s sokolsko idejo in na ta naþin širili sokolsko gibanje med ljudi.41 Z nastankom novih društev v Mariboru in okolici se je vedno bolj širila tudi Mariborska sokolska župa, v katero so do zaþetka tridesetih spadala naslednja sokolska društva: Maribor Matica (1907), Studenci (1919), Beltinci (1925), (letnice v oklepajih oznaþujejo leto ustanovitve društva), ýrna pri Prevaljah (1930), Dolnja Lendava (1920), Dravograd – Meža (1921), Fram (1930), Gornja Radgona (1919), Špitaliþ (þeta, 1931), Guštanj (1919), Hoþe (1920), Slovenske Konjice (1919), Križevci pri Ljutomeru (1920), Ljutomer (1903), Marenberg (Radlje ob Dravi) –Vuhred (1920), Sv. Marjeta ob Pesnici (Pernica, þeta, 1931), Maribor I (Tabor, 1930), Maribor II (Pobrežje, 1931), Maribor III (Krþevina, 1931), Tezno (1931), Murska Sobota (1920), Cankova (þeta, 1931), Martjanci (þeta, 1931), Peþarovci (þeta, 1931), Muta – Vuzenica (1919), Oplotnica (1919), Ormož (1919), Ivanjkovci (þeta 1931), Pragersko (1931), Prevalje (1921), Ptuj (1908), Sv. Andraž v Slovenskih goricah (Vitomarci, þeta, 1931), Raþe (1930), Rogašovci (1930), Ruše (1919), Selnica ob Dravi (1914), Slivnica (1930), Slovenska Bistrica (1913), ýrešnjevec (þeta, 1930), Laporje (þeta, 1930), Vrhloga (þeta, 1930), Zgornja Polskava (þeta, 1931), Slovenj Gradec (1919), Središþe ob Dravi (1911), Sv. Jakob v Slovenskih goricah (Jakobski Dol, 1930), Sv. Jurij ob Pesnici (1930), Sv. Jurij ob Šþavnici (1928), Sv. Lenart v Slovenskih goricah (1908), Sv. Ana v Slovenskih goricah (1930), Sv. Benedikt v Slovenskih goricah (1930), Sv. Rupert (Voliþina, 1930), Sv. Trojica (þeta, 1930), Sv. Urban pri Ptuju (Destrnik, 1930), Sv. Lovrenc na Pohorju (1920), Sv. Marjeta – Starše (1921), Šalovci (1930), Šentilj v Slovenskih goricah (1930), Zreþe (1930), Žerjav (1919).42

41 Sokolski vestnik, Jutro, leto 2, št. 56, str. 5. 42 Mira Grašiþ in Marjan Matjašiþ, Sokoli in orli na slovenskem Štajerskem, Koroškem in Prekmurju, Muzej Narodne osvoboditve Maribor, Maribor 1993, str. 16, (dalje Mira Grašiþ in Marjan Matjašiþ, Sokoli in orli na slovenskem Štajerskem).

Mednarodna tekmovanja in uspehi Leto 1922 je bilo za sokole izjemno pomembno, minevalo je namreþ 60 let, odkar je dr. Miroslav Tyrš skupaj z Jindrichom Fügnerjem ustanovil prvo sokolsko društvo. Slovenci so imeli v letu praznovanja okrogle obletnice tega dogodka þast organizirati prvi jugoslovanski vsesokolski zlet. Vsesokolski zlet, ki je štel za sedmo mednarodno tekmo v telovadbi, je potekal v Ljubljani. To je bila nasploh prva uradna mednarodna tekma v telovadbi na jugoslovanskih tleh in prva, katere so se udeležili jugoslovanski telovadci po 1. svetovni vojni. Ljubljana je bila 11. in 12. avgusta 1922 podobno slavnostno odeta kot Maribor dve leti pred tem.43 Prva mednarodna tekma v telovadbi je bila pripravljena leta 1902 v Parizu. Najboljši na tem prvem prvenstvu in naslednjem v Bordeauxu so bili Francozi. Zmaga na tretji mednarodni tekmi leta 1907 v Pragi je pripadla ýehom. Dve leti kasneje je bila speljana þetrta mednarodna tekma v Luksemburgu. Na prvenstvu v Torinu leta 1911 so prvi vidni uspeh dosegli Slovenci, ki so zasedli 4. mesto. Na zadnji, šesti mednarodni tekmi pred priþetkom vojne, so podobno kot v Torinu, tudi tokrat bili na domaþem prizorišþu v Pragi najboljši ýehi.44 Tekme v Ljubljani so se udeležile vrste iz Belgije, Francije, Luksemburga, ýeške, Romunije in seveda iz Kraljevine SHS. V moþni mednarodni konkurenci so vidno vlogo odigrali tudi mariborski sokoli in dosegli prvi veþji tekmovalni uspeh. Med sedemnajstimi tekmovalnimi vrstami so namreþ þlani zasedli odliþno tretje mesto. Še uspešnejše so bile ženske v prvem oddelku, ki so med šestnajstimi vrstami dosegle prvo mesto, v drugem oddelku pa med devetinštiridesetimi vrstami drugo mesto. Uspešni tekmovalni nastopi kažejo na kvalitetno delo vaditeljev v prvem povojnem obdobju.45 V sklopu vsesokolskega zleta v Ljubljani je bila organizirana tudi tekma jugoslovanskega sokolskega narašþaja. Uspešno delo z mladimi v mariborskem Sokolu je potrdilo prvo mesto Rudolfa Visintina v nižjem oddelku. Tekmovali so namreþ moški narašþaj, višji in nižji oddelek ter ženski narašþaj. Ekipno so mariborski narašþajniki dosegli tretje mesto med nižjimi oddelki.

43 Mednarodna tekma, Jutro, Sokolski vestnik, leto 3, 25. marec 1922, št. 72, str. 2. 44 Prav tam. 45 VII. Mednarodna tekma, Jutro, leto 3, 12. avgust 1922, št. 189, str. 1.

Kultura – del sokolskega gibanja Poleg telovadbe so v mariborskem sokolskem društvu imeli ustanovljen poseben kulturni odsek, ki je bil ustanovljen na obþnem zboru leta 1920. Predsednik kulturnega odseka je postal Maks Kovaþiþ. Kulturno-prosvetni odsek je skrbel za prirejanje lutkovnih igric za najmlajše sokolske þlane (sokolska deca). Lutkovne igrice so bile tako popularne, da so bile njihove predstave v Narodnem domu vedno zelo dobro obiskane. Leta 1931 si je sedem lutkovnih predstav, ki so se razvrstile med letom, v povpreþju ogledalo 140 otrok. Že dve leti zatem se je zvrstilo 22 lutkovnih predstav, ki si jih je v povpreþju ogledalo 245 otrok. Predsednik mladinskega odbora, ki je skrbel tudi za lutkovne predstave, je bil v dvajsetih letih 20. stoletja Ivan Lavrenþiþ. V tridesetih letih 20. stoletja je njegovo delo prevzel Vojeslav Ipavec. H kulturnemu odseku je spadala tudi društvena knjižnica, ki je iz leta v leto poveþevala svoj knjižni fond. Takoj po vojni je knjižni fond obsegal okrog 350 knjig, v zaþetku naslednjega desetletja je bilo že prek 1100 knjig v lasti društva. Veþinoma je šlo za strokovne knjige, ki so bile na voljo þlanom društva. Društvo se je ponašalo tudi z glasbenim orkestrom, ki je leta 1926 štel 26 þlanov. Do leta 1933 se je glasbeni orkester precej poveþal, saj se je razdelil na pihalno godbo, veliki orkester, salonski orkester, jazz orkester in godalni kvartet. Število þlanov glasbenega orkestra se je tako približalo številu sto.46

Sokolska akademija mariborskega Sokola v Narodnem domu, 30. november 1929 (muzej NOB, fototeka) 46 Vzorno delo Sokola matice v Mariboru, Jutro, leto 14, 8. marec 1933, št. 57, str 7.

Pestro dogajanje v 20-tih letih, nastanek novih sokolskih društev Na obþnem zboru leta 1925 so þlani mariborskega sokola z enotnim vzklikom Na zdar potrdili Leopolda Boštajnþiþa za novo starosto. Rado Lenard je bil imenovan za novega namestnika staroste, društveni naþelnik pa je postal Marþan. Enoten sokolski duh, ki je vladal med þlani, je pripomogel, da je društvo leta 1926 dobilo svoje letno telovadišþe v Ljudskem vrtu, zgrajeno z udarniškim prostovoljnim delom od najmlajših do najstarejših þlanov. Število þlanov je v tem þasu znašalo že veþ kot 1500. Najveþ, 573 je bilo aktivnega moškega þlanstva, þlanic 124, moškega narašþaja 183, ženskega 115, moške dece 164 in ženske dece 103. Z osmega vsesokolskega zleta v Pragi je prišel mariborski narašþaj bogatejši za žogo in mrežo za odbojko ter s pravili te popolnoma nove igre. Mariborski sokoli so bili prvi v takratni Jugoslaviji, ki so zaþeli igrati odbojko. Ta je postala zelo priljubljena, še zlasti med mlajšimi þlani. Kot se za pionirje odbojke v Jugoslaviji spodobi, so bili do priþetka 2. svetovne vojne veþkratni državni prvaki v vseh tekmovalnih kategorijah.47 Z razvojem odbojke v Mariboru je na pomenu izgubila košarka, ki jo je Ciril Hoþevar leta 1920 v Maribor prenesel prav tako od þeških sokolov.

Prva igrišþa Sokola Maribor Matica za odbojko v Ljudskem vrtu (muzej NOB, fototeka) 47 75 let DTV Partizan Maribor-center, Maribor 1982, str. 15.

Narašþajniška odbojkarska vrsta Sokola Maribor Matica za vsesokolski zlet v Pragi leta 1932. Z leve: Žaro Grgiþ, Danilo Požar, Milan Perme, Gombaþ, Erik Aleš, Marjan Kožuh, Miran Cizelj, Milan Orel (muzej NOB, fototeka)

Odbojkarska vrsta Sokola Maribor Matica 25. septembra 1932 v Novem Sadu. Stoje z leve: Milena Tušak, Nada Maþus, Mira Živic, Marjana Hinterlechner, Dara Gregoretiþ, Danila ýernigoj. Sede z leve: Marjeta Lešnik, Renata Jug, Anica Koviþ, Milica Sever, Danica Bertoncelj, Mira Florjanþiþ (muzej NOB, fototeka)

V letu 1927, ko je društvo slavilo 20. obletnico svojega obstoja, je starosta še naprej ostal Leopold Boštjanþiþ, ki je na tem položaju ostal vse do leta 1934, za njegovega namestnika je bil imenovan siceršnji predsednik gradbenega odseka Franjo Majer, ki je v društvu deloval že od njegove ustanovitve. Sokolskemu društvu v Mariboru so se kmalu zaþela pridruževati tudi sokolska društva v predmestju Maribora. Tako so se ustanovila na Studencih Sokol Studenci (oktober 1919), Taboru Sokol Maribor I., Pobrežju Sokol Maribor II., Teznu Sokol Tezno in v Krþevini – Košaki Sokol Maribor III. Posebej pomembna je bila ustanovitev sokolskega društva na Studencih, do katere je prišlo takoj po vojaškem prevratu. Studenci so namreþ pred priþetkom prve svetovne vojne veljali za pravo nemško trdnjavo v Mariboru. Tod sta delovali dve nemški šoli in nemški vrtec, ki so nastopali izrazito protislovensko. Prav zaradi tega ima ustanovitev studenškega sokolskega društva kmalu po razorožitvi nemške vojske v Mariboru velik simbolni pomen za Slovence v tem delu Maribora. Prvi starosta Sokola Studenci je postal Tone Hren, za naþelnika je bil imenovan Ciril Hoþevar, ki je pred tem že aktivno deloval pri Sokolu Maribor – Matica.48 Zaradi nastanka novega sokolskega društva leta 1930 na Taboru (Sokol Maribor I) se je že obstojeþe sokolsko društvo v Mariboru preimenovalo v Sokol Maribor – Matica. Oznako matica je društvo pridobilo zaradi pionirskega delovanja na tem obmoþju.

Prihod Leona Štuklja in Toša Primožiþa v Maribor Uspešnemu in vedno bolje organiziranemu mariborskemu sokolskemu društvu sta se v drugi polovici dvajsetih prikljuþila še dva izjemno kvalitetna in mednarodno tekmovalno uspešna telovadca. Najprej je prišel v Maribor Leon Štukelj, ki je 1. novembra 1927 dobil službo na Okrožnem sodišþu v Mariboru. Kmalu zatem se je mariborskim sokolom pridružil še drugi nosilec olimpijskega odliþja, Jože Primožiþ. Le malokatero društvo, ne le v Sloveniji, temveþ tudi v svetu, se je v tem þasu lahko pohvalilo s kar dvema nosilcema olimpijskih odliþij.

Trideseta leta, razmah þlanstva in novih športnih panog Kljub oteženemu delovanju društva po uveljavitvi kraljeve diktature je društvo postajalo vedno bolj popularno med Mariborþani. ýlanstvo se je neprestano poveþevalo. Tako je imelo društvo do leta 1931 že 1700 þlanov, od tega 821 þlanov, 250 þlanic, 167 narašþajnikov, 103 narašþajnice, 134 moške dece in 225 ženske dece. Aktivnih je bilo 857 þlanov, ki so bili razporejeni v 16 oddelkov. Za vadbo je skrbelo 28 vaditeljev, 21 moških in 7 žensk. Vaditelji so svoje delo opravljali popolnoma brezplaþno.49 48 Sokol, ýetrt stoletja Sokolstva v Mariboru, Jutro, leto 12, 30. november 1932, št. 279, str. 5. 49 Sokolstvo, Jutro, leto 13, št. 32, str. 16.

Upravni odbor Sokola Maribor Matica 1. decembra 1934 (muzej NOB, fototeka)

Številþno þlanstvo v društvu je zahtevalo þedalje boljšo organiziranost. Spremembe tako na podroþju organizacije kot na naþinu telovadbe je društvo doživelo po letu 1933. V tem þasu je tehniþno vodenje prevzel Milan Apih, ki je v društvo prinesel svež veter. Rezultat je bil kmalu viden, saj so se poveþali športni uspehi, kar je na telovadne prireditve v mestu privabilo veþje število obiskovalcev.

Smuþarji mariborskega Sokola pri Ruški koþi na Pohorju, 24. december 1928 Drugi z leve Vlado Venuti. (muzej NOB, fototeka)

Poleg telovadbe so þlani mariborskega Sokola – Matica razvijali tudi druge športe. Leta 1930 so po izgradnji kopališþa na Mariborskem otoku ustanovili plavalni odsek, leta 1937 pa še teniškega.50 Ob koncu dvajsetih let in v zaþetku tridesetih je prišlo tudi do þedalje veþjega razvoja smuþanja. Najveþjo skrb za ta šport je imel pri mariborskih sokolih Vlado Venuti, ki je organiziral župna smuþarska tekmovanja.51 Zaradi þedalje veþjega razmaha je društvo leta 1934 zaþelo z gradnjo lastnega planinskega doma. Tako so sokoli dobili lastno smuþarsko oz. planinsko koþo. Pred tem sta stali v bližini le Mariborska in Ruška koþa.52 Da je imelo sokolstvo v Mariboru in okolici v zaþetku tridesetih izrazito obrambno in narodno-vzgojno vlogo, priþa þlanek iz þasnika Jutro z naslovom Obmejni Sokoli na straži. V þlanku, ki sicer predstavlja obþni zbor Mariborske sokolske župe leta 1932, je poudarjeno, da omenjena sokolska župa uspešno vzgaja narodno zavedne državljane. Istega leta je bilo v Mariborsko sokolsko župo vkljuþenih 34 društev, v njih pa skupno vþlanjenih 15.322 sokolov.53 Do konca tridesetih se je število društev v Mariborski sokolski župi povzpelo na 45, k temu pa je potrebno dodati še 28 sokolskih þet. Skupno torej 73 sokolskih skupin, v katere je bilo vþlanjenih 11.790 sokolskih pripadnikov, med njimi je bilo tudi 2611 žensk, ki so se redno udeleževale þastnih povork, akademij, javnih nastopov in tekem. Funkcijo župne naþelnice je od srede tridesetih pa vse do priþetka vojne opravljala Stana Makuþeva. Po številu þlanstva je bila Mariborska sokolska župa þetrta najveþja v celotni Kraljevini Jugoslaviji.54

Zlet Mariborske sokolske župe 28. in 29. junija 1932 v Mariboru, sprevod þlanstva po tedanji Aleksandrovi, danes Partizanski cesti (muzej NOB, fototeka) 50 51 52 53 54

Sto let mariborskega Sokola, Veþer leto 38, št. 85, Smuþarsko prvenstvo mariborske sokolske župe, Jutro, leto 13, št. 31, str. 7. Spomenica ob 50-ti obletnici ustanovitve telovadnega društva »Sokol« v Mariboru, str. 12. Obmejni Sokoli na straži, Jutro, leto 13, 14. marec 1932, št. 63, str. 5. Nekoþ in danes, Mogoþen porast ženskih oddelkov v edinicah mariborske sokolske župe, Jutro, leto 21, št. 133, 9. junij 1940, str. 10.

Ideološko razhajanje, senca 2. svetovne vojne Politika je bila prisotna v športu že v predvojnem þasu, kar se je poznalo tudi znotraj društva. K temu je precej pripomogla kraljeva diktatura, ki je nastopila 6. januarja 1929. Z uveljavitvijo diktature je bilo konec demokratiþnega vodenja in demokratiþnih volitev v sokolskih društvih. Centralistiþna oblast v Beogradu je preko zveznih in župnih vodstev skrbela, da so vodilna mesta v društvih zasedali le režimu zvesti ljudje. Sledila je razdelitev sokolov na dva tabora. Starejši pripadniki sokolov in tisti s politiþnim vplivom so se novemu sistemu uklonili, mlajši, ki so prihajali iz vrst telovadcev in niso imeli tolikšnega politiþnega vpliva, se z diktatorskim naþinom vodenja društev niso strinjali. Slednji so se zato zaþeli odpirati komunistiþni ideji, ki je þedalje bolj trkala na slovenska in jugoslovanska vrata.55 Širjenje komunistiþne ideje med telovadci je tudi v društvu Maribor Sokol - Matica pripeljalo do razkola. Krajši konec sta potegnila Milan Apih in Ivan Vrunþ, ki sta širila idejo komunizma, zaradi þesar sta bila poslana v zapor. Na policijska zaslišanja sta bila vabljena še Miran Cizelj in Zlatko Zei, slednji je bil nekaj þasa celo priprt. Politiþno razkrojeno je društvo priþakalo trideseto obletnico obstoja. Praznovanje okrogle obletnice je dodatno otežila klerikalna vlada, ki je prepovedala prvotno zamišljeno proslavo. Klerikalni orli so napetosti s sokoli še poveþali z razbitjem oken v Narodnem domu, kjer so imeli sokoli svoje pisarne. Razmere so poþasi že spominjale na stanje izpred prve svetovne vojne. Takrat so namreþ nemški nacionalisti napadali sokole in jih onemogoþali pri njihovem delovanju. Kljub vsemu so se leta 1937 poþastitve 30. obletnice sokolstva v Mariboru udeležili sokoli iz celotne Jugoslavije.56 S prihodom zakoncev Zei leta 1937 k mariborskim sokolom so se v društvu zaþele pojavljati nove ideje o delovanju društva. Zlatko in Marija Zei sta prevzela tehniþno vodenje društva. V vaditeljski kader sta vkljuþila predvsem mlajše telovadke z novimi idejami, bližjimi takratni mladini. Nove ideje in novo motivacijo za sokolsko gibanje so mariborski sokoli prinesli z vsesokolskega zleta, ki je leta 1938 potekal v Pragi. Novosti so še dodatno pritegnile Mariborþane, da so pristopili k društvu. Na nov naþin telovadbe je že pred tem opozarjal Leon Štukelj, ki je na olimpijadi v Berlinu opazil nove telovadne prvine. Zaradi slutnje o priþetku vojne je bila organizirana predvojaška vzgoja, ki je še bolj povezala sokolsko gibanje z narodno obrambo. Sokoli so namreþ že pred tem skrbeli za dobro ﬁziþno pripravljenost vojakov.57 55 Stepišnik, Telovadba na Slovenskem, str. 178 56 Spomenica ob 50-ti obletnici ustanovitve telovadnega društva »Sokol« v Mariboru, str. 11-12. 57 75 let DTV Partizan Maribor-Center, Maribor 1982, str. 19.

Praznovanje 30. obletnice delovanja društva Leta 1937, ko je društvo praznovalo 30. obletnico obstoja, so zlet Mariborske sokolske župe, ki je potekal 26. in 27. junija 1937, posvetili okroglemu jubileju. Prav tako so se v društvu spomnili vseh ustanovnih þlanov, katerim so priredili poseben veþer, in se spomnili tistih ustanovnikov, ki so že umrli. Slavnostna akademija društva je ob tej obletnici potekala v gornji dvorani Narodnega doma.

Razstava v Narodnem domu ob 30-letnici društva (arhiv ŠD Center)

Poleg številnih sokolov iz vse Jugoslavije se je praznovanja in povorke ob 30. obletnici obstoja društva v sklopu zleta Mariborske sokolske župe udeležila množica sokolskih privržencev iz Maribora in okolice. Mesto je bilo ob tej priložnosti podobno slavnostno odeto kot leta 1920 ob pokrajinskem zletu. S stavb po mariborskih ulicah so vihrale državne zastave, izložbe trgovcev so bile opremljene s slikami mladega kralja Petra II. Slavnostna povorka po mestu Maribor se je zaþela na letnem telovadišþu v Ljudskem vrtu, od koder je 4.000 glava množica sokolov in sokolic, odeta v rdeþe srajce in narodne noše, krenila po mariborskih ulicah proti Narodnemu domu po tedanji Aleksandrovi ulici (danes Partizanska cesta). Na þelu sprevoda je jezdec nosil državno trobojnico, sledile so mu fanfare z vodom konjenice, naþelnik in strokovni odbor, župna uprava z župnim praporom in predstavniki vseh slovenskih žup.58 58 Zmagoviti sokolski pohod skozi Maribor, Mariborski Veþernik Jutra, leto 11, 26. junij 1937, št. 143, str. 1.

Praznovanje je doživelo vrhunec ob pritrditvi spominskega traku kralja Petra II. na ponosni prapor Sokola Maribor Matica iz leta 1914. Modri spominski trak z napisom kralj Peter II. je na balkonu narodnega doma, ob navzoþnosti gospe Rosina, ki je botrovala praporu leta 1914 v Rušah, pripel kraljevi namestnik, polkovnik tukajšnjega 45. pešpolka Marko Božoviþ. Ob tem dogodku je sledilo navdušeno skandiranje mlademu in priljubljenemu kralju Petru II. in se hitro ni poleglo. Številno obþinstvo je kazalo na moþno podporo sokolskemu gibanju v nemirnem þasu, ko se je iz dneva v dan bližal zaþetek nove vojne.59

Maribor je sokolski, Mariborski Veþernik Jutra, leto 11, 26. 6. 1937

Akademija Sokola Maribor Matica v Narodnem gledališþu v Mariboru, 1. december 1937. Na posnetku so: Milica Sever, Marica Štok, Sonja Pertot, Fani Ptiþ, Ana Matkoviþ, Danica Bertoncelj (muzej NOB, fototeka) 59 Pripetje kraljevega traku na prapor matiþnega sokolskega društva, Mariborski Veþernik Jutra, leto 11, 26. junij 1937, št. 143, str. 2.

Konþno pod svojo streho v Unionski dvorani Sokol Maribor – Matica je v letu 1938 konþno odkupil prostore za svoje delovanje. Društvo je namreþ junija 1938 kupilo objekt sedanje Unionske dvorane in v njej uredilo Sokolski dom. Že kmalu po koncu prve svetovne vojne in po prevratu v Mariboru se je ponovno osnoval odsek za izgradnjo novega Sokolskega doma. Odsek za gradnjo Sokolskega doma so oktobra 1922 zamenjali in vanj izbrali nove ljudi, katere je vodil trgovec z manufakturo na Glavnem trgu Franjo Majer. Slednji je bil znani narodno zavedni Slovenec in sokolski delavec v Mariboru. Novo izbrani desetþlanski odbor je sicer uspešno zbiral sredstva za novi dom: iz 28.129 dinarjev konec leta 1922 na 105.628 dinarjev konec leta 1923. Denar so zbirali tudi s sreþelovom,60 vendar do novih društvenih prostorov še kmalu ni prišlo.61 Gradbeni odsek je fond za gradnjo sokolskega doma poveþeval iz leta v leto. Do leta 1937 se je nabralo 601.529 dinarjev. Gradbenemu odseku je tega leta predsedoval Rado Lenard, ki je zamenjal prejšnjega predsednika Franja Maþusa. Pogajanja za odkup zemljišþa in Unionske stavbe so potekala veþ mesecev skupaj z upravo Posojilnice. Ta se je zanimala za ves ostali kompleks, ki je bil v lasti pivovarne Union. Pivovarna Union je namreþ zahtevala za Unionsko dvorano brez vrta milijon dinarjev. Ker pa je bil znesek za Sokole previsok, je Posojilnica postavila pogoj, da odkupi preostali del kompleksa le v primeru, þe sokolsko društvu odkupi dvorano. Pogajanja so se zakljuþila s podpisom pogodbe 9. junija 1938, ko je Sokol Maribor – Matica odkupil Unionsko dvorano ob tedanji Aleksandrovi cesti (danes Partizanska cesta) z vrtom in zemljišþem na severni strani dvorane v izmeri 3.682 m2 za 927.800 dinarjev. Hkrati je društvo prodalo zemljišþa, ki jih je imelo ob Wildenrainerjevi in Franþiškanski ulici v Mariboru, zadrugi Avtodom. Z nakupom Unionske dvorane so v društvu opustili namero o gradnji sokolskega doma v Ljudskem vrtu. Preden so sokoli lahko zaþeli uporabljati novo dvorano, so jo morali najprej preurediti za potrebe telovadbe. Otvoritev dvorane je bila tako planirana šele za 1. december 1939. Z ureditvijo Unionske dvorane v Sokolski dom so se tja preselile tudi sokolske prireditve. Vadba oddelkov je potekala v veliki dvorani.62

60 Za primerjavo: Izvod takrat enega najbolj branih þasnikov, þasnika Jutro je stal 75 para (0,75 dinarjev); meter brisaþe 5 dinarjev; otroška platnena kapica 10 dinarjev; vedro za vodo 20 dinarjev. 61 Naš Sokolski dom, leto I., št. 1, str. 3. 62 Mariborsko Sokolstvo je navdušeno odobrilo nakup unionske dvorane, Jutro, leto 19, 24. junij 1938, št. 144, str. 3.

Odkup Unionske dvorane, Jutro, leto 19, 24. 6. 1938

Ob veliki pridobitvi z nakupom Unionske dvorane v letu 1938 so se mariborski sokoli morali sprijazniti z izgubo velike tribune v Ljudskem vrtu. Lesena tribuna, na kateri je bilo prostora za 500 ljudi, je namreþ novembra 1938 pogorela. V njej so imeli sokoli urejene tudi garderobe. Skupno je bilo škode za približno 60.000 dinarjev.63

Mariborska sokolska župa Ob koncu leta 1940 je bila Mariborska sokolska župa razdeljena na osem okrožij: 1. Koroško okrožje: Dravograd-Meža, Guštanj (Ravne na Koroškem), Marenberg (Radlje ob Dravi), Mežica, Muta-Vuzenica, Prevalje, Slovenj Gradec, Žerjav, ýrna na Koroškem. 2. Mariborsko okrožje: Maribor – Matica, Maribor I – Tabor, Maribor II – Pobrežje, Maribor III – Krþevina, Jarenina – Pesnica, Selnica ob Dravi, Šentilj v Slovenskih goricah, Kamnica, Radvanje pri Mariboru, Sv. Marjeta ob Pesnici (Pernica). 3. Mursko okrožje: Gornja Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Štrigova, Veržej, Cven, Mala Nedelja, Sv. Duh na Stari gori (Stara Gora), Sv. Jurij ob Šþavnici. 4. Pohorsko okrožje: Fram, Hoþe, Limbuš, Raþe, Ruše, Slivnica pri Mariboru, Studenci, Sv. Lovrenc na Pohorju, Tezno, Razvanje, Sv. Marjeta na Dravskem polju. 5. Dravinjsko okrožje: Slovenske Konjice, Oplotnica, Poljþane, Pragersko, Slovenska Bistrica, Zreþe, ýrešnjevec, Laporje, Spodnja Polskava, Špitaliþ. 63 Sokolska tribuna v Mariboru zgorela, Jutro, leto 19, 15. november, št. 265, str. 2.

6. Prekmursko okrožje: Dolnja Lendava, Ormož, Ptuj, Središþe ob Dravi, Benica, Dornava, Ivanjkovci, Markovci, Sv. Barbara v Halozah (Cirkulane), Sv. Vid pri Ptuju (Videm pri Ptuju). 7. Slovenjegoriško (Slovenskogoriško) okrožje: Sv. Lenart v Slovenskih goricah (Lenart), Sv. Anton v Slovenskih goricah (Cerkvenjak), Sladki Vrh, Sv. Ana v Slovenskih goricah, Sv. Barbara Slovenskih goricah (Korena), Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Sv. Trojica, Velka64

Razvoj in delo Sokola v Mariboru in okolici, Jutro, leto 21, 9. 6. 1940

Maribor okupiran Leta 1940, ko so nad Evropo že hrumeli bombniki in iz veþstoletnih evropskih mest delali ruševine, je bilo v Mariborsko sokolsko župo, ki ji je predsedoval dr. Milan Gorišek, združenih 10.927 sokolov, ti so predstavljali narodno obrambo na severni meji. Veþina sokolov se v tem þasu najbrž še ni zavedala krute usode, ki se je nezadržno bližala.65 Zadnja prireditev, ki so jo organizirali mariborski sokoli, je bila akademija, ki so jo na predveþer (5. april 1941) napada na Jugoslavijo pripravili v Sokolskem domu v Unionu. Slabo opremljena in slabo organizirana vojska Kraljevine Jugoslavije ni nudila nobenega odpora okupatorju, tako da je nemška vojska hitro prispela v Maribor in vzpostavila okupacijsko oblast v mestu. Z nemško okupacijo se je konþalo tudi delovanje Sokola Maribor – Matica, saj je bila onemogoþena vsakršna telovadna in svobodna dejavnost društva. 64 Mira Grašiþ in Marjan Matjašiþ, Sokoli in orli na slovenskem Štajerskem, str. 17 in 18. 65 10.927 sokolskih pripadnikov ob meji, Jutro, leto 21, 11. marec 1940, št. 58a, str. 2.

Društveni in strokovni delavci med obema vojnama Dr. Maks Kovaþiþ, profesor na realki, prvi povojni vaditelj kulturno-prosvetnega odseka. Eden najbolj zvestih in zagnanih sokolov. Njegov brat Ferdo, uþitelj in ustanovitelj Sokola v Selnici ob Dravi, padel v prvi svetovni vojni. Maks Kovaþiþ padel v narodnoosvobodilnem boju. Ivan Lavrenþiþ, uþitelj telovadbe na mešþanski šoli, predsednik sokolskega mladinskega (narašþajniškega) odbora in organizator številnih lutkovnih predstav, tudi vaditelj ženskih vrst. Vojislav Ipavec, kulturni delavec pri sokolih in organizator lutkovnih predstav v tridesetih letih. Dr. Milan Gorišek (1878–1957) predsednik Mariborske sokolske župe v tridesetih letih. Ciril Hoþevar (1895–1978), eden najbolj znanih mariborskih delavcev 20. stoletja. Telovadec v mariborskem Sokolu 1909–1919, po prvi svetovni vojni tam tudi vaditelj. Rodil se je leta 1978 v Zagorju. V tem rudarskem mestu je preživel svojo mladost. Zaradi veselja do dela z mladino se je vpisal na mariborsko uþiteljišþe. Kot mlad slovenski uþitelj je v tem ponemþenem mestu spoznaval in doživljal krivice in zatiranje ponemþevalcev. Njegova narodna zavest je bila vzrok, da je bil pod vodstvom generala Maistra eden izmed borcev za severno mejo. Že v mladosti je pokazal veliko zanimanja za šport, posebej še za telovadbo, s katero se je zaþel ukvarjati leta 1909 pri mariborskem Sokolu, kjer je bil po prvi svetovni vojni tudi vaditelj. Leta 1919 je bil eden izmed ustanoviteljev sokolskega društva na Studencih, ki so veljali za pravo nemško gnezdo na obrobju Maribora. V novoustanovljenem sokolskem društvu je deloval kot naþelnik in vaditelj do leta 1921, ko je zaþel pouþevati v Murski Soboti, kjer se je prav tako vkljuþil v sokolsko društvo in deloval kot naþelnik in vaditelj. Leta 1931 se je vrnil na Studence, kjer je nadaljeval z naþelniškim in vaditeljskim delom v sokolskem društvu. Zadnja leta pred vojno je deloval kot starosta društva. Zraven telesnovzgojnega dela se je ukvarjal še z lutkarstvom, ki je bilo še posebej popularno v obdobju med vojnama. Med sokoli je skrbel tudi za razvoj smuþanja, planinarjenja in taborništva. Med Slovenci bo ostal zapisan tudi kot oþe košarke, ki jo je leta 1920 pripeljal v Maribor. Maribor je tako postal prvo mesto na ozemlju takratne Jugoslavije, ki se je seznanilo s to igro po zaslugi Cirila Hoþevarja, ta je leta 1920 prejel od þeških bratov sokolov knjižico s pravili in tehniko košarke.

Na njegovo pobudo so studenški sokoli leta 1920 dobili Sokolski dom, ki so ga odkupili od nemškega telovadnega društva, dejavnega pred prvo svetovno vojno. Omenjeni sokolski dom velja za prvi sokolski dom v Mariboru nasploh. Ciril Hoþevar je bil zaslužen tudi za telovadni dom v Murski Soboti, zgrajen 1929, in planinski smuþarski dom Mariborske sokolske župe leta 1939. Zaradi moþne narodne zavesti in narodnih aktivnosti je bil med prvimi Mariborþani, ki jih je nemški okupator skupaj s celo družino izselil v Srbijo, kjer je v þasu vojne deloval kot partizanski aktivist. Po koncu vojne je od leta 1946 opravljal delo tajnika Mestnega ljudskega odbora. Bil je tudi dolgoletni predsednik KK SZDL Studenci, uþitelj na obeh studenških šolah. V povojnem obdobju je kot vodilni funkcionar, vzgojitelj in mentor v taborniški organizaciji in Partizanu veliko pripomogel tudi k izgradnji taborniške koþe na Pohorju ter taborov v Bohinju in Puli. S svojim požrtvovalnim in prostovoljnim delom je veliko pripomogel k razvoju športa v Mariboru in mesta Maribor nasploh, za kar je prejel tudi številna priznanja: zlato plaketo Partizan Jugoslavije, plaketo Partizana Slovenije, Bloudkovo nagrado, zlato plaketo okrajne zveze DTV Partizan, posebno priznanje obþinske ZTK Maribor, zlati znak zveze tabornikov, grb mesta Maribor, red dela z zlatim vencem. Imenovan je bil tudi za þastnega predsednika DTV Partizan Studenci in taborniškega odreda Ukroþena reka ter za þastnega þlana Planinskega društva Maribor – Matica. V njegov spomin prireja ŠD Studenci od leta 1980 memorial Cirila Hoþevarja v športni akrobatiki. Milan Apih, rojen v Celju leta 1906, maturiral na Uþiteljišþu v Mariboru, þlan Sokola Maribor, njegov naþelnik 1933. ýlan KPS od leta 1932, vnesel v sokolske vrste komunistiþne ideje, kar je poslediþno privedlo do globljih razhajanj med þlani. Bil je eden prvih, ki so se pridružili narodnoosvobodilnem boju ter pomemben povojni politiþni delavec. Za zasluge v narodnoosvobodilnem boju je prejel številna odlikovanja: red za hrabrost, red zaslug za ljudstvo II. stopnje, red bratstva in enotnosti II. stopnje. Med njegovimi partizanskimi pesmimi je znana Bileþanka. Franjo Vrunþ, rojen v Slovenj Gradcu leta 1910, obiskoval Uþiteljišþe v Mariboru, postal þlan Sokola Maribor in se zaposlil v Mariborski sokolski župi. ýlan KPS od leta 1932, leta 1941 se pridruži narodnoosvobodilnemu boju. Nemci ga 11. avgusta 1941 ujamejo v Gorici ter ga 24. avgusta 1941 v Mariboru ustrelijo kot talca. Zlatko Zei postane naþelnik društva leta 1937, ko skupaj z ženo Marijo pristopita k mariborskemu Sokolu. V zgodovini društva je zapisan kot eden najbolj pomembnih in prizadevnih þlanov ter funkcionarjev društva.

Jože Grgiþ, þlan društva, po þigar zaslugi se je po vojni našlo dragoceno telovadno orodje. Franjo Bureš, urar, po rodu ýeh, prišel v Maribor leta 1904, eden od zaþetnikov sokolskega gibanja v severovzhodnem delu Slovenije, podpredsednik mariborskega Sokola 1928–1934 ter predsednik Sokola Maribor – Matica 1934–1936. Fran Toplak, predsednik Sokola Maribor 1923–1924. Dr. Leopold Boštjanþiþ, starosta oziroma predsednik društva z najdaljšim stažem med obema vojnama 1925–1934, leta 1927 organiziral slovesnost ob 20-letnici društva, leta 1930 se pod njegovim vodstvom društvo zaradi nastanka novih sokolskih društev v Mariboru preimenuje v Sokol Maribor – Matica. Uredil, da sta v Maribor prišla telovadca svetovnega slovesa Leon Štukelj in Jože Primožiþ. Slavko Fornazariþ, starosta društva 1937–1941, pod njegovim vodstvom dobi društvo lastno streho nad glavo v Unionski dvorani. Ostali podpredsednik oziroma podstaroste društva v tem obdobju so bili: Ivan Tomažiþ 1919 Rado Lenard 1925–1927 Boris Mihaliþ in Ferdo Prelog 1934–1936 Ivan Zemljiþ in Ferdo Prelog 1937 Boris Mihaliþ in Franjo Maþus 1940 Franjo Maþus in Rado Lenard sta bila tudi predsednika gradbenega odseka za nov Sokolski dom. Ostali naþelniki društva v tem obdobju: Julþe Novak 1921 B. Nagliþ 1924 J. Marþan 1925 Janko Dekleva 1926–1932 Ivo ýelhar 1934 Josip Hvalenc 1934 Mirko Rajh 1936–1937 Jurman 1940

Naþelnice društva med obema vojnama: Branja Holc, 1. naþelnica v mariborskem Sokolu leta 1920, Stana Nabergoj, poroþena Kraut, delo naþelnice prevzela pri 16 letih in ga opravljala 7 let (1921–1928), bila je tudi vaditeljica ženskih vrst, Iþka Kos 1929–1930, Mira Pipan, poroþena Stani, 1911–1989, uþiteljica telovadbe, vaditeljica folklore, naþelnica 1931–1932, Mara Živiþeva 1933–1934, StanaMakuþeva 1934–1941, Marija Jug – Zei, naþelnica društva 1945–1956, vodila akademijo Sokola 5. aprila 1941, na predveþer napada na Jugoslavijo. Vse naþelnice so bile tudi vaditeljice. Ostale vaditeljice so bile še Mila Škerjanec, Ida Periþ, Nevenka Šolar, J. Holc, Justa ýeh.

Leon Štukelj (1898–1999) Legenda mariborske in svetovne gimnastike, þlan mariborskega društva Sokol – Matica Leon Štukelj se je rodil 12. novembra 1898 v Novem mestu. Po konþanem študiju prava se je zaposlil kot sodnik. Najprej je služboval v Novem mestu, pred prihodom v Maribor na Okrajnem sodišþu v bližnjem Lenartu. V pol leta, kolikor je prebival v Lenartu, je s telovadnimi prvinami popolnoma obnorel Lenarþane, ki so nosilca olimpijskega odliþja dobrosrþno sprejeli. Še danes številni Lenarþani s ponosom pokažejo na dvorano, v kateri je telovadil Leon. Predvsem zaradi priprav na olimpijado v Amsterdamu se je Leon Štukelj z veseljem preselil v Maribor, kjer se je pridružil mariborskemu društvu Sokol – Matica. Mariborski sokoli z naþelnikom Jankom Deklevo so se Štukljevega prihoda v svojo sredino izjemno razveselili. V zimskem þasu je Štukelj z ostalimi telovadci treniral v telovadnici Prve gimnazije. Poletni treningi so potekali kar na prostem v Ljudskem vrtu. Štukelj je ob svojem prihodu v Maribor pohvalil zelo dobro organiziranost sokolskega društva.66 Prav Leonova zasluga je bila prihod še enega kandidata za olimpijske igre v Amsterdamu leta 1928. Podobno kot Leon je bil tudi Jože (Josip) Primožiþ - Tošo vrhunski telovadec, ki je v Maribor prišel z namenom, da se þimbolj pripravi na olimpijske igre v Amsterdamu.67 Štukelj je z njim ob sebe dobil enakovrednega telovadca. 66 Franþek Jauk, Leon Štukelj – Prvih sto let, založba Kapital, Maribor 1998, str. 82, (dalje: Jauk, Leon Štukelj). 67 Rajko Šugman in Marko Rožman, Josip Primožiþ – Tošo, Olimpijski komite Slovenije, Ljubljana 1996, str. 33, (dalje: Šugman in Rožman, Tošo).

Leon Štukelj med vajo na krogih, 1928 (muzej NOB, fototeka)

Sklepne priprave na olimpijado so skupaj s preostalimi þlani vrste potekale v Ljubljani pod vodstvom dr. Murnika. Pred odhodom na olimpijado v Amsterdam je þasnik Jutro o Leonu Štuklju napisal naslednje vrstice: »Leon Štukelj, þlan sokolskega društva v Mariboru, je 30 let star. Tekmoval je na olimpijadi v Parizu 1924, kjer si je pridobil svetovni šampijonat. Na mednarodnih tekmah v Ljubljani 1922 in v Lyonu 1926 je bil med najboljšimi, vendar ni mogel doseþi onega uspeha kakor na olimpijadi, ker se je tekmovalo tudi v lahki atletiki. Štukelj s svojo mušno težino (ako uporabljamo sportni izraz) ni mogel zmagati krogle. Letos na olimpijadi bo zopet tekmoval samo na orodju, kjer je on mojster vseh mojstrov. Izvrsten ni samo na drogu, na katerem je dosegel v Parizu še specijalen šampijonat, ampak enako dober tudi na bradlji in na konju, najbolj sijajen je na krogih. Njegova razpora v stoji na rokah je pravo þudo. Vaje lepo sestavlja: najtežje kolebne in tezne vaje ter najnapornejše drže spaja v obþudovanja vredno celino. Kdor mu bo hotel v Amsterdamu oteti šampijonat, bo imel težak posel.«68 68 Jutro, Naši kraji in ljudje, Naša olimpijska vrsta, leto 9., št. 176, str. 8.

Napoved v þasniku Jutro je bila pravilna, saj se je že prvi dan tekmovanja jugoslovanski tabor razveselil Štukljevega zlata na krogih. Zadnji dan tekmovanja v telovadbi je Štukelj še enkrat stal na odru za zmagovalce, in sicer se je veselil tretjega mesta v mnogoboju. Ekipni uspeh prvega dne je dopolnil Derganc še z drugim bronom s skokom þez konja. Primožiþ je bil na tem orodju þetrti. Bronaste kolajne se je veselila celotna vrsta, ki je osvojila konþno tretje mesto.69

Telovadna vrsta Jugoslovanske sokolske zveze za olimpijske igre v Amsterdamu leta 1928. Z leve: Leon Štukelj, Edvard Antosiewicz, Ivan Porenta, Anton Malej, vodnik vrste dr. Viktor Murnik, Stane Derganc, Jože (Josip) Primožiþ, Dragutin Crotti, Boris Gregorka (muzej NOB, fototeka)

Po prihodu iz Amsterdama je Štukelj nadaljeval svojo športno pot v Mariboru. V svojih spominih poudarja, da je veliko raje treniral na prostem na letnem telovadišþu v Ljudskem vrtu kot v telovadnici Prve gimnazije. Zaradi številnih uporabnikov omenjene telovadnice je bila le-ta pogosto neprezraþena in zatohla. Naslednje veliko tekmovanje, katerega se je udeležil Štukelj, je bilo tekmovanje v Luksemburgu, kjer je julija 1930 potekala 9. mednarodna tekma (9. svetovno prvenstvo). Tekmovanje v Luksemburgu se je za jugoslovansko vrsto zaþelo tragiþno, saj se je pri vaji na krogih smrtno ponesreþil þlan vrste Anton Malej. V senci tega dogodka je Jože Primožiþ zmagal na konju z roþaji, bradlji, v prosti vaji in skupno v mnogoboju. Štukelj se je po poškodbi, ki jo je staknil na drogu, moral zadovoljiti s tretjim mestom na tem orodju. 70 Nov tekmovalni izziv je bilo za Leona Štuklja svetovno prvenstvo leta 1931 v Parizu, na katerega se je podobno kot že nekaj zadnjih let pripravljal v Mariboru. 69 Jauk, Leon Štukelj, str. 85-98. 70 Prav tam, str. 99-110.

Priprave na svetovno prvenstvo mu je oteževalo preobsežno delo na Okrajnem sodišþu v Mariboru. Zaradi tega je moral izpustiti marsikateri popoldanski trening v Ljudskem vrtu. Stanje se je izboljšalo v jesenskem þasu, ko so se preselili v telovadnico. Z jugoslovansko vrsto, v kateri sta bila Štukelj in Primožiþ, tokrat v Pariz ni odpotoval dr. Murnik. Zamenjal ga je zvezni naþelnik Bajželj. Štukelj se je s svetovnega prvenstva ponovno vrnil z medaljami. Tokrat je na bradlji in krogih osvojil dve drugi mesti, zbirko medalj pa je poveþal še s tretjim mestom na konju z roþaji. Uspešen nastop na svetovnem prvenstvu v Parizu je veliko obetal pred prihajajoþimi olimpijskimi igrami v Los Angelesu. Na nesreþo telovadcev je bilo sokolsko vodstvo premešþeno iz Ljubljane v Beograd zaradi vzpostavitve kraljeve diktature po 6. januarju 1929. Nezanimanje beograjskega vodstva za možnosti slovenskih telovadcev na olimpijadi v Los Angelesu je privedlo do odloþitve, da vrsta ne pojde na olimpijado. Sokolsko vodstvo je odloþitev opraviþevalo z visokimi stroški, ki bi jih predstavljal odhod telovadne vrste, ko se je v državi še vedno kazala gospodarska kriza. S tem je bilo onemogoþeno, da bi ob 25. obletnici obstoja Mariborskega sokola – Matica prišel Štukelj ponovno okiten z novim olimpijskim odliþjem. ýeprav ni šel na olimpijado, Štukelj ni prenehal s treningi. Še naprej je prizadevno telovadil pri mariborskem Sokolu – Matici. Zaradi sodnih izostankov se je sicer moral marsikdaj odpovedati treningu.

Leon Štukelj med vajo na konju ob pripravah za nastop na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 (muzej NOB, fototeka)

Konec leta 1932 je po vaji na drogu nerodno pristal ter si poškodoval križ. Poškodba se mu je obnovila še naslednje leto pri skoku þez konja, tako sta leti 1933 in 1934 bili zanj leti prisilnega poþitka. Težave s hrbtenico so ga pripeljale celo tako daleþ, da je zaþel razmišljati o prenehanju aktivne kariere. K nadaljevanju kariere ga je prepriþal namestnik zveznega naþelnika Sokola, Josip Jeras. Štukelj je ponovno našel dovolj motivacije in moþi za priprave na olimpijado v Berlinu. Še vedno je imel v Mariboru ob sebi Primožiþa, ki je bil prav tako kandidat za Berlin. Vrsto za olimpijado je v sklepnih pripravah ponovno prevzel dr. Murnik.71

Jože (Josip) Primožiþ – Tošo in Leon Štukelj med pripravami za nastop na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936. Šalila sta se, da bo Jože (Josip) Primožiþ z grabljami poþesal Leona Štuklja (muzej NOB, fototeka)

Berlin je bil ob prihodu športnikov že ves odet v rdeþe zastave s kljukastimi križi, ki so kazale na nacionalistiþno vzdušje v tej državi po vzponu Adolfa Hitlerja na oblast. V svojih spominih, ki jih Štukelj navaja v knjigi Prvih 100 let, je nanj napravil velik vtis Jesse Owens, s katerim se je Štukelj tudi osebno spoznal. Štuklja je pred tekmovanjem prevevala velika negotovost, ki je bila plod petletne odsotnosti z mednarodnih tekmovanj. Želja po še eni medalji z olimpijskih iger pa je bila velika. Štuklja je spreletelo veliko olajšanje, ko je ob razglasitvi rezultatov za vaje na krogih zaslišal svoje ime ob 2. mestu. Njegov veliki cilj, zakljuþiti bogato kariero s še eno olimpijsko medaljo, je bil tako dosežen. Številna množica je Štuklja veliþastno sprejela na železniški postaji ob prihodu iz Berlina v Maribor. 71 Prav tam, str. 117-122.

Z olimpijskim srebrom iz Berlina se je že skoraj 38-letni Leon Štukelj dokonþno poslovil od tekmovanj. Leta 1938 je na svetovno prvenstvo v Prago odpotoval le še kot spremljevalec jugoslovanske vrste.72 Po koncu svoje aktivne športne kariere je še vedno ostal zvest telovadbi. V društvu Sokol Maribor Matica je ob koncu tridesetih 20. stoletja in do zaþetka 2. svetovne vojne deloval kot odbornik društva. V središþu svetovne pozornosti je bil Leon Štukelj ponovno leta 1996, ko je ponovno doživel kanþek olimpijske slave ob otvoritvi olimpijskih iger v Atlanti. Svojo dolgo in bogato življenjsko pot je zakljuþil v Mariboru 8. novembra 1999.

Jože Primožiþ – Tošo (1900–1985), telovadec svetovne slave Jože Primožiþ se je rodil 7. februarja 1900 v Ljubljani, umrl 1985, telovadec svetovne slave, slikar in scenograf, þlan mariborskega Sokola od pomladi 1928. Tošo se je z gimnastiko zaþel ukvarjati razmeroma pozno, šele z enaindvajsetimi leti. Že pri šestindvajsetih je postal za Štukljem svetovni podprvak na drogu v Lyonu. Primožiþeva osebnost je bila precej drugaþna od Štukljeve. Tošo je bil po naravi veseljak, veliko bolj odprt. Družbo je pogosto razveseljeval s svojimi šalami, ki so razbijale monotonost napornih treningov. Od Leona se je Tošo razlikoval tudi v tem, da je telovadnico zapušþal pozno ponoþi, medtem ko je Leon v tem þasu debatiral s svojimi sodniškimi kolegi v kavarni Astoria.73 Velik telovadni talent in poznanstvo s Štukljem je Primožiþa, ki je bil pred tem þlan ljubljanskega društva Sokol I, pripeljalo v Maribor. Na pobudo Leona Štuklja je takratni starosta mariborskega Sokola – Matica, dr. Leopold Boštjanþiþ priskrbel delovno mesto za Jožeta Primožiþa. Dobil je delovno mesto tehniþnega risarja na obþinskem gradbenem oddelku. Od pomladi 1928 je že treniral skupaj s Štukljem.74 Olimpijske igre v Amsterdamu so bile za Toša druge po Parizu leta 1924. Drugi dan olimpijskih iger v Amsterdamu je Primožiþ na bradlji osvojil srebrno kolajno. Uvrstil se je neposredno za sokolskim bratom Vacho s ýeške. Skupaj z vrsto je osvojil še eno medaljo, in sicer bronasto.75

72 73 74 75

Prav tam, str. 134-139. Šugman in Rožman, Tošo, str. 31. Jauk, Leon Štukelj, str. 84. Šugman in Rožman, Tošo, 37-38.

Tudi o njegovem talentu so se pred odhodom v Amsterdam razpisali v þasniku Jutro: »Josip Primožiþ: šteje 28 let. Za seboj ima dve mednarodni tekmi: Pariz 1924 in Lyon 1926. »Tošo« je telovadec redke nadarjenosti. Imponira s svojim silovitim kolebom in s svojo veliko vztrajnostjo. V svojih poljubnih vajah prinaša celo vrsto najtežjih, deloma še nepoznanih prvin. Neprekosljiv mojster je v raznih stojah na rokah, v katerih je tako siguren, kakor mi navadni zemljani na nogah. Skoro neverjetno se sliši, da celo izvaja stojo na eni roki. Edino na konju še ni tako doma kakor na ostalem orodju. Kadar se mu posreþi, da enkrat popolnoma ukroti svoj temperament, bo brez dvoma telovadec, ki zlahka ne bo imel para.«76 Podobno kot Štukelj je tudi Primožiþ veliko raje treniral na prostem v Ljudskem vrtu kot v telovadnici 1. gimnazije, ki je bila pozimi pogosto neogrevana in premrzla za telovadbo, slabo prezraþena in zatohla. V takšnih razmerah se je Tošo pripravljal na 9. svetovno prvenstvo v telovadbi v Luksemburgu. Po tekmovalni plati je bilo zanj to najuspešnejše prvenstvo, saj je postal kar štirikratni svetovni prvak. Konkurente je premagal na konju z roþaji, bradlji, v prosti vaji in v mnogoboju. Uspeha pa se Tošo ni veselil, saj se je na tem prvenstvu smrtno ponesreþil njegov veliki prijatelj Tone Malej iz Bohinjske Bistrice.

Jože (Josip) Primožiþ – Tošo med pripravami za olimpijske igre v Berlinu leta 1936 Vaja na bradlji (muzej NOB, fototeka)

76 Jutro, Naši kraji in ljudje, Naša olimpijska vrsta, leto 9., št. 176, str. 8.

Zmeda, ki je nastala v reprezentanci ob Malejevi smrti, je povzroþila, da se niso ohranile medalje, ki jih je osvojil na tem prvenstvu. Danes se nihþe veþ ne spomni, ali so mu medalje sploh podelili.77 S svetovnega prvenstva leta 1931, ki je potekalo v Parizu, se je þlan mariborskega Sokola – Matica vrnil z nekaj vrhunskimi uvrstitvami, vendar brez odliþja. Še najbližje mu je bil pri preskoku, kjer je osvojil þetrto mesto. Kljub dobrim uvrstitvam, ki sta jih tako Štukelj kot Primožiþ prinesla iz Pariza, nista odpotovala na olimpijado naslednje leto v Los Angeles. Podobno kot Štuklja so tudi Primožiþa zaþele pestiti poškodbe, zaradi þesar priprave na olimpijske igre v Berlinu niso bile popolne, kar se je odražalo tudi pri rezultatih. Kot se za šampiona spodobi, je Primožiþ uspešno dopolnil svojo zbirko kolajn z najveþjih tekmovanj na svetu. Z 11. svetovnega prvenstva v Pragi se je vrnil z dvema bronastima kolajnama. Posamiþno si je bronasto medaljo zagotovil na bradlji, z vrsto pa je osvojil še drugo bronasto medaljo. 78 Ko se je prenehal ukvarjati s športno gimnastiko, ga je Maribor imel priložnost spoznati še kot uspešnega slikarja in scenografa v SNG Maribor. Kljub vsemu pa telovadbe po 2. svetovni vojni ni povsem zanemaril. Še vedno je namreþ sodeloval pri številnih akademijskih sestavah in javnih nastopih. V telovadnice je zahajal tudi kot sodnik, ki je ocenjeval nastope novega roda telovadcev. Stike z gimnastiko je prekinil leta 1953, nato je v telovadnico zašel le še ob tekmah Šalamunovega memoriala. Mesto ob Dravi je Tošotu priraslo k srcu, saj je tod ostal do smrti 18. avgusta 1985.

Jože (Josip) Primožiþ – Tošo med prosto vajo (parter) na XI. Mednarodnem prvenstvu v Pragi leta 1938 (muzej NOB, fototeka) 77 Prav tam, str. 45-47, 109. 78 Prav tam, str. 61-64.

Ostali športi in športniki Rudolf Visintin, uspešen telovadec, zmagovalec v nižjem oddelku na vsesokolskem zletu v Ljubljani. Vlado Venutti, smuþar, pobudnik gradnje sokolske planinske koþe na Pohorju in organizator smuþarskih župnih tekmovanj. Izbor narašþajnikov odbojkarjev so leta 1932 predstavljali Žaro Grgiþ, Danilo Požar, Milan Perme, Erik Aleš, Marjan Kožuh, Miran Cizelj, Milan Orel, Gombaþ. Žensko odbojkarsko vrsto so leta 1932 sestavljale Milena Tušak, Nada Maþus, Mira Živic, Marjana Hinterlechner, Dara Gregoretiþ, Danila ýernigoj, Marjeta Lešnik, Renata Jug, Anica Kojiþ, Milica Sever, Danica Bertoncelj, Mira Florjanþiþ. Na akademiji Sokola Maribor – Matica 1. decembra 1937 v Narodnem gledališþu Maribor so nastopile Milica Sever, Marica Štok, Sonja Pertot, Fani Ptiþ, Ana Matkoviþ in Danica Bertoncelj.

Tekmovalni uspehi med obema vojnama 1922 – Rudolf Visintin na vsesokolskem zletu v Ljubljani v nižjem oddelku osvoji 1. mesto, – moška vrsta osvoji 3. mesto, – ženska vrsta v prvem oddelku osvoji 1. mesto, v drugem oddelku 2. mesto. 1928 – Leon Štukelj na olimpijskih igrah v Amsterdamu osvoji zlato kolajno na krogih. 1928 – Leon Štukelj na olimpijskih igrah v Amsterdamu osvoji bronasto kolajno v mnogoboju.

1928 – Josip Primožiþ na olimpijskih igrah v Amsterdamu osvoji srebrno kolajno na bradlji. 1930 – Na 9. svetovnem prvenstvu v Luksemburgu Josip Primožiþ osvoji zlato kolajno v prostih vajah, – na 9. svetovnem prvenstvu v Luksemburgu Josip Primožiþ osvoji zlato kolajno na bradlji, – na 9. svetovnem prvenstvu v Luksemburgu Josip Primožiþ osvoji zlato kolajno na konju z roþaji, – na 9. svetovnem prvenstvu v Luksemburgu Josip Primožiþ osvoji zlato kolajno v mnogoboju, – na 9. svetovnem prvenstvu v Luksemburgu Leon Štukelj osvoji bronasto kolajno na drogu, – na 9. svetovnem prvenstvi v Luksemburgu Josip Primožiþ in Leon Štukelj z vrsto Jugoslavije osvojita bronasto kolajno. 1931 – Leon Štukelj na svetovnem prvenstvu v Parizu osvoji srebrno medaljo na bradlji, – Leon Štukelj na svetovnem prvenstvu v Parizu osvoji srebrno medaljo na krogih, – Leon Štukelj na svetovnem prvenstvu v Parizu osvoji bronasto medaljo na konju z roþaji. 1936 – Na olimpijskih igrah v Berlinu Leon Štukelj osvoji srebrno medaljo na krogih. 1938 – Na 11. svetovnem prvenstvu v Pragi Josip Primožiþ osvoji bronasto kolajno na bradlji, – na 11. svetovnem prvenstvu v Pragi Josip Primožiþ z vrsto Jugoslavije osvoji ekipno bronasto kolajno.

DRUŠTVO PO 2. SVETOVNI VOJNI Maribor in Sokolski dom v ruševinah po vojni Dolga štiri leta je vojna vihra pustošila po Mariboru in okolici. Maribor je bil eno izmed zadnjih osvobojenih slovenskih mest in je bil ob koncu vojne v ruševinah. Kmalu pred osvoboditvijo je doživljal še zadnje mašþevalne okupatorske ukrepe zoper Slovence. Tako so še konec marca 1945 Nemci v Mariboru ustrelili 10 talcev. Veþina okupatorskih funkcionarjev in nacistiþnih sodelavcev se je iz Maribora umaknila 8. maja 1945. Dan kasneje so se po mariborskih ulicah že pojavljali letaki z napisom Maribor Svoboden.79 Medvojnemu bombardiranju in opustošenju se ni izognil tudi Sokolski dom. Velike rane, ki so se zarezale v srca ljudi, so spremenila njihove osebnosti, njihova razmišljanja. Še posebej boleþa je bila bratomorna vojna, ki je potekala med vojno in po njej. Uniþen je bil tudi veþji del telovadne opreme, ki so si jo pred vojno sokoli le stežka pridobili in jo skrbno varovali. Po zaslugi predvojnega þlana mariborskega Sokola Matica, Jožeta Grgiþa, je bil najden del telovadne opreme. Jože, invalid zaradi otroške paralize, je med vojno opazoval, kam so odvažali telovadno opremo iz Sokolskega doma. Takoj po osvoboditvi se je sešel s Franjem Orlom in Zlatkom Zeijem ter pokazal, kje se nahajajo telovadno orodje, lahkoatletske potrebšþine, odbojkarske mreže, nekaj žog in veliko parov smuþi. Resda so bili konji, koze brez usnjenih prevlek, a so bili za povojne telovadce izrednega pomena. V þasu povojne obnove namreþ ni bilo mogoþe niti razmišljati o kakšni novi opremi. Za njo ni bilo niti denarja niti je ni bilo moþ nikjer nabaviti.

Sokoli med NOB V želji po svobodi so v narodnoosvobodilnem boju izgubili svoja življenja naslednji sokoli: Franjo Vrunþ – Buzdo, Mileva Zakrajšek, Adolf Kristl, Jože Sagadin, Gjuro Konﬁdenti, Franjo Skaza, Anton Pavletiþ, Ivan Mravljak - Mrož, Rudolf Kac, Borut Gniušek, Nace Vidmar, Marko Rems, Mirko Roth, Milan Orel, Robert Kukovec, Zoran Mulej, Ciril Maver, Franc Mariniþ, Stane Lenardom, ýrtomir Majer, Ljubo Marion, Ivan Regliþ, Jože Sekula, Miro Starc – Karamazov, Branko Hojnik, Maks Kovaþiþ, Ljuban Vodeb, Žarko Grgiþ, Maks Kotnik, Miran Cizelj, Franjo Crnek, Jože Prislan, Bogdan Mariniþ – Dane, Milko Štepic.

79 Božo Repe, Oris zgodovine Maribora v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, SHS, leto 2003, št. 2-3, str. 454.

Ukinitev sokolskih društev leta 1945 Nova povojna oblast, ki se je vzpostavila v Sloveniji in Jugoslaviji, je prejšnjo organiziranost in delovanje društev spremenila, tudi telovadna organiziranost je bila postavljena na popolnoma nove temelje. Slovenski sokoli, ki so bili ena od ustanovnih skupin OF 26. aprila 1941, so se še zadnjiþ zbrali poleti 1945 v Ljubljani, kjer se jim je predsednik slovenske vlade Boris Kidriþ zahvalil za njihov boj proti okupatorju. Zaradi pristopa številnih srbskih sokolov k þetnikom so morali slovenski sokoli prekiniti svoje delovanje v sokolski organizaciji. 80 Zato ni prišlo do obnovitve sokolskega društva in je ob zaþetku vojne prenehalo s delovanjem. Pripadniki sokolskega gibanja so se julija 1945 odloþili za pristop k ﬁzkulturni organizaciji. Na tem zboru je po govoru dr. Viktorja Murnika v imenu mariborskega Sokola izjavil njegov predstavnik Zlatko Zei naslednje: »V imenu sokolstva ob naši severni meji izjavljam kot delegat Sokolske župe Maribor, da smo popolnoma odobravali delo in stremljenje Osvobodilne fronte in v okviru te vse ukrepe, ki jih je izvedlo vodstvo slovenskega demokratiþnega sokolstva med okupacijo. Tej moji izjavi so porok vsi tisti bratje in sestre, ki so za zmago idej Osvobodilne fronte žrtvovali najdražje – svoje življenje. Izjavljam, da se je sokolstvo ob naši severni meji v poslednjih treh oziroma štirih letih bivše Jugoslavije že zavedalo prihajajoþe nove dobe, zato je v obrambo slovenske þasti ob severni meji kot prvo v vsej Sloveniji prožilo odkrito roko vsem zavednim Slovencem ob tej meji, ne glede na njihov svetovni in politiþni nazor. Zaradi tega z mirno vestjo izjavljam v imenu vseh sokolov ob severni meji, to je v imenu Sokolske župe Maribor, da se bo naše sokolstvo tudi naprej zavedalo svojega poslanstva ter bo z vsem svojim žitjem in bitjem podpiralo in sodelovalo v novi telesnovzgojni organizaciji.«81

Ustanovitev novega športnega društva ýlani nekdanjega Sokola Maribor – Matica skupaj s þlani I. SSK Maribor so bili pobudniki za ustanovitev novega športnega društva, ki se je imenovalo Fizkulturno društvo Maribor. Ustanovni zbor društva je bil že dobra dva meseca po koncu vojne, toþneje 19. julija 1945 na vrtu kavarne Astoria. To novo nastalo društvo je nasledilo društvo Sokol Maribor – Matica in I. SSK Maribor. Podobno kot v predvojnem sokolskem društvu so v njem skrbeli za veþ razliþnih športov. Še posebej so se razvili jezdni odsek, nogomet in odbojka. Mariborski odbojkarji in odbojkarice bili pred vojno nepremagljivi. ýeprav je bila med vojno Sokolska planinska koþa na Pohorju uniþena, je velik razmah doživelo tudi smuþanje, ki je postajalo þedalje zanimivejše za prebivalce mesta pod Pohorjem. 80 Mira Grašiþ in Marjan Matjašiþ, Sokoli in orli na slovenskem Štajerskem, str. 15. 81 75 let DTV Partizan Maribor-center, Maribor 1982, str. 7.

Prvi predsednik novoustanovljenega društva je postal Miloš Ogrizek. Za podpredsednika in naþelnika je bil imenovan Zlatko Zei, ki je že v predvojnem þasu veliko pripomogel k uspešnemu delu v društvu. Veþino mest v odborih so zasedali stari þlani iz sokolskega društva skupaj s þlani I. SSK Maribora, to so bili: Radovan Šepec, Igor Rosina, Vekoslav Primc, Friderik Degen, Alenak Rode, Vitja Rode, Olga Orel, Franjo Orel, Nevenka Niþ, Miro Vodeb, Sreþko Voglar in Dušan Poljanec.82

Na krilih povojnega zanosa Med prve naloge društva je spadala ureditev telovadnice in zunanjih igrišþ. Predvsem s prostovoljnim delom mladine jim je kmalu uspelo urediti dve igrišþi za odbojko in eno za košarko v Ljudskem vrtu. Zatem so uredili še igrišþa za tenis in nogometno igrišþe. Ponovno je bilo potrebno privabiti nove þlane in vaditelje. Telovadke in telovadci so žrtvovali številne ure prostovoljnega dela, da so si za silo uredili telovadnico v I. gimnaziji in telovadišþe v Sokolskem domu. Pod vodstvom preizkušenih vaditeljev Sokola Maribor – Matica so zaþeli vaditi prve povojne skupine telovadcev. Tako so že do jeseni istega leta mariborski telovadci pripravili prvo povojno telovadno prireditev, ki je v za silo urejeno Unionsko dvorano (namesto šip so odprtine zadelali z deskami) pritegnila številno obþinstvo. Mladina se je ponovno zaþela pridruževati telovadcem, tako se je število þlanstva zaþelo poveþevati.

ýlanice društva na enem izmed prvih nastopov po drugi svetovni vojni (arhiv ŠD Center) 82 Spomenica ob 50-ti obletnici ustanovitve telovadnega društva »Sokol« v Mariboru, str. 18.

Med telovadci se je kljub svojim letom še vedno pojavljal nosilec olimpijskega odliþja in svetovni prvak Jože Primožiþ Tošo. Svoje aktivno predvojno delo so nadaljevale tudi ženske, ki so še naprej telovadile in vodile oddelke. Med najbolj aktivnimi so bile Betka Manfreda, Marija Može, Marija Zei in Karmen Zorþ. V društvu je bilo poskrbljeno tudi za najstarejše rekreativce, saj je od leta 1947 vodil skupino rekreacije željnih starejših obþanov takrat 56-letni pedagog Viktor Gruntar. Poleg vadbe starejših skupin je Viktor Gruntar veliko pozornosti posveþal vzgoji mladine in njihovemu telesnemu razvoju. Uspešno delovanje društva se je pokazalo že takoj po vojni, ko so odbojkarice zastopale Slovenijo in leta 1946 postale državne prvakinje. Podoben uspeh so dosegli še Milivan Mihorko, Franc Planinc in Rado Kajzer, ki so z reprezentanco Slovenije postali državni prvaki v streljanju. Državna prvakinja v skokih v vodo je postala Albina Heriþ, prav tako þlanica Fizkulturnega društva Maribor. Ugotovljen je bil napredek v vseh športnih panogah, in to kljub slabim vadbenim razmeram. Tako so bili þlani društva ekipno in posamiþno med najboljšimi v Sloveniji. Zmagovali so v tenisu, Franci ýop je bil þlan smuþarske olimpijske reprezentance v St. Moritzu, Ljubo Brandner je bil þlan jugoslovanske reprezentance v plavanju. V odbojki so nastopale tri moške in dve ženski vrsti, nogometaši so gostovali na ýeškoslovaškem, košarkarji pa so že postali resni kandidati v Sloveniji. 27. septembra 1946 se je društvo, kateremu je predsedoval Stanko Lapajne, preimenovalo v Fizkulturno društvo Polet (FD Polet). Z imenom polet so hoteli poudariti nov, svež veter, ki je prevzel društvo in mu dal zagon za þim boljše delovanje. Društvo je od Sokola – Matice prevzelo igrišþe v Ljudskem vrtu, Unionsko dvorano in teniško igrišþe od I. SSK Maribor. Leto kasneje (30. oktobra 1947) se Fizkulturno društvo Polet ponovno preimenuje, tokrat dobi ime Sindikalno ﬁzkulturno društvo Polet (SFD Polet). Predsednik društva je za naslednje obdobje postal Štefan Šprogar iz Mariborske tekstilne tovarne, saj je društvo, ki je v tem þasu štelo 1622 þlanov, prišlo pod okrilje odbora Zveze tekstilcev. Prvega sreþanja telovadnih društev v Beogradu se je udeležilo 80% vseh mariborskih telovadcev. Podobno je bilo tudi na 11. vsesokolskem zletu v Pragi naslednje leto. Veþina telovadcev iz Maribora je namreþ prihajala prav iz Sindikalnega ﬁzkulturnega društva Polet (SFD Polet), kot se je od 30. oktobra 1947 imenovalo Mariborsko telovadno društvo. Mariborsko telovadno društvo sta na teh nastopih vodila zakonca Zei. O popularnosti telovadnega društva v Mariboru govori tudi podatek, da je štelo kar 24 oddelkov, v katere so bili razdeljeni telovadci in telovadke od najmlajših do najstarejših þlanov.

Ena izmed prvih telovadnih akademij po drugi svetovni vojni (arhiv ŠD Center)

Ob 50. obletnici ustanovitve Sokola v Ljutomeru, þlani DTV Partizan Maribor. Z leve proti desni: Franjo Oman, Franc Horvat, Habjaniþ, Leo Dogša (arhiv ŠD Center)

Ustanovitev Telovadnega društva Maribor Leta 1948 se je po sklepu II. kongresa Fizkulturne zveze Jugoslavije društvo reorganiziralo, iz Fizkulturnega društva Maribor sta nastali dve novi društvi. To sta bili Sindikalno športno Polet (SŠD Polet) in Telovadno društvo Maribor. Telovadci so tako dobili svoje društvo, ki se je leta 1952 preimenovalo v Telovadno društvo Partizan Maribor. S tem so v društvu dobili možnost, da se osredotoþijo le na telovadbo. Zaradi þedalje manjšega vpliva Fizkulturne zveze Slovenije in sporov s posameznimi zvezami se je federalna Fizkulturna zveza Jugoslavije odloþila, da se tako republiške kot tudi osrednja zveza razidejo. Naslednji korak je bil preimenovanje osrednje in vseh republiških zvez, ki so se preimenovale v Zveze za telesno vzgojo Partizan. Nova imena so dobila tudi posamezna telovadna društva, ki so se v letu 1952 preimenovala v Društva za telesno vzgojo Partizan.83 Poleg športne gimnastike, ki so jo razvijali v DTV Partizan Maribor, so se posveþali telesni vzgoji številnih rekreativcev. Izstopali so tudi pri pripravi vaj na telovadnih akademijah, kjer so z izvirnimi sestavami dosegali visoke uvrstitve.84 Predsednik novoustanovljenega telovadnega društva je postal Lojze Struna.

Zlet v Mariboru 23. maja 1954, v ospredju Franjo Oman, z leve proti desni: 1. Teo Safran, 3. Milan Hrastovec, 4. Drago Štefanþiþ, 5. Leo Dogša (arhiv ŠD Center) 83 Stepišnik, Telovadba na Slovenskem, str. 245, 246. 84 Veþer, leto 37, št. 85, Tradicija, dolga triþetrt stoletja.

Za prvega podpredsednika je bil imenovan Tošo Primožiþ, ki je še vedno sodeloval pri številnih akademijskih sestavah. Drugi podpredsednik je postal Stana Gregoretiþ, tajnik Mihajlo Dojþinoviþ. Tehniþno vodenje moškega þlanstva v društvu je še naprej ostalo v rokah Zlatka Zeija in njegovega namestnika Erika Aleša. Naþelnica je postala Marija Zei, njena namestnica pa Boža Kremžar. Ljuban Struna je postal referent za propagando, Melita Vezjak blagajniþarka, Leo Dogša društveni gospodar, Bruno Weixl zdravstveni referent, Franjo Orel, Franc Simoniþ, Viktor Gruntar, Stanko Lapajne, Janez Viþiþ in Ferdo Pernat so bili imenovani za þlane upravnega odbora. Prizadevno prostovoljno delo þlanov Telovadnega društva Partizan Maribor je pripeljalo do tega, da je imel Maribor ob 50. obletnici sokolstva v Mariboru eno najlepše urejenih telovadišþ v Jugoslaviji. To telovadišþe, ki je imelo tudi majhen bazen, se je nahajalo nasproti današnjega Ljudskega vrta.85 Javne nastope je društvo prikazovalo le na akademijah, lastnih nastopov niso prirejali, saj so svoje sestave prikazovali že na okrajnih nastopih. Ženska vrsta in moška vrsta sta med drugim v zaþetku petdesetih nastopili tudi v Trstu.

Ženska vrsta med vajo z obroþi v Trstu leta 1952 (arhiv ŠD Center)

85 Spomenica ob 50-ti obletnici ustanovitve telovadnega društva »Sokol« v Mariboru, str. 21 in 22.

Praznovanje 50. obletnice V letu 1957, ko je društvo praznovalo svojo 50. obletnico obstoja, je predsedniško mesto ponovno prevzel Lojze Struna. Naþelnik je postal Erik Aleš, Jože Zadnik njegov namestnik. Betka Manfreda je postala naþelnica, njeni namestnici pa Karmen Zorþ in Slavica Bibianko. Društvo je priþelo s proslavljanjem okroglega jubileja že 29. novembra 1956 s telovadno akademijo, ki je po zaslugi Marije Zei in njenih mladink imela revialni znaþaj. Na uvodni slavnostni reviji je skupno nastopilo 135 pripadnikov društva, od najmlajših cicibanov do najstarejših þlanov.

Naslovnica Spomenice ob 50. obletnici

Pomemben dokument praznovanja 50. obletnice predstavlja Spomenica, ki jo je sestavil in izdal nadvse prizadeven uredniški odbor, vendar je žal ostal anonimen. Spomenica obsega uvodno besedo, kratek zgodovinski pregled od ustanovitve do 2. svetovne vojne, o ženski telovadbi v Mariboru, delovanje društva od leta 1945–1957. Številni podatki in skrbno izbrane fotograﬁje te sicer skromne brošurice kažejo na ponos in zavednost društva, njegovih tedanjih funkcionarjev in þlanov. V sklepnem delu objavljene reklame (skupno jih je 17) tedanjih mariborskih podjetij so svojevrstna zgodovina mariborskega povojnega gospodarstva. Kljub svoji neznatnosti je Spomenica pomemben dokument narodne in društvene zgodovine.

Jubilejne prireditve v letu 1957 so tako moþno angažirale društvene funkcionarje, da se niso bolj uþinkovito uprli izgubi Unionske dvorane. Na jubilejni prireditvi s slavnostnim zasedanjem vsega þlanstva v veliki dvorani telovadnega doma Union, ki so ga še pred vojno imenovali Sokolski dom, so podelili priznanja najbolj zaslužnim telesnovzgojnim delavcem. Prejeli so plaketo, ki jo je izdelala Mariborska livarna po osnutku slikarja in športnega delavca Zlatka Zeija. Na malem stadionu v Ljudskem vrtu je bil 9. junija 1957 nastop s sprevodom, v katerem so se predstavili pripadniki društva od pionirjev do þlanov.

Strokovni odbor ob 50-letnici: Leo Dogša, Erik Aleš, Štefka Zadnik, Janja Primc, Erik Vrenko, v ozadju Franjo Vizjak, Milan Hrastovec, Marjan Lah, Franjo Oman, Jenda Bradaþ (arhiv ŠD Center)

Oman, Zei, Furlan, Horvat, Copf, Težak v petdesetih (arhiv ŠD Center)

Izguba Unionske dvorane Že konec prejšnjega leta so se priþeli razgovori o odstopu bivšega Sokolskega doma, ki ga je društvo kot naslednik Sokola prejelo v svojo last in upravo. Dom, katerega naj bi prevzela organizacija Ljudske prosvete, je prinašal precej prihodkov z najemninami ob raznih prireditvah. V zameno so društvu s strani Okrajnega ljudskega odbora – Maribor, obljubili ﬁnanciranje izgradnje nove telovadnice na že urejenem telovadišþu nasproti Ljudskega vrta. V novi športni dvorani bi naj bile poleg dvorane za splošno vadbo še študijska telovadnica in veþ manjših telovadnic za razne rekreativne skupine. Do izgradnje telovadnice bi naj društvo uporabljalo dvorano v drugem nadstropju Uniona, ki so ga do sedaj imeli v lasti. Pripadal naj bi jim tudi del dohodkov od najemnin za oddajanje prostorov in od najemnine kleti, ki jo je uporabljal Vinag. Okrajni ljudski odbor se je zavezal, da bo društvu v naslednjih desetih letih izplaþal še 120 milijonov dinarjev za odškodnino. Nadalje se je obvezal, da po izgradnji vseh teh objektov, dvorane, študijske in male telovadnice, dotira ﬁnanþna sredstva, ki bi bila potrebna za kritje raþunov preko planiranih stroškov. Okrajni ljudski odbor odstopi društvu tudi staro stanovanjsko stavbo na letnem telovadišþu, ker je na tem mestu predvidena gradnja omenjenih objektov. Do prevzema omenjenih objektov je društvo brezplaþno uporabljalo dvorano v 2. nadstropju. Društvo bo stare prostore zapustilo, ko bo izdano uporabno dovoljenje in ko bo opravljen prevzem novih telovadnih objektov. Poznejši dogodki in spremembe dogovorov so bistveno spremenili zaþrtane smernice. Sanje o novi športni dvorani za telovadce so se razblinile. Ob podpisu pogodbe na Okrajnem ljudskem odboru so predstavnike društva obvestili, da niso lastniki vinskih kleti, ker to ni zabeleženo v zemljiški knjigi. Društvo je tako izgubilo svoj dom in ostalo brez obljubljene telovadnice. ýeprav so bili že izdelani naþrti za izgradnjo novega športnega kompleksa na telovadišþu v Ljudskem vrtu, do izgradnje le-tega nikoli ni prišlo. Pobuda za gradnjo novih športnih objektov na telovadišþu ob Mladinski ulici je dokonþno prenehala s smrtjo Vekoslava Primca. Društvene aktivnosti so tako ponovno potekale v premajhnih šolskih telovadnicah.86

86 75 let DTV Partizan Maribor-center, Maribor 1982, str. 31 in 32.

Nekdanji gasilski dom – novi dom društva Letno društveno telovadišþe ob Mladinski ulici je 30. septembra 1963 v upravljanje in vzdrževanje prevzela Uprava za vzdrževanje telesnovzgojnih objektov obþine Maribor Center. DTV Partizan Maribor je tako izgubil upravljanje telovadišþa, na katerem je imel urejeno košarkarsko igrišþe, dvoje igrišþ za odbojko, igrišþe za mali nogomet in rokomet, ter lahkoatletsko stezo z napravami za lahkoatletiko. Poleg telovadnih površin je društvo predalo tudi zgradbo z garderobami, tuši, grelci za vodo, sanitarijami in zunanji kopalni bazen. Telovadišþe je kasneje prevzel Zavod za vzdrževanje telesno kulturnih objektov Stadion. Odnosi z Zavodom Stadion nekaj let niso bili dobri, saj je društvo svoja zemljišþa, na katerih so bila urejena igrišþa, prepustilo z namenom, da jih bo Zavod Stadion redno vzdrževal. Zgodilo pa se je, da je nekaj let zapored denar, ki je bil namenjen vzdrževanju igrišþ, enostavno izginil oziroma ga je Zavod uporabil v druge namene. Prav zaradi tega je prihajalo konec šestdesetih in v zaþetku sedemdesetih do ostrih pogovorov med direktorjem Zavoda Milanom Orlom in predsednikom DTV Partizan Maribor Center Jankom Lampretom na sestankih. Na telovadišþu v Ljudskem vrtu, ki ga je Zavod prejel v upravljanje od društva, je Zavod zgradil nogometno igrišþe. DTV Partizan Maribor – Center je leta 1964 po odloku Obþinske skupšþine Maribor – Center v zameno dobil prostore bivšega gasilskega doma, ki jih je preuredil za potrebe telesne vzgoje in športne gimnastike. Ti prostori so bili pred drugo svetovno vojno v lasti lavantinske škoﬁje s sedežem v Mariboru. Z odloþbo iz leta 1948 je ta stavba prešla v last države. V delu stavbe, kjer so uredili gasilski dom, so se leta 1963 odloþili prostor preurediti za potrebe telesne vzgoje. Za ta korak so se odloþili predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov za telovadbo, ki so jih potrebovali na Osnovni šoli Bojana Ilicha, Srednji šoli za telesno vzgojo, Srednji šoli za gostinstvo in v Centru za blagovni promet. V zameno za nakazilo investicijskih sredstev je bila v veþernih urah telovadnica namenjena potrebam DTV Partizan Maribor – Center. S preselitvijo v nove prostore je društvo dokonþno zapustilo svoj nekdanji Sokolski dom v Unionu. Prostore, pridobljene leta 1964, društvo uporablja še danes.87 Društvo je na zemljišþih okoli pridobljenih objektov zgradilo in uredilo športna igrišþa za mali nogomet, košarko, rokomet in odbojko. Leta 1982 je Samoupravna telesnokulturna skupnost Maribor prenesla pravico uporabe objektov in zemljišþ okoli njih na DTV Partizan Maribor.

87 Veþer, leto 37, št. 85, Tradicija, dolga triþetrt stoletja.

Povojna leta – tekmovanja, akademije, nastopi S prekinitvijo aktivnega ukvarjanja s telovadbo Primožiþa in Štuklja Slovenci po 2. svetovni vojni nekaj þasa nismo imeli telovadca, ki bi lahko posegal v svetovni vrh. Leon Štukelj je že pred vojno opozarjal na spremenjen naþin telovadbe. Spremembe pri vadbi in javnih nastopih je že v predvojnem þasu v društvo prinesel takratni naþelnik Milan Apih. Kljub temu, da Slovenci v tem povojnem þasu nismo imeli telovadcev v svetovnem vrhu, se Telovadno društvo Partizan Maribor lahko ponaša s številnimi uspehi in priznanji, ki jih je osvojilo v Jugoslaviji. Glavni namen društva je bil dosežen. V svojo sredo so hoteli pritegniti þim veþ mladih in starejših, ki so želeli izboljšati telesno pripravljenost. Poleg že omenjenih zletov v Beogradu 1947 in Pragi 1948 se je društvo udeležilo še sreþanja društev Partizan v Beogradu 1952, republiškega zleta Partizana v Ljubljani 1954, festivala telesne kulture v Ljubljani 1957, sreþanja Partizana Jugoslavije v Beogradu 1959. Na teh prireditvah in tekmovanjih so nastopali z raznimi akademijskimi sestavami, katerih zelo uspešna avtorja sta bila Jože Zadnik in Tonþka Lazareviþ. Na izbirnih tekmah, ki jih je organizirala republiška zveza Slovenije za dvoboje z drugimi republikami, so bili v slovensko vrsto iz mariborskega telovadnega društva izbrane Renata Štromar, Tatjana Dolenc, Branka Hujiþ, Marina Vrenko, Božena Macarol, Lia Tomažiþ, Majda Golec, Adela Križman in Majda Kristan. Moško vrsto sta zastopala Milan Hrastovec in Erik Vrenko. Telovadci DTV Partizan so se s svojimi toþkami predstavili na gimanestradah88 v Rotterdamu 1949, Zagrebu 1957, Stuttgartu 1961, na Dunaju 1965, v Baslu 1969 in Berlinu 1975. Na gimnaestradi v Zagrebu so mariborski mladinci navduševali obþinstvo z masovno toþko – Vaje s poleni avtorja Jožeta Zadnika. Isti vaditelj je mariborske mladince popeljal štiri leta kasneje v Stuttgart, kjer so prikazali vajo z naslovom Sodþki. Posebno velik uspeh je DTV Partizan Maribor – Center doživel na V. gimnaestradi v Baslu, kjer so mariborske telovadke še posebej navdušile svetovno javnost. Jugoslavijo je namreþ s toþko Jožeta Zadnika Gori, doli in okoli predstavljalo 18 mladih þlanic Partizana Maribor Center. Pri pripravi na nastop je Zadniku bila v veliko pomoþ tudi njegova asistentka Ivanka Baša. 88 Gimnaestrada: gimnastiþna prireditev, ki nima tekmovalnega znaþaja. Na njej bi se naj sreþali telovadci in telovadke vsega sveta in prikazali telesnokulturno dejavnost posameznih narodov. Njen ustanovitelj je Nizozemec Sommer.

Telovadke Jožeta Zadnika na gimnaestradi v Baslu med vajo Gori, doli in okoli (arhiv ŠD Center)

Obþinstvo je z velikim navdušenjem sprejelo tudi toþko Ritem in igra avtorice Tonþke Lazareviþ, v kateri je nastopilo 18 deklet. Mariborþani so bili prvi, ki so znali povezati ritmiko in akrobatsko gimnastiko z glasbo, zaradi þesar so bili prava atrakcija, kamor koli so prišli. V tem þasu je društvu predsedoval Janko Lampret, ki je zaradi uspešnih nastopov mariborskih vrst v Baslu moral kmalu še poskrbeti za potovanje v Antwerpen, kamor so bile povabljene mariborske telovadke.

Tonþka Lazareviþ s telovadkami na gimnaestradi v Baslu (arhiv ŠD Center)

Vabili so jih tudi na Nizozemsko, Švedsko, Portugalsko, v Izrael Avstrijo in Nemþijo, vendar so se v društvu morali številnim vabilom le zahvaliti. Vsa ta gostovanja bi namreþ zahtevala precejšnja ﬁnanþna sredstva in daljšo odsotnost šoloobveznih gimnastiþark od pouka. Gostovanje na gimanestradi v Baslu je društvo stala tri milijone takratnih dinarjev, kar je bilo enako, kot je znašala celoletna dotacija društvu. Zaradi navdušujoþih nastopov mariborskih telovadk in telovadcev na že omenjenih gimnaestradah se je posebna komisija gimnastiþne zveze Jugoslavije odloþila, da bo na VI. gimnaestradi v Berlinu Jugoslavijo ponovno zastopala vrsta mladink DTV Partizan Maribor Center. Za društvo je bilo to še posebno priznanje, saj je gimnaestrada v Berlinu potekala leta 1975, torej 30 let po zmagi nad fašizmom. Organizacijski odbor, v katerem so bili poleg predsednika Janka Lampreta še Stane Legat, Alojz Žalek, Dušan Štok, Miljutin Radoviþ in Štefka Zadnik, je moral ponovno zavihati rokave, da je lahko omogoþil nemoteno potovanje osemnajsterice mariborskih deklet na þelu z avtorjem sestave Jožetom Zadnikom. V Berlinu so se v toþki z imenom Mostnice predstavile Nevenka Ketiš, Cvetka Šilec, Nadja Kokalj, Karmen Šenveter, Marisa ýebular, Nataša Legat, Mojca Pajnik, Mika Radoviþ, Ljuba Radoviþ, Sonja Jauševec, Andreja Štok, Bojana Braþko, Jerica Romih, Mojca ýepiþ, Zlatka Vodlak, Alenka Sajovic, Renata Bajt in Martina Plešivþnik. Avtorica številnih akademijskih sestav Tonþka Lazareviþ se je v zgodovino društva zapisala tudi kot zaþetnica ritmiþne gimnastike v Mariboru. Ena izmed njenih prvih uþenk ritmiþne gimnastike je bila Branka Vajngerl, danes profesorica na Fakulteti za šport v Ljubljani.

Pestro delovanje društva na razliþnih podroþjih Društvo Partizan Maribor je imelo ob zaþetku koledarskega 1970 leta 939 þlanov, od tega 799 aktivnih. Razporejeni so bili v 26 oddelkov, za katere je skrbelo 31 vodnikov. Naslednje leto je bilo v društvu 771 aktivnih þlanov in 475 podpornih þlanov, med slednjimi je bilo še 28 funkcionarjev, 26 vodnikov in 8 trenerjev. Na obþnem zboru aprila 1970 so se v društvu z zlatimi plaketami zahvalili za 15-letno delovanje v društvu Janku Lampretu, Ljubici Lorger, Bosiljki Bradaþ, Štefki Zadnik, Jožetu Zadniku, Mirku Žerjavu in Bogu Šramu. V društvu so skrbno ravnali tudi z najmlajšimi þlani, katerim so se še posebej posveþali ob raznih praznikih. Tako so bila v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja tradicionalna pustna rajanja za otroke in tudi starejše. Tradicionalna je bila tudi postavitev novoletne jelke za najmlajše. Za odrasle so vsako leto pripravili družabne veþere ob dnevu žena. Pestre društvene dejavnosti, ki jih je društvo v tem þasu pripravljalo, priþajo o pravem društvenem življenju, ki se na žalost precej razlikuje od današnjega življenja v številnih društvih.

Pustovanje v mali telovadnici (arhiv ŠD Center)

V letu 1970 je društvo pripravilo telovadno akademijo ob 25. obletnici telesne kulture v povojni Jugoslaviji. Program slavnostne akademije, ki je potekala na mariborskem sejmišþu v hali B, je povezovala Bosiljka Bradaþ. Številþna množica, ki si je ogledala akademijo, je bila priþa vrhunskim toþkam mariborskih telovadcev. Prireditev se je priþela s sestavo pionirjev pod vodstvom njihove vaditeljice Olge Ferš. V nadaljevanju so prikazale telovadke Tonþke Lazareviþ vajo Razprtje peruti in telovadke Jožeta Zadnika sestavo z otvoritve svetovnega prvenstva, ki je tega leta potekalo v Ljubljani. Telovadci pod vodstvom Milan Hrastovca in Staneta Erhatiþa so obþinstvu prikazali nekaj vratolomnih vaj iz akrobatike. Eden izmed vrhuncev prireditve pa je zagotovo bila predstavitev jugoslovanske gimnastiþne reprezentance, v kateri se je predstavil tudi domaþin Toni Piletiþ. Jugoslovanski reprezentantje so obþinstvu prikazali nekaj zelo težkih gimnastiþnih prvin. V tem jubilejnem letu so priznanja za svoje delo v telesni vzgoji prejeli društveni predsednik Janko Lampret, Jože Zadnik, Milan Hrastovec, Bogo Špram in društveni propagandist Peter Knehtl. Za eno najveþjih domaþih priznanj, ki jih je društvo prejelo v tem obdobju, je tedanji predsednik Janko Lampret navedel, da so jim je leta 1971 ob dnevu mladosti v Beogradu osebno þestitali Josip Broz Tito, Jovanka Broz, Edvard Kardelj in drugi visoki državni uradniki.

Telovadci Milan Hrastovca med vajo Moderna embalaža (arhiv ŠD Center)

Pet let kasneje so ob 30. obletnici delovanja društva v povojni Jugoslaviji prejeli priznanja Zveze telesnokulturnih organizacij Maribor za trideset let aktivnega dela v društvu Milan Hrastovec, Marjan Lah, Jože Zadnik in Erik Aleš. Leto 1970 je bilo še v enem pomenu eno izmed bolj pestrih v zgodovini društva, saj je tega leta prišlo do prvega prijateljskega »obraþuna« med domaþim Partizanom in telovadno ekipo ATUS iz Voitsberga v Avstriji. Do leta 1985 se je zvrstilo 10 tekem med omenjenima društvoma, kar priþa o dobrem sodelovanju DTV Partizana Maribor – Center tudi z društvi izven jugoslovanskih meja. Veþer, 1971

Vrsti DTV Partizan Maribor Center in ATUS Voitsberg med dvobojem leta 1983; zmagajo Mariborþani (arhiv ŠD Center)

Društvo je zelo dobro sodelovalo tudi z drugimi društvi Partizana v bližnji in daljni okolici, o þemer priþajo številna priznanja in zahvale, ki so jih prejeli od teh društev. Društvo je dobro sodelovalo tudi z mariborskimi podjetji. Tako so leta 1980 ugodili prošnji mariborskega Stavbarja za brezplaþni odstop dela zemljišþa v þasu gradnje prizidka k Srednji gostinski šoli. Pri Stavbarju so se zavezali, da bodo po koncu gradnje zemljišþe povrnili v prvotno stanje in uredili rezervno odbojkarsko igrišþe v þasu, ko bo zaradi del obstojeþe igrišþe zasedeno. Stavbar je poškodovane objekte saniral šele pomladi 1983.

Sedemdeseta in osemdeseta leta

Vodniški zbor v zaþetku osemdesetih (arhiv ŠD Center)

Novembra 1973 je bila ustanovljena TTKS (Temeljna telesna kulturna skupnost) Maribor, s þimer je tudi telovadba dobila svoje mesto v družbenem življenju. S tem bi se naj bistveno izboljšalo finanþno stanje telesno kulturnih dejavnosti. V društvu so se nadejali, da bodo z izboljšanimi finanþnimi sredstvi uredili problem nagrajevanja trenerjev. Primanjkovalo jim je namreþ kvalitetnih trenerjev in vodnikov, ki bi skrbeli za rekreacijo množiþnega þlanstva. Zaradi pomanjkanja denarja si veþjega števila trenerjev in vodnikov niti niso mogli privošþiti. O množiþnem in narašþajoþem številu þlanstva govori podatek, da je ob koncu sedemdesetih imelo DTV Partizan Maribor – Center 1560 þlanov, od tega jih je bilo veþ kot 1000 vkljuþenih v vadbo v telovadnicah. ýlani društva so bili razdeljeni na 13 oddelkov. Za rekreativne oddelke je veljalo, da so imeli vadbo enkrat do dvakrat na teden po dve uri. Oddelki za športno gimnastiko so imeli vadbo tri do štirikrat na teden po dve uri. Društvo je poleg rednih aktivnosti v telovadnicah organiziralo tudi zaþetniške plavalne teþaje za pionirje, pohod na Urban, kros teke þez Kalvarijo do Kamnice in nazaj, izlete na Pohorje. Ustanovitev TTKS Maribor je oþitno pripomogla k stabiliziranju finanþnih razmer v društvu, saj v zaþetku osemdesetih niso veþ imeli težav s pomanjkanjem sredstev za trenerje in vodnike, katerih število je bilo v tem þasu primerno.

Zaradi zadostnega števila trenerjev so lahko v društvu še naprej zagotavljali vadbo za razliþne starostne skupine rekreacije željnih obþanov. V najmlajšo starostno skupino so spadali otroci, stari od treh do petih let, v najstarejšo rekreativno sekcijo pa starejši od 45 let. Podobno so bili razdeljeni v razliþne starostne skupine tudi tekmovalci v športni gimnastiki. Naþrtno in sistematiþno delo z oddelki športne gimnastike je prineslo tudi sadove. V društvu so v sedemdesetih namreþ vzgojili tekmovalce, ki so sodili v sam vrh jugoslovanske gimnastike. Predvsem je v tem þasu izstopal Bane Tripkoviþ, pri þemer ima veliko zaslug njegov trener Albin Šuštar. Slednji je v društvu prišel leta 1960. Deloval je kot vaditelj, trener in naþelnik društva ter dal društvu ogromen peþat v zadnjih štiridesetih letih. Veljal je za pravega inovatorja, saj je v društvo prinesel in preizkušal številne novosti, s katerimi je skušal tekmovalce pripraviti na þim boljši nivo.

Albinovi tekmovalci leta 1975: Mitja Tripkoviþ, Bane Tripkoviþ, Matjaž Sajevic (arhiv ŠD Center)

Praznovanje 75. obletnice društva V zaþetku osemdesetih se je društvo s predsednikom Francem Horvatom pripravljalo na veliko praznovanje ob poþastitvi 75. obletnice društva. Franc Horvat je predsedniško mesto zasedel leta 1981, ko se je le temu nenadoma odpovedal njegov predhodnik Peter Mravljak. Pokazalo se je, da je predsedniško mesto tako uglednega društva prevzel pravi þlovek. Franc Horvat je v društvu deloval že od povojnega þasa, ko je pri društvu telovadil kot 14-letni mladeniþ. Takoj po vojni so mu v društvu namenili pomembno nalogo, saj bi moral postati društveni naþelnik. Zaradi svoje mladosti in predvsem spoštovanja do starejših þlanov v društvu, od katerih bi naj imel višjo funkcijo, se je tej nalogi odpovedal in prestopil k telovadnemu društvu Železniþar. Zaradi prestopa je bil celo kaznovan z enoletno prepovedjo tekmovanja. Po vrnitvi iz vojske v petdesetih letih so bile zamere pozabljene, tako da je ponovno priþel z delom pri DTV Partizan Maribor – Center. V šestdesetih je v društvu aktivno deloval kot vaditelj in trener. Preden je prevzel predsedniško mesto, je opravljal funkcijo podpredsednika. Veliko dela in prostovoljnih ur je bilo potrebno žrtvovati ob pripravi na praznovanje þastitljive obletnice. Društvo je ob visokem jubileju dobilo številne nagrade in priznanja za dobro delo v preteklosti. Od mesta Maribor so tako prejeli najvišje priznanje, ki ga je podeljevalo mesto, to je Listino obþine Maribor. Telesno kulturna skupnost Maribor jim je podelila Cizljevo plaketo za uspehe v športu. Slavnostna proslava je bila organizirana 23. aprila 1982. Društvo je ob tem Naslovnica društvenega jubileju pripravljalo razne razstave eksponatov, almanaha ob 75. obletnici medalj, pokalov, plaket, ki so jih osvojili v preteklosti. Ob praznovanju 75. obletnice so izdali društveni almanah, v katerem so predstavili delo društva v preteklosti, skrbno zbrali dragocene podatke in živa priþevanja za preteklih 75 let. Uredniški odbor tega almanaha so sestavljali: Zlatko Zei, Erik Aleš, Peter Knehtl, Albin Šuštar, Pavel Žunko, Adi Gostenþnik ter Milan Hrastovec. Tehniþni urednik almanaha je bil Robert Nahtigal, lektor pa Milan Cilenšek.

Upravni odbor društva ob 75-letnici (arhiv ŠD Center)

Poleg osrednje slavnostne proslave v aprilu 1982 je društvo v letu praznovanja 75. obletnice obstoja pripravilo številne aktivnosti, ki so potekale skozi vso leto. Tako so že v januarju 1982 priredili odprto prvenstvo Maribora v športni gimnastiki za vse selekcijske ekipe v moški in ženski konkurenci. Organizirali so tudi prvenstvo v košarki za mladince in mladinke do 25. leta starosti, prvenstvo v namiznem tenisu, kros, pohod, streljanje z zraþno puško in obþinsko in odprto prvenstvo v partizanskem mnogoboju. Tekmovanja in druge aktivnosti so bila namenjena partizanskim društvom in šolski mladini. Ob visokem jubileju so na naslednjem obþnem zboru 22. aprila 1983 prejeli priznanje Partizana Jugoslavije iz rok predsednika Partizana Slovenije Marka Mraka. Do srede osemdesetih je število þlanstva rahlo upadlo, tako je leta 1985 število aktivnih þlanov znašalo 813, podpornih þlanov pa 300. ýlanstvo je vadilo v skupno 31 oddelkih, za katere je skupno skrbelo 28 vaditeljev in 5 trenerjev. V društvu je delovalo še 17 sodnikov in 25 funkcionarjev. Kot predsednik društva se je v prvi polovici osemdesetih organizacijsko izkazal Franc Horvat, zato so mu na obþnem zboru leta 1986 zaupali to mesto še naslednji mandat.

Funkcionarji in strokovni delavci po drugi svetovni vojni do osamosvojitve Slovenije Predsedniki društva po 2. svetovni vojni Miloš Ogrizek, prvi povojni predsednik leta 1945 Stanko Lapajne, 1946 Štefan Šprogar, 1947, zaposlen v MTT, ki je bila v tem þasu pokroviteljica društva Danilo Požar, profesor in ravnatelj na Ekonomski srednji šoli, kasneje predavatelj na VEKŠ-u in zaslužni profesor na EPF, predvojni þlan Sokola in þlan narašþajniške Danilo Požar odbojkarske mariborske vrste. Alojz Struna, predsednik društva od leta 1948–1956, nato eno leto podpredsednik in leta 1957 znova predsednik. Vilko Brunþko, 1956–1957 Janko Lampret 1968–1975, tudi þlan pripravljalnega odbora za nastop 18 deklet na gimnaestradi v Berlinu. Bil je izreden þlovek in eden najboljših predsednikov društva. Rodil se je na Janževem vrhu pri Podvelki. Šport mu je bil pri srcu že od malih nog. Tako je z devetimi leti prviþ preplaval Dravo. Plavanju je posvetil velik del Alojz Struna svoje mladosti, saj je plaval pri MPK in ljubljanski Iliriji. S telovadbo se je sreþal ob prihodu v Maribor, ko se je prikljuþil Sokolu – Matica. Njegov prvi vaditelj je bil Miloš Ledinek. V povojnem obdobju je vedno bolj aktivneje sodeloval pri vodenju društva. Sprva je bil predsednik gradbenega odbora za izgradnjo nove telovadnice, leta 1968 je postal predsednik društva. Skupaj z Vekoslavom Primcem je za društvo pridobil veliko sredstev in bil eden najbolj zaslužnih za izgradnjo velike telovadnice. Prihajal je iz gradbeniške stroke ter bil direktor STANINVEST-a. Zaposlil je Albina Šuštarja.

Janko Lampret

Peter Mravljak, 1976–1981, bil tudi upravitelj Zavoda Stadion Franc Horvat, 1981–1990, tudi vaditelj in trener, požrtvovalen in uspešen predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo poþastilo svojo 75-letnico. Rodil se je leta 1933, k društvu, kjer je zaþel telovaditi, je prišel pri štirinajstih letih, leta 1947. njegov prvi trener je bil Erik Aleš, med drugimi ga je treniral tudi Jože Zadnik. Tekmoval je na številnih partizanskih mnogobojih, ki so Peter Mraljak bili organizirani po Jugoslaviji. Najraje se spomni dvoboja med Mariborom in Trstom, ko je tekmoval v vrsti s Cofom, Furlanom, Zeijem in Omanom. Udeležil se je tudi veþ dvobojev z Gradcem in Voitsbergom. Že od svojega šestnajstega leta je v društvu delal kot vodnik. Sprva je vodil oddelke splošne vadbe v mali telovadnici in nato gimnastiko v veliki dvorani. Bil je prvi trener številnim mladim telovadcem, obenem je veþ kot trideset let sodil z nazivom sodnik zveznega razreda. Franc Horvat

Franc Horvat s pionirji konec šestdesetih (arhiv ŠD Center)

Leta 1981 ga je Peter Mravljak ob svojem odstopu nepriþakovano predlagal za predsednika društva. Franc je funkcijo prevzel ter nato tudi ustanovil in vodil odbor ob proslavi 75-letnice društva. V odboru so bili ob njem najbolj aktivni Zlatko Zei, Milan Hrastovec, Albin Šuštar in Krištoﬁþ. Izdali so zbornik ter priredili akademijo v Domu JLA, današnjem Narodnem domu. Slavnostne akademije so se udeležili najvidnejši predstavniki Partizana Slovenije in številni drugi takratni veljaki. Franc Horvat je društvo vodil uspešno vse do leta 1991, ko ga je nasledil Vladimir Vodišek. Za svoje dolgoletno delo v društvu si je prislužil veþ priznanj: - priznanje Partizana Center in Partizan Slovenije za 10-letno delo, - priznanje DTV Partizan Maribor za dolgoletno in požrtvovalno delo v društvu leta 1968, - priznanje ZTKS ob 30-letnici OF in 25-letnici telesne kulture v Jugoslaviji za zasluge na telesnovzgojnem podroþju leta 1971, - priznanje Gimnastiþne zveze Slovenije za 20-letno delo, - priznanje Partizana Jugoslavije za delo v razvoju športno-rekreativne dejavnosti v letu 1984, - priznanje Partizana Center za strokovno in organizacijsko delo leta 1990, - Cizljevo plaketo Športne zveze Maribor leta 1991. Franc Horvat je še vedno zvest Športnemu društvu Center Maribor, v njem je þastni predsednik.

Vladimir Vodišek, predsednik društva v obdobju 1990–1995 ter od leta 2000 do 2006

Od leve: Silva Fornezzi, Marica Kitek, Franc Horvat, Marjetka Tajzl, Slava Potisk; Stojijo (od leve): Marjan Lah, Vlado Vodišek in Milan Hrastovec (arhiv ŠD Center)

Darjan Škoberne, predsednik od 1. 1. 2007

ýlani prvega povojnega vodstva društva, ki so predvsem poskrbeli za ureditev telovadnice in zunanjih igrišþ v obdobju 1945–1948, so bili: Radovan Šepec, Igor Rosina, Vekoslav Primc, Friderik Degen, Alenka Rode, Vitja Rode, Olga Orel, Franjo Orel, Nevenka Viþ, Miro vodeb, Sreþko Voglar, Dušan Poljanec. Na 4. obþnem zboru 20. septembra 1948 je bila izvoljena nova društvena uprava, ki so jo sestavljali predsednik Lojze Struna, podpredsednika Tošo Primožiþ in Stana Gregoretiþ, tajnik Mihajlo Dojþinoviþ, naþelnik Zlatko Zei, njegov namestnik Erik Aleš, naþelnica Marija Zei, njena namestnica Boža Kremžar, blagajniþarka Melita Vezjak, ostali þlani pa Ljuban Struna, Leo Dogša, Bruno Weixl, Franjo Orel, Franc Simoniþ, Viktor Gruntar, Stanko Lapajne, Janez Viþiþ in Ferdo Pernat.

Vekoslav Primc, þlan prvega povojnega vodstva društva, eden vodilnih pri projektu za izgradnjo telovadišþa na Mladinski ulici, ki je slovelo za eno najlepših v takratni Jugoslaviji. Primc je bil tudi eden najbolj aktivnih þlanov za izgradnjo nove telovadnice po izgubi Unionske dvorane. Zaradi njegove prezgodnje smrti se že izdelani naþrti niso nikoli uresniþili. Podpredsednika društva v petdesetih letih sta še bila Vilko Brunþko in Viktor Gruntar. Slednji je bil profesor geograﬁje in zgodovine na mariborskih srednjih šolah. Razen društvenih funkcij je bil tudi marljiv þlan in prizadeven vaditelj, še danes pa krožijo zgodbe o njem med njegovimi dijaki. Strokovni delavci Društveni naþelniki oziroma tehniþni vodje so v povojnem obdobju bili: Franjo Oman za þlane in Vilko Brunþko za mladince (1945), Zlatko Zei (1946–1956). Zlatko Zei je kot predstavnik mariborskega Sokola po zboru Sokolov v Ljubljani poleti 1945 s svojim znamenitim govorom opredelil sokolstvo med NOB. Bil je tudi avtor plakete ob 50-letnici društva in þlan uredniškega odbora za izdajo almanaha ob 75-letnici društva. Redno je tudi uredil tabore v Rovinju. Marija Jug, poroþena Zei, zadnja naþelnica pred drugo svetovno vojno in prva po njej do leta 1956. Podobno kot njen mož Zlatko je tudi ona živela za telovadbo. V telovadnici je preživljala neštete ure kot vaditeljica, telovadka, naþelnica, koreograﬁnja. Naþelnici sta bili tudi Karmen Zorþ in Betka Manfreda, obe tudi uspešni vaditeljici in sestavljavki vaj. Slavica Bibianko je bila namestnica naþelnice.

Tonþka Lazareviþ, profesorica telovadbe, je bila znana avtorica izjemnih akademskih sestav s katerimi so nastopala dekleta po Jugoslaviji in Evropi. Je tudi zaþetnica ritmiþne gimnastike, ne samo v Mariboru ampak v Sloveniji.

Tonþka Lazareviþ s svojimi telovadkami (arhiv ŠD Center)

Erik Aleš, profesor telovadbe na mariborskih osnovnih in srednjih šolah, deset let profesor na Srednji strokovni šoli za telesno vzgojo Maribor, kjer je pouþeval strokovne predmete. Po ukinitvi te šole je bil pomoþnik ravnatelja na OŠ Prežihov Voranc. Bil je vnet športnik in športni delavec. Že pred vojno je bil þlan odbojkarske vrste narašþajnikov v mariborskem Sokolu. Vse svoje življenje je namenil športu, predvsem orodni telovadbi. Dolga leta je deloval kot naþelnik društva, vedno je vodil splošno vadbo pionirjev, k vaditeljskemu delu je privabljal številne nove vodnike. Bil je zelo spoštovan, ugleden profesor, strog, a praviþen, vzgojen kot pravi sokol. Jože Zadnik, rojen 1915, od leta 1957 namestnik naþelnika. Najprej je telovadil pri Sokolu Studenci. Po osvoboditvi je sprva deloval pri Železniþarju, nato je kot vaditelj prišel k našemu društvu skupaj z ženo Štefko, ki je bila tudi telovadka. Bil je trener ženske gimnastike, imel je izjemen navdih za sestavo akademijskih sestav, z njimi so dekleta zmagovito nastopala na prireditvah in tekmovanjih po Jugoslaviji ter navduševali obþinstvo po evropskih mestih na gimnaestradah in

spartakiadi. Bil je avtor številnih telovadnih sestav: vaje s poleni, gori, doli in okoli, mostnice, ki so navduševale v Stuttgartu, na Dunaju, v Baslu in Berlinu. Njegova pomoþnica pri sestavah je bila Ivanka Purgaj Baša, glasbo za sestave je pisal Milan Cilenšek, ki je bil zaposlen pri Veþeru.

Jože Zadnik s skupino deklic na lestvah (arhiv ŠD Center)

Ivan Bradaþ, imenovan Jenda, je bil v društvu dolga leta upravnik tabora v Rovinju ter þlan upravnega odbora. Ob prevzemu tabora je bil ta na ravni slabega taborniškega kampa z dotrajanimi šotori, nato se je razvil v moderen tabor, ki so ga vsi radi obiskovali. Postavljali so ga mladi þlani društva ali mariborski dijaki. Študenti Pedagoške akademije ter dijaki Srednje šole za telesno vzgojo so tam imeli plavalne teþaje. V Rovinju so telovadci Centra opravljali poletne priprave, marsikateri mlad fant ali dekle je tam zastonj preživelo svoje prve poþitnice na morju. Jenda je bil uþitelj športne vzgoje na Srednji lesarski šoli. Obiskoval je oﬁcirsko šolo in nato študiral v Pragi. Njegova žena Bosiljka je v društvu ob prireditvah zmeraj izvrstno povezovala program.

Albin Šuštar, je prišel v društvo leta 1960 in ostal vse do svoje upokojitve. Rodil se je leta 1941 v Železnem na Dolenjskem, med vojno je ostal sirota. Tako je leta 1946 prišel na Štajersko, kjer je živel pri razliþnih družinah. Pri desetih letih je bil poslan v dom vojnih sirot v Slivnico. Tam se je tudi sreþal s športom in do svojega petnajstega leta je igral rokomet, katerega je kasneje tudi sodil. Kasneje je bil premešþen v dom v Ruše, kjer je konþal nižjo gimnazijo. V Partizanu Ruše je zaþel vaditi v oddelkih splošne telesne vzgoje, nato je bil preseljen v Dom vajencev v Mariboru, kjer se je izuþil za soboslikarja in pleskarja. Ljubezen do športa ga je spodbudila, da se je vpisal na Srednjo šolo za telesno vzgojo, kjer se je ukvarjal z atletiko in boksom. Tam je tudi spoznal uþitelja ter naþelnika Erika Aleša, ta ga je leta 1960 pripeljal v društvo kot amaterskega vodnika mlajših in starejših pionirjev v oddelkih splošne telesne vzgoje. ýutil je, da lahko v tem športu naredi še veþ in že leta 1966 je priþel delati kot trener moške gimnastike, ter prevzel strokovno vodenje društva. Leta 1971 se je v društvu profesionalno zaposlil kot tehniþni sekretar. Prvo generacijo njegovih telovadcev so sestavljali Teo Pajnik, Vladimir Vodišek, Bojan Rižner, Arpad Treiber, Matjaž Sajevic in Rado Jovanovski, z njimi si je utiral pot v jugoslovanski gimnastiki. Kot perspektivnega trenerja ga je Gimnastiþna zveza Slovenije poslala na dvomeseþno izpopolnjevanje v Sovjetsko zvezo k strokovnjaku Karagazjanu. Še istega leta je z ekipo mlajših mladincev osvojil tretje mesto na prvem balkanskem prvenstvu. V svoji trenerski karieri je vzgojil veþ kot trideset nadarjenih mladih fantov v odrasle in odgovorne osebe, ki se še danes radi vraþajo v telovadnico ali so tam celo zaposleni. Med njimi so bili Mitja in Branislav Tripkoviþ, Darjan Škoberne, Matjaž Merhar, Aleksander Žižek, Matjaž Nahtigal, Robert Senekoviþ, Aleš Navršnik, Borut Gostenþnik, Dejan Makoter, Robi in Sandi Rojko, Klemen Bedenik, Aleksander Šajn, Igor Plavþak, Miha Marinšek, Jernej Salecl, Aljaž Vogrinec. Najvidnejše rezultate je dosegel z Banetom Tripkoviþem, ki je leta 1979 na Sredozemskih igrah v Splitu osvojil zlato medaljo na bradlji. Leta 1983 sta se udeležila tudi Sredozemskih iger v Casablanci v Maroku, leta 1985 pa Univerzijade v Kobeju na Japonskem. Ena izmed številnih inovacij Albina Šuštarja (arhiv ŠD Center)

Albin s svojimi tekmovalci: Mitja Tripkoviþ, Bane Tripkoviþ, Matjaž Sajevic (arhiv ŠD Center)

Veþ let je bil sekretar Obþinske gimnastiþne zveze Maribor, trener državne reprezentance Jugoslavije in predsednik strokovnega odbora Gimnastiþne zveze Slovenije in Jugoslavije. Nekaj let je bil zaposlen kot profesionalni trener na Športni zvezi Maribor, od leta 1991 je opravljal delo upravnika. Bil je tudi predsednik zbora izvajalcev za Obþino Center v Temeljni telesnokulturni skupnosti. Leta 1996 je zadnjiþ zmagal na državnem prvenstvu z ekipo mlajših deþkov. Zdravstveni razlogi so mu nato onemogoþali delo v telovadnici. Kot upravnik društva je skupaj s predsednikom Vodiškom temeljito prenovil prostore društva ter klub organizacijsko in ﬁnanþno okrepil. Oba njegova otroka, Darko in Barbara, sta tudi telovadila in nato vrsto let delala na društvu kot vodnika. Albin je prejel zlato priznanje ZTKO za dosežene športne uspehe leta 1979 in 1980, priznanje Partizana Slovenije, priznanje Gimnastiþne zveze Slovenije in Jugoslavije za izredne uspehe in Cizljevo plaketo mesta Maribor. V zaþetku leta 2007 se je upokojil, še vedno pa rad obudi spomine na svoje delo v društvu: »Najbolj sem zadovoljen s sistemom dela, ki sem ga uvedel v športni gimnastiki, kjer sem že z najmlajšimi delal zelo naþrtno. Uvedel sem pravilnik za mlajše pionirje, ki je vzpodbudil razvoj vrhunske gimnastike v Sloveniji, saj je omogoþal nadgradnjo prvin v višjih kategorijah. Zelo ponosen sem na delo svojih mladih telovadcev na konju z roþaji ter najtežje prvine, ki sem jih nauþil na bradlji, kot so diamidov obrat, premet nazaj in salta in þetrt naprej ter na prvo izvedeno prvino spust jeger na drogu v Jugoslaviji. Ta tri orodja sem tudi najraje pouþeval, najmanj so mi bili všeþ krogi.

V gimnastiki sem vedno stremel k inovacijam. Leta 1979 smo naredili prvo gimnastiþno jamo v Jugoslaviji, ki je prinesla revolucijo naše gimnastike. Tudi jermeni ali pašþki, ki sem jih sam delal doma, so bili cenjeni daleþ naokrog. V društvu smo tudi uvedli vrtalico, ki jo še danes uporabljajo najmlajši, ter naredili svojo akrobatsko stezo iz tekaških smuþi. Druga lepa stran življenja v društvu so bila družabna sreþanja. Za otroke smo zmeraj organizirali praznovanje dedka Mraza in pustovanje, vsakega septembra smo podeljevali nagrade za delo v preteklem letu, hodili smo na izlete in na morje v Rovinj. V 90-ih letih prejšnjega stoletja smo v poletnih mesecih organizirali športna sreþanja društev Partizan, kjer smo se merili v nogometu, odbojki, košarki in vleþenju vrvi.« Milan Hrastovec, þlan z najdaljšim neprekinjenim stažem od leta 1950, sestavljalec akademijskih vaj, tekmovalec in vaditelj.

Tekmovalni uspehi po 2. svetovni vojni Množiþni nastopi, poimenovani tudi telovadne revije ali telovadne akademije, so bil sestavni del vseh slovesnosti ob dnevih mladosti, dnevih jugoslovanske ljudske armade, obletnicah osvoboditve in podobno. Pogosto so imele tudi tekmovalni þar. Med društvenimi sestavljavci so se najpogosteje pojavljali Tonþka Lazareviþ, Jože Zadnik, Milan Hrastovec, Stane Erhatiþ, Olga Ferš.

Tekmovanja v akademijskih sestavah 1954 – 1954 – 1955 – 1956 – 1957 – 1960 – 1966 –

1968 – 1968 –

1971 – 1974 –

tri sestave in dosežena 1., 2. in 3.mesto na republiških tekmah, republiška tekma: mladinke 1. mesto, republiška tekma: mladinke 1. mesto, republiške tekme v Ljubljani, vaje z obroþi 4. mesto, republiške tekme pionirjev in pionirk, 1. in 3. mesto, republiške tekme pionirjev v Ljubljani, vaje s trakovi 2. mesto, Novi Sad – pionirji s sestavo telovadna koza, 1. mesto, – mladinke s sestavo stopnice, 1. mesto, – þlanice s sestavo okrogla miza, 1. mesto. podroþne in republiške tekme, 1, 2., 5. in 6. mesto. republiško tekmovanje – mladinci z vajo skrinja 3. mesto, – mladinke s sestavo naši utripi 1. in 2. mesto. mlajše mladinke 1. mesto. mlajše mladinke 1. mesto in pokal republiške zveze.

Tekmovanja v ljudskem in partizanskem mnogoboju Program ljudskega in partizanskega mnogoboja je vseboval discipline iz gimnastike, atletike in plavanja. Namenjen je bil predvsem vsestranskim rekreativcem. 1954 – ljudski mnogoboj, þlanice II. razreda 1. mesto in plaketa 1955 – republiško tekmovanje v Celju, þlanice 2. mesto 1961 – partizanski mnogoboj za zastavo maršala Tita, okrajno tekmovanje, mladinci 1. mesto v II. razredu. 1962 – mladinci 1. mesto v I. razredu – þlani 1. mesto v I. razredu in pokal okrajnega ekipnega prvaka.

1963 – okrajni prvaki za leto 1963: þlani v i. razredu, þlanice v I. razredu, mladinci v I. razredu, mladinke v I. razredu, mladinci v II. razredu; pokal Okrajne zveze Partizan za najboljše društvo, pokal Partizana Slovenije za udeležbo in uspehe na tekmovanju v partizanskem mnogoboju, pokal na tekmovanju zveze Partizan Jugoslavije v Novem Sadu in predaja Titove zastave. 1964 – 1. mesto na republiške in zveznem tekmovanju, zastava maršala Tita 1965 – zastava maršala Tita 1966 – mladinci 1. mesto v mnogoboju 1969 – mladinci 1. mesto v II. razredu na republiških tekmah, – pionirji 1. mesto v srednjem razredu pionirjev in pokal Republiške zveze Partizan, – pionirke 1. mesto in pokal zveze Partizana Jugoslavije. 1971 – pionirji 1. mesto v višjem razredu in 3. mesto pionirk v višjem razredu na republiških tekmah. 1972 – pionirji 1. mesto v višjem razredu na republiških tekmah in pokal zveze Partizana Jugoslavije. Program partizanskega mnogoboja je bil v naslednjih letih nekoliko spremenjen. Vkljuþena so bila še dodatna preverjanja telesne sposobnosti rekreativcev, zaradi þesar je to tekmovanje nekoliko izgubilo na svoji popularnosti, saj se je veliko rekreativcev osredotoþilo na manjše število športnih panog.

Tekmovanja v športni gimnastiki in orodnem mnogoboju S tekmovanji v orodnem mnogoboju sta Fizkulturni zvezi Slovenije in Jugoslavije zaþeli že kmalu po koncu vojne. Republiška zveza Slovenije je organizirala izbirne tekme za republiško vrsto, ki je tekmovala z vrstami drugih jugoslovanskih republik. V slovensko vrsto se je uvrstilo kar nekaj telovadcev iz takratnega TVD Partizan Maribor Center. Veþina je bila predvsem ženskih predstavnic, to so bile: Renata Štromar, Tatjana Dolenc, Branka Hujiþ, Marina Vrenko, Božena Macarol, Lia Tomažiþ, Majda Golec, Adela Križman in Majda Križman. V moško slovensko vrsto sta se uvrstila Milan Hrastovec in Erik Vrenko.

1959 – Vrsti starejših in mlajših pionirjev osvojita 1. mesti; 1959 – mlajši pionirji osvojijo 1. mesto na državnem tekmovanju v Beogradu, – starejši pionirji osvojijo 5. mesto na državnem tekmovanju v Beogradu; 1960 – med þlanicami višjega razreda Adela Križman osvoji 1. mesto v orodnem mnogoboju v Kranju, – vrsta mladink v nižjem razredu osvoji 1. mesto, – starejši pionirji na pionirskem mnogoboju v Ljubljani osvojijo 1. mesto, mlajši pionirji 2. mesto; 1961 – pionirke in mladinke I., II., in III razreda ter mladinci III. razreda osvojijo prva mesta na tekmovanju v orodnem mnogoboju v Mariboru; 1962 – pionirke osvojijo 1. mesto na republiškem tekmovanju v orodnem mnogoboju, – mladinke II. razreda osvojijo 1. mesto na republiškem tekmovanju v orodnem mnogoboju, – þlanice I. razreda osvojijo1. mesto na republiškem tekmovanju v orodnem mnogoboju; 1963 – – – –

pionirke višjega razreda 1. mesto, mladinke II. in III. razreda 1. mesto, þlanice 1. mesto, mladinci II. razreda 1. mesto;

1966 – mlajši in starejši pionirji na okrajnih tekmah osvojijo 1. mesti, – mladinci, mladinke, in þlanice osvojijo 1. mesta na republiških tekmah, – mladinci osvojijo 1. mesto na državnem tekmovanju; 1968 – juniorke osvojijo 3. mesto; 1970 – – – – –

pionirke nižjega razreda osvojijo 1. mesto na republiških tekmah, mladinke III. razreda osvojijo 1. mesto na republiških tekmah, þlani III. razreda osvojijo 1. mesto na republiških tekmah, mladinci III. razreda osvojijo 1. mesto na republiških tekmah, druga vrsta þlanov III. razreda osvoji 1. mesto na republiških tekmah;

1971 – pionirji osvojijo 3. mesto na republiškem prvenstvu, – mladinci v III. razredu osvojijo 1. mesto na republiškem prvenstvu, – mladinke v II. razredu osvojijo 1. mesto na republiškem prvenstvu;

1973 – pionirji višjega razreda osvojijo 1. mesto na republiških tekmah, – juniorke osvojijo 2. mesto na državnem prvenstvu v Skopju; 1974 – – – –

pionirji osvojijo 1. mesto na državnem prvenstvu v Zagrebu, pionirke v srednjem razredu osvojijo 1. mesto na republiških tekmah, pionirji v višjem razredu osvojijo 1. mesto na republiških tekmah, mladinci v II. razredu osvojijo 1. mesto na republiških tekmah;

1979 – – – –

Darjan Škoberne osvoji 3. mesto na državnem prvenstvu, mlajši mladinci osvojijo 2. mesto na državnem prvenstvu, Bane Tripkoviþ osvoji 3. mesto na državnem prvenstvu, Bane Tripkoviþ na sredozemskih igrah v Splitu: osvoji zlato medaljo na bradlji, srebrno na konju z roþaji in bronasto z reprezentaco Jugoslavije;

1982 – mlajši mladinci osvojijo 1. mesto na državnem prvenstvu, – pionirji osvojijo 1. in 3. mesto na tekmovanju v Ljubljani;

Prva in druga ekipa mariborskih pionirjev na tekmovanju v Ljubljani leta 1982 (arhiv ŠD Center)

1984 – Kolariþ med pionirji osvoji 2. mesto na republiškem tekmovanju, – Klemen Bedenik osvoji 2. mesto med pionirji na republiškem tekmovanju, – pionirji osvojijo ekipno 2. mesto na republiškem tekmovanju, – mlajši mladinci osvojijo ekipno 1. mesto na republiškem tekmovanju, – starejši mladinci osvojijo ekipno 1. mesto, – Bane Tripkoviþ osvoji 1. mesto na republiškem tekmovanju med þlani. Od leta 1975–1981 so telovadci DTV Partizan Maribor Center v telovadnih vrstah Gimnastiþne zveze Maribor osvajali pokale na Malejevih memorialih. Uspehe so dosegali tudi v domaþem Mariboru, kjer so na tekmovanjih v Šalamunovem memorialu v vrsti Obþinske gimnastiþne zveze Maribor osvojili številne kolajne. Tekmovanja za Šalamunov memorial so od leta 1967 do 1970 potekala v telovadnici DTV Partizan Maribor Center.

Uspehi þlanov društva na Šalamunovih memorialih: 1967 – – – –

ekipno 3. mesto v mnogoboju, Toni Mikiþ osvoji 1. mesto med þlanicami, Dolenc osvoji 2. mesto med mladinkami, Fras osvoji 3. mesto med mladinkami;

1968 – ekipno 3. mesto v mnogoboju; 1969 – Toni Piletiþ osvoji 3. mesto med þlani, – ekipno 3. mesto v mnogoboju; 1971 – Blanka Goriþan osvoji 2. mesto med mladinkami; 1972 – Nevenka Ketiš osvoji 2. mesto med mladinkami, – Mojca Cajnko osvoji 3. mesto med mladinkami; 1976 – ekipno 1. mesto v mnogoboju, – Bane Tripkoviþ osvoji 3. mesto med mladinci; 1977 – ekipno 1. mesto v mnogoboju, – Bane Tripkoviþ osvoji 2. mesto med mladinci; 1978 – ekipno 3. mesto v mnogoboju, – Bane Tripkoviþ osvoji 1. mesto med mladinci;

1979 – Darjan Škoberne osvoji 2. mesto med mladinci;

Sedanji predsednik Darjan Škoberne med vajo na konju (arhiv ŠD Center)

1980 – Bane Tripkoviþ osvoji 1. mesto med þlani, – Mitja Tripkoviþ osvoji 3. mesto med þlani, – Darjan Škoberne osvoji 1. mesto med mladinci; 1981 – Bane Tripkoviþ osvoji 1. mesto med þlani, – ekipno 2. mesto v mnogoboju; 1982 – ekipno 3. mesto v mnogoboju, 1983 – ekipno 1. mesto v mnogoboju, – Bane Tripkoviþ osvoji 1. mesto med þlani, – Matjaž Nahtigal osvoji 3. mesto med mladinci; 1984 – – – –

ekipno 2. mesto v mnogoboju, Bane Tripkoviþ osvoji 2. mesto med þlani v mnogoboju, Bane Tripkoviþ osvoji 1. mesto med þlani na parterju, Bane Tripkoviþ osvoji 1. mesto med þlani na bradlji,

– – – – 1985 – – – –

Bane Tripkoviþ osvoji 2. mesto med þlani na konju z roþaji, Bane Tripkoviþ osvoji 3. mesto med þlani na krogih, Matjaž Nahtigal osvoji 2. mesto med mladinci na krogih, Matjaž Nahtigal osvoji 3. mesto med mladinci na parterju; ekipno 2. mesto v mnogoboju, Bane Tripkoviþ osvoji 1. mesto med þlani v mnogoboju, Bane Tripkoviþ osvoji 1. mesto med þlani na bradlji, Bane Tripkoviþ osvoji 1. mesto med þlani na drogu;

1991 – Klemen Bedenik med mladinci osvoji 2. mesto v mnogoboju, – ekipno 3. mesto v mnogoboju. Med telovadke, ki so se v tem obdobju na tekmovanjih posebej dobro odrezale in se uvršþale na zmagovalni oder, spadajo: Mojca Pajnik, Nevenka Ketiš, Mojca Cajnko, Mika Radoviþ in Branka Vajngerl. Med najuspešnejše moške tekmovalce v društvu pa spadajo: Toni Piletiþ, Teo Pajnik, Miro Smerdu, Bojan Tramšek, Matjaž Žižek, Arpad Treiber, Matjaž Sajovic, Matjaž Merhar, Darjan Škoberne, Aleksander Žižek, Mitja Tripkoviþ in Bane Tripkoviþ. Predvsem slednji je eden najuspešnejši þlanov kluba, saj je osvajal najvišja mesta v vseh kategorijah od pionirjev do þlanov. Svoje športne uspehe je kronal z medaljami s Sredozemskih iger. Na Sredozemskih igrah v Splitu in Casablanci je Brane Tripkoviþ osvojil eno zlato, dve srebrni in eno bronasto kolajno. Branislav Tripkoviþ (Bane), profesor športne vzgoje, je bil najuspešnejši tekmovalec društva v tem obdobju. Gimnastiko je zaþel trenirati pri petih letih, njegov prvi in dolgoletni trener je bil Albin Šuštar, med študijem v Zagrebu ga je treniral Slovak Stanislav Fiala, zadnja leta je dosti þasa z njim v telovadnici prebil Drago Šoštariþ. Prvi veliki uspeh je bila zmaga na tekmovanju za Pokal Gimnastike, v svoji karieri je dvakrat osvojil naslov prvaka Jugoslavije v mnogoboju in veþ kot desetkrat na posameznih orodjih. Za ekipo Jugoslavije je nastopil veþ kot stokrat, osvojil je deset medalj na Balkanskih prvenstvih. Osvojil je veþ medalj na izredno kakovostnem tekmovanju Medico Cup v Bregenzu, na tekmovanju Moscow News si je na bradlji delil 4. mesto, na enakem turnirju v Rigi se je uvrstil v ﬁnale na tem orodju. Leta 1982 se je udeležil Svetovnega pokala v Zagrebu, na Šalamunovem memorialu v Mariboru drži s petimi naslovi najveþje število osvojenih zmag v mnogoboju.

Njegovi rezultati so ga uvršþali v sam evropski vrh športne gimnastike. Leta 1979 je na sredozemskih igrah v Splitu osvojil zlato medaljo na bradlji, srebrno na konju z roþaji in bronasto z reprezentaco Jugoslavije. Bil je športnik Maribora v letih 1979 in 1983 in vzornik vsem mlajšim þlanom društva. Po konþani aktivni športni karieri je bil dolgo letni uspešni trener mladih gimnastov. Bil je tudi predsednik strokovnega odbora v društvu. O Banetu najlepše govorijo þasopisni þlanki iz obdobja, ko je kraljeval na gimnastiþnih orodjih. Je poroþen, z ženo Ksenijo in tremi otroki si je ustvaril dom v Limbušu.

Veþer, 1979

Nekateri rezultati iz konca osemdesetih 1987 – Republiško prvenstvo, tekmovalci in dosežena mesta: pionirji ekipno 2. mesto, posamezniki: 2. Aleksander Šajn, 6. Andrej Vogrinec, 10. Igor Plavþak. 1988 1. kolo medobþinske lige v športni gimnastiki za pionirje I. selekcije, dosežena mesta 1. Matej Bukovnik, 2. Jani Rožman, 5. Tomi Vaš 6. Rok Mikluš. Tekmovali so še: Igor Bogiþeviþ, Samo Luþev, Marko Hauc, Aleš Korošec, Blaž Kocjan, Jan Petan, Grega Pintar, Vito Protner, Mitja Postružnik, Grega Pepina, Zoran Bratovšek, Jernej Posavec, Dejan Miljušiþ. Na republiško prvenstvo leta 1988 so se med pionirji iz DTV Partizan Maribor Center uvrstili: Igor Plavþak, Sima Markoviþ, Miha Marinšek, David Mikluš, Goran Bogiþeviþ, Sašo Imamoviþ, Sandi Šajn. Med mlajšimi mladinci sta se na republiško prvenstvo uvrstila: Klemen Bedenik, Aleksander Šajn. 1989 Malejev memorial 1. mesto ekipno–pionirji. Tekmovali še: Sima Markoviþ, Miha Marinšek, Tomi Vaš, Jani Rozman. V ekipi gimnastiþne zveze Maribor sta Aleksander Šajn in Igor Plavþak osvojila 1. mesto med mlajšimi mladinci.

Koþni rezultati medobþinske zveze za pionirje I. selekcije za sezono 1988/89: ekipno 1. mesto, posamezniki: 1. Vito Protner, 2. Dejan Milošiþ, Tekmovali še: Aleš Korošec, Kristjan Guerematchi, Samo Luþev, Aleš Puhman, Zoran Bratovþak, Jernej Trapeþar, Aleš Kocijan, Uroš Štuhec, Iztok Goršiþ, Aleš Forjan, Rok Puvar, Aleš Puhnar, Bojan Mikiš, Dejan Mikiš, Jure Dobrovšek, Tomaž Podlesnikar. Koþni rezultati medobþinske zveze za pionirje II. selekcije za sezono 1988/89: ekipno 2. mesto, posamezniki: 4. Sima Markoviþ, 5. David Mikluš. Tekmovali še: Goran Bogiþeviþ, Miha Marinšek, Jani Rožman, Tomi Vaš, Rok Mikluš, Matej Bukovnik. 1990 2. kolo medobþinske lige za pionirje 2. selekcije, dosežena mesta: posamezniki: 2. Marko Rosenfeld, 5. Miha Senica, 6. Tine Malek. Trugarjev memorial: posamezniki: 3. Igor Plavþak Tekmovali še: Miha Marinšek, David Mikluš, Goran Bogiþeviþ, Sašo Imamoviþ, Sima Markoviþ.

100

DRUŠTVO SVOJI STOLETNICI NAPROTI Samostojna Slovenija V zaþetku devetdesetih je društvo podobno kot vsa Slovenija doživelo še eno veliko spremembo in v svoji dolgoletni zgodovini je svojo športno pot nadaljevalo ponovno v novi državi. Ta nova država je postala Republika Slovenija. Tako so se uresniþile sanje tistih zavednih Slovencev, ki so v zaþetku 20. stoletja na temeljih sokolskih idej osnovali društvo Maribor Sokol, ga skrbno gojili in razvijali med obema vojnama, mu s povojnim Partizanom dodali nov zagon in vsebine ter ustalili z današnjim društvom, ki se od 18. aprila 1997 imenuje Športno društvo Center Maribor.

Obnova društvenih prostorov v devetdesetih letih Franca Horvata, ki je zaznamoval društveno obdobje v osemdesetih, je v zaþetku devetdesetih na predsedniškem mestu zamenjal Vladimir Vodišek. Ta je dal društvu svoj peþat v prvih letih samostojne Slovenije. Društvo se je v tem þasu ﬁnanciralo predvsem z najemninami, ki jih je dobilo z dajanjem telovadnic v najem bližnjim šolam in þlanarinami svojih þlanov. Sredstva za investicije in vzdrževanje objektov je društvo þrpalo iz nateþaja za soﬁnanciranje športnih objektov. Tako so v letih od 1990 do 1993 iz omenjenega naslova skupno pridobili 199.968 takratnih nemških mark, namenjenih vzdrževanju športnih objektov.

Obnova strehe v devetdesetih (arhiv ŠD Center)

101

Med veþja investicijska sredstva so v letu 1990 spadala obnova kinete s toplovodnim prikljuþkom od kurilnice v Srednji trgovski šoli do društvenih prostorov. Leta 1991 je sledila obnova razvoda centralne kurjave. Leto kasneje (1992) je bil obnovljen parket, zamenjana elektriþna inštalacija in luþi ter prepleskana mala telovadnica. Naslednje leto je bila na vrsti velika telovadnica, ki je bila prepleskana. V njej so se zamenjala okna, namestila dodatna razsvetljava, delno zamenjali radiatorji ter prenovila streha. Leta 1994 je bilo z novimi prostori poskrbljeno tudi za vodnike.

Mladi rod gimnastov V društvu so poleg rekreacije svojih þlanov dajali þedalje veþji pomen tudi športni gimnastiki, zaradi þesar so leta 1994 na novo zaposlili profesionalnega trenerja. Profesionalizacija društva v zadnjih letih dvajsetega stoletja se kaže v rezultatih novega, mladega vala telovadcev, ki se iz leta v leto prikljuþujejo društvu. Marljivo in trdo delo mladih telovadcev in njihovih trenerjev že prinaša vidne rezultate, saj se v zadnjih letih vedno uvršþajo v sam vrh slovenske gimnastike v prav vseh selekcijah. Tekmovalec Sebastijan Štraus je uspešno prešel iz mlajših v þlansko kategorijo ter se razvil v enega najboljših mnogobojcev v Sloveniji danes.

Denacionalizacija ponovna bitka za prostore Na prehodu v novo tisoþletje je moralo Športno društvo Center Maribor v vnoviþen boj za lastne prostore. Po osamosvojitvi se je v Sloveniji zaþel proces denacionalizacije, na podlagi katere je država vraþala posesti in objekte, ki so bili po koncu 2. svetovne vojne podržavljeni. Društveni objekti in igrišþa okrog njih v Mladinski ulici so bili pred drugo svetovno vojno v lasti Rimsko katoliške škofije v Mariboru. Mariborska rimskokatoliška škofija je 8. junija 1993 vložila zahtevek za vrnitev podržavljenih objektov in zemljišþ. Škofija je zahtevala vrnitev omenjenih objektov in zemljišþ na Mladinski ulici 12, ki so bili ob osamosvojitvi Slovenije v upravljanju DTV Partizan Maribor – Center, v naravi, saj jim je primanjkovala primerna zgradba za vzgojo duhovniškega narašþaja. Pred drugo svetovno vojno je imela Mariborska škofija v stavbi na Mladinski ulici 12 dijaško semenišþe Maksimilianu Viktorium. V þasu vojne jih je okupator iz omenjenih prostor pregnal. Leta 1948 je država to stavbo skupaj s parcelami, ki so jo obdajali, podržavila. Od leta 1964, ko je DTV Partizan Maribor – Center zaþel upravljati z omenjenimi prostori, se je njihovo stanje in namembnost precej spremenila. Po drugi svetovni vojni so namreþ iz nekdanje kapele uredili gasilski dom. Tako je bilo društvo primorano vložiti veliko energije, þasa, volje in financ, da je gasilski dom preuredilo v primerno telovadnico.

102

Pri financiranju predelave gasilskega doma v telovadnico je pomagala tudi obþina Maribor z namenom, da se zagotovijo primerni prostori za športno vzgojo dijakov Srednje trgovske šole in Srednje šole za gostinstvo in turizem. Na parcelah, ki so obdajale telovadnico, je društvo uredilo veþ športnih igrišþ in asfaltiralo dvorišþe. Do zaþetka devetdesetih na omenjenih objektih ni bilo opravljenih veþjih investicijskih del. Telovadnico so koreniteje prenovili v zaþetku devetdesetih, ko so zamenjali streho ter prenovili notranjost športnega objekta. Vrednost telovadnice je bila leta 2000 ocenjena na 333.799 nemških mark. Skupna vrednost telovadnice s parcelami je bila ocenjena na 784.768 nemških mark. Predstavniki društva se seveda niso strinjali z vrnitvijo športnega objekta v naravi, saj bi s tem ostali brez društvenih prostorov, ustreznih prostorov za vadbo številnih oddelkov in obstoj društva bi postal zelo vprašljiv. Postopek denacionalizacije se je tako zavlekel iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje, Rimskokatoliška škofija v Mariboru pa je še vedno ostajala pri svoji zahtevi o vrnitvi društvenih objektov in zemljišþ ter zavraþala denarno nadomestilo v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe. Denacionalizacija se je konþala po dobrih desetih letih pogajanj oktobra 2004 s spremenjenim poroþilom strokovne komisije o dejanskem in pravnem stanju, ki je svoje prvo poroþilo podala junija 2004. Komisija je že v prvem poroþilo opredelila, da parcel in objektov, ki so na podlagi 64. þlena Zakona o športu prešli v last društva, ni mogoþe vrniti v naravi, saj od kapele izpred 2. svetovne vojne ni ostalo niþ. Telovadnice, ki je nastala iz gasilskega doma, ni mogoþe imeti za enak objekt. Podobno je komisija odloþila tudi v zvezi s parcelami, na katerih so bila urejena športna igrišþa. Po odloþbi komisije je bilo Mariborski škofiji v zameno ponujenih 478.020 nemških mark, vendar se škofija z odloþitvijo komisije ni strinjala in je še naprej vztrajala pri vrnitvi objektov v naravi. Naposled se je Mariborska škofija strinjala s popravljenim poroþilom komisije oktobra 2004, ko je odstopila od zahtevane vrnitve objektov v naravi. V zameno je bila Mariborski škofiji dodeljena odškodnina v višini 752.323 nemških mark v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe. Tako je bila dobljena še ena bitka.

103

Tekmovalci in njihovi rezultati po letu 1991 Leto 1991

Vrsta tekmovanja Republiško prvenstvo

Tekmovalci ekipa Kristijan Guerematchi Tine Malek Tomaž Drevenšek Miha Senica Matej Eržen Marko Rosenfeld Miha Marinšek Jani Rožman

ekipa Simon Rojko Simon Legenstein Tomi Rojko Sašo Mustac ekipa Slaviša Dobriþ Samo Lucev Tine Malek Med mlajšimi deþki tekmovali še: Patrick Plohl, Kristijan Kokol, Goran Rudolf Med starejšimi deþki tekmovali še: Dejan Bandur, Dario Latiþ 1994

Državno prvenstvo

Doseženo mesto 3. mesto, pionirji A 2. mesto, pionirji A 3. mesto, pionirji A 7. mesto, pionirji A 1. mesto, pionirji B 2. mesto, pionirji B 3. mesto, pionirji B 6. mesto, pionirji B 7. mesto, pionirji B 1. mesto, mlajši deþki 1. mesto, mlajši deþki 2. mesto, mlajši deþki 4. mesto, mlajši deþki 6. mesto, mlajši deþki 2. mesto, starejši deþki 3. mesto, starejši deþki 6. mesto, starejši deþki 7. mesto, starejši deþki

ekipa 1. mesto, mlajši deþki Simon Rojko 3. mesto, mlajši deþki Simon Legenstein 4. mesto, mlajši deþki ekipa 1. mesto, deþki Tomaž Drevenšek 1. mesto, deþki Jani Rožman 2. mesto, kadeti Med mlajšimi deþki tekmovali še: Kristjan Kokol, Sašo Mustaþ, Darijo Latiþ, Tomo Rojko Med starejšimi deþki tekmovali še: Dejan Bandur, Slaviša Dobriþ, Tine Malek, Samo Luþev 1994

Pokal Narodnega doma

ekipa 2. mesto, mlajši deþki Kristijan Kokol 3. mesto, mlajši deþki ekipa 1. mesto Dejan Bandur 3. mesto, starejši deþki Tomaž Drevenšek 1. mesto, kadeti Tine Malek 2. mesto, kadeti Miha Marinšek 2. mesto, mladinci Jani Rožman 4. mesto, mladinci Sandi Šajn 1. mesto, þlani Med mlajšimi deþki tekmovali še: Aljaž Vogrinec, Gregor Braþko, Jernej Salecl, Mario Palegruzzi Med starejšimi deþki tekmovali še: Simon Legenstein, Simon Rojko, Tomi Rojko 1995

Pokal Ruš

Tomaž Drevenšek 1995 Memorial Milan Jošta Tekmovali še: Tomi Rojko, Tine Malek, Kristijan Kokol, Simon Rojko 1995

104

1. kolo medobþinske gimnastiþne lige za deþke I.

ekipa

1. mesto, kadeti

1., 3., mesto

selekcije Dani Kopiþ 1. mesto, Andrej Soršak 3. mesto, Tekmovali so še: Andrej Vodnik,Alen Štruc, Sebastijan Cvirn, Željko Fras, Matej Skerbinšek, Alen Polše 1995

Memorial Stjepan Boltižar

1997

Memorial Cirila Hoþevarja v športni akrobatiki

1998

Aleksander Šajn

13. mesto

Jani Rožman

17. mesto

ekipa Sebastijan Štraus Tomaž Divjak Gregor Radin Goran ýrešnar Goran Ristiþ ekipa Jernej Salecl Marko Muraus Aljaž Vogrinec Matej Jarc Jure Kocbek Andrej Vodnik Andrej Soršak Tine Malek Aleksander Šajn

1. mesto, mlajši deþki 1. mesto, mlajši deþki 4. mesto, mlajši deþki 5. mesto, mlajši deþki 8. mesto, mlajši deþki 10. mesto, mlajši deþki 1., 2. mesto, starejši deþki 1. mesto, starejši deþki 2. mesto, starejši deþki 3. mesto, starejši deþki 5. mesto, starejši deþki 6. mesto, starejši deþki 8. mesto, starejši deþki 9. mesto, starejši deþki 3. mladinci 1. þlani

Državno prvenstvo

ekipa Sebastijan Štraus Matej Jarc Tomaž Divjak Andrej Soršak Gregor Braþko Primož Jazbinšek Jernej Salecl Jure Kocbek Aljaž Vogrinec Kristjan Kokol Aleksander Šajn

3. mesto, deþki 3. mesto, deþki 9. mesto, deþki 10. mesto, deþki 15. mesto, deþki 2. mesto, starejši deþki 4. mesto, starejši deþki 6. mesto, starejši deþki 8. mesto, starejši deþki 9. mesto, starejši deþki 5. mesto, kadeti 3. mesto, þlani mnogoboj, 2. mesto, krogi, 3. mesto parter, konj z roþaji, preskok, drog

Pokal Ruš

Sebastijan Štraus ekipa Gregor Braþko Aljaž Vogrinec Primož Jazbinšek Kristjan Kokol ekipa ekipa Matija Rižner

2. mesto, mlajši deþki 1. mesto, starejši deþki 2. mesto, starejši deþki 3. mesto, starejši deþki 4. mesto, starejši deþki 1. mesto, kadeti 3. mesto, obvezne vaje I 1. mesto, obvezne vaje I 3. mesto, obvezne vaje I

Pokal Narodni dom Pokal Partizan Viþ

105

ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Sebastijan Štraus 2. mesto, obvezne vaje II Ekipa 3. mesto, obvezne vaje I Holyjev memorial Matija Rižner 3. mesto, obvezne vaje I Tekmovalci v obveznih vajah I: Matija Rižner, Sreþko Namestnik, Tadej Vindiš, Klemen Flisar, Jure Pernek, Jan Hansel, Simon Makuc, Silvo Gorjup, David Kodriþ, Tomaž Zobec, Mitja Lavrenþiþ, Klemen Flisar, Domen Bohinc, Nick Kovaþ, Rene Gomolj, Mitja Štern, Luka Kolar, Martin Reberšek, Jan Vasiljeviþ, Tim Jakl. Tekmovalci v obveznih vajah II: Sebastijan Štraus, Goran Ristiþ, Peter Kaurin, Uroš Gorjup, Gregor Radin, Filip Omerzu, Darko Kranjc.

Sebastijan Štraus 1. mesto, obvezne vaje III ekipa 2. mesto, obvezne vaje I ekipa 3. mesto, obvezne vaje II ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Pokal Ruš Sebastijan Štraus 1. mesto, obvezne vaje III ekipa 1. mesto, obvezne vaje I Pokal Partizan Viþ Sebastijan Štraus 2. mesto, obvezne vaje III ekipa 1. mesto, obvezne vaje I Holyjev memorial Gregor Domanjko 3. mesto, obvezne vaje I ekipa 3. mesto, obvezne vaje II Tekmovalci v obveznih vajah I: David Kodriþ Grega Domanjko, Miha Strahija, Dejan Steindeker, Primož Mauriþ, Krištof Zorko, Vid Kajtna, Miha Prešeren, Martin Narandža, Sergej Anžel, Karlo Drolc, Tilen Lebe, Žiga Truþl, Marko Malajner, Armando Klep, Vid Žnidaršiþ. Tekmovalci v obveznih vajah II: Matija Rižner, Sreþko Namestnik, Tadej Vindiš, Klemen Flisar, Jan Hansel, David Kodriþ, Klemen Flisar, Domen Bohinc, Nick Kovaþ, Simon Makuc, Mitja Štern, Luka Kolar, Martin Reberšek, Tim Jakl, Nejc Zupaniþ, Jernej Moþnik, Jernej Domanjko, Tomaž Zobec. Tekmovalci v obveznih vajah III: Sebastijan Štraus. 1999

Državno prvenstvo

Gregor Domanjko 1. mesto, obvezne vaje I ekipa 2. mesto, obvezne vaje I ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Sebastijan Štraus 2. mesto, obvezne vaje III ekipa 1. mesto, obvezne vaje I Pokal Narodni dom Grega Domanjko 2. mesto, obvezne vaje I ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Sebastijan Štraus 1. mesto, obvezne vaje III ekipa 1. mesto, obvezne vaje I Pokal Ruš Gregor Domanjko 2. mesto, obvezne vaje I Krištof Zorko 3. mesto, obvezne vaje I ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Sebastijan Štraus 1. mesto, obvezne vaje III ekipa 2. mesto, obvezne vaje I Pokal Partizan Viþ Gregor Domanjko 1. mesto, obvezne vaje I ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Sebastijan Štraus 1. mesto, obvezne vaje III ekipa 2. in 3. mesto, obv. vaje I Holyjev memorial Grega Domanjko 2. mesto, obvezne vaje I ekipa 1. mesto, obvezne vaje II Tekmovalci v obveznih vajah I: Grega Domanjko, Primož Mauriþ, Krištof Zorko, Jure Mikluš, Žiga Truþl, Žan Žunko, Tilen Lebe. 2000

106

Državno prvenstvo

Tekmovalci v obveznih vajah II: Sreþko Namestnik, Matija Rižner, Jernej Moþnik, Nick Kovaþ, David Kodriþ, Domen Bohinc, Tomaž Zobec, Klemen Flisar, Sergej Anžel, Miha Prešeren, Serger Anžel. Tekmovalci v obveznih vajah III: Sebastijan Štraus, Jernej Domanjko

ekipa 1. in 3. mesto, obv. vaje I Žan Žunko 2. mesto, obvezne vaje I ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Grega Domanjko 3. mesto, obvezne vaje II ekipa 2. mesto, obvezne vaje III Jernej Domanjko 2. mesto, obvezne vaje III Jure Mikluš 2. mesto, obvezne vaje I Pokal Narodni dom ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Gregor Domanjko 3. mesto, obvezne vaje II ekipa 2. mesto, obvezne vaje III Sebastijan Štraus 1. mesto, obvezne vaje IV ekipa 1. mesto, obvezne vaje I Pokal Ruš Jure Mikluš 2. mesto, obvezne vaje I Žan Žunko 2. mesto, obvezne vaje I ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Grega Domanjko 2. mesto, obvezne vaje II ekipa 3. mesto, obvezne vaje III Sebastijan Štraus 1. mesto, obvezne vaje IV ekipa 2. mesto, obvezne vaje I Pokal Partizan Viþ Žan Žunko 3. mesto, obvezne vaje I ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Gregor Domanjko 3. mesto, obvezne vaje II Sebastijan Štraus 1. mesto, obvezne vaje IV ekipa 1. mesto, obvezne vaje I Holyjev memorial Jure Mikluš 2. mesto, obvezne vaje I ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Grega Domanjko 2. mesto, obvezne vaje II Tekmovalci v obveznih vajah I: Nejc Kolariþ, Matija Tripkoviþ, Uroš Schlauer, Simon Madžarac, Miha Hmelak, Jaka Hmelak, Žiga Potoþnik, Andrej Tomažiþ, Miha Velca, Jure Mikluš, Žan Žunko Tekmovalci v obveznih vajah II: Grega Domanjko, David Kodriþ, Marko Malajner, Primož Mauriþ, Miha Prešeren Tekmovalci v obveznih vajah III: Jernej Domanjko, Sreþko Namestnik, Jernej Moþnik, Matija Rižner, Nick Kovaþ Tekmovalec v obveznih vajah IV: Sebastijan Štraus 2001

Državno prvenstvo

2002

Državno prvenstvo

Pokal Narodni dom

Pokal Ruš

ekipa Žiga Potoþnik ekipa Grega Domanjko ekipa Jernej Domanjko Žan Žunko Jernej Moþnik Sebastijan Štraus Žiga Potoþnik ekipa Grega Domanjko Žiga Potoþnik ekipa

1. mesto, obvezne vaje I 2. mesto, obvezne vaje I 1. in 3. mesto, obv. vaje II 1. mesto, obvezne vaje II 2. mesto, obvezne vaje III 2. mesto, obvezne vaje III 3. mesto, obvezne vaje II 3. mesto, obvezne vaje III 1. mesto, obvezne vaje IV 3. mesto, obvezne vaje I 2. mesto, obvezne vaje II 2. mesto, obvezne vaje II 2. mesto, obvezne vaje I 2. mesto, obvezne vaje II

107

Gregor Domanjko 1. mesto, obvezne vaje II ekipa 2. mesto, obvezne vaje III Jernej Domanjko 3. mesto, obvezne vaje IV ekipa 3. mesto, obvezne vaje I Pokal Partizan Viþ Žiga Potoþnik 1. mesto, obvezne vaje I Žan Žunko 2. mesto, obvezne vaje I Tekmovalci v obveznih vajah I: Rene Logar, Luka Kreitner, Jernej Lipovec, Marko Selar, Jure Weingerl, Dominik Hobacher, Žiga Potoþnik, Simon Madžarac. Tekmovalci v obveznih vajah II: Grega Domanjko, Jure Mikluš, Žan Žunko, Primož Mauriþ, Miha Velca, Miha Hmelak, Jaka Hmelak. Tekmovalci v obveznih vajah III: Jernej Moþnik, Sreþko Namestnik, Nick Kovaþ, Marko Malajner. Tekmovalci v obveznih vajah IV: Sebastijan Štraus, Jernej Domanjko.

ekipa 2. mesto, obvezne vaje I ekipa 1. mesto, obvezne vaje II Žan Žunko 1. mesto, obvezne vaje II Marko Malajner 3. mesto, obvezne vaje III ekipa 3. mesto, obvezne vaje IV ekipa 2. mesto, obvezne vaje I Pokal Narodni dom ekipa 2. in 3. mesto, obv. vaje II Žan Žunko 2. mesto, obvezne vaje II Miha Velca 3. mesto, obvezne vaje II Marko Malajner 3. mesto, obvezne vaje III ekipa 3. mesto, obvezne vaje I Pokal Ruš ekipa 1 in 3. mesto, obv. vaje II Žan Žunko 1. mesto, obvezne vaje II Grega Domanjko 3. mesto, obvezne vaje III ekipa 2. mesto, obvezne vaje I Pokal Partizana Viþ ekipa 1. in 2. mesto, obv. vaje II Žiga Potoþnik 3. mesto, obvezne vaje II ekipa 2. mesto, obvezne vaje III Marko Malajner 3. mesto, obvezne vaje III ekipa 2. in 3. mesto, obv. vaje I Holyjev memorial Edi Petek 3. mesto, obvezne vaje I ekipa 1. mesto, obvezne vaje II Miha Velca 2. mesto, obvezne vaje II Tekmovalci v obveznih vajah I: Tim Matiþiþ, Edi Petek, Matej Miljanþiþ, Teodor Trojner, Jernej Lipovec, Marko Selar, Jure Weingerl, Dominik Hobacher. Tekmovalci v obveznih vajah II: Žan Žunko, Miha Velca, Miha Hmelak, Žiga Potoþnik, Simon Madžarac, Jaka Hmelak. Tekmovalci v obveznih vajah III: Marko Malajner, Grega Domanjko, Primož Mauriþ. Tekmovalci v obveznih vajah IV: Jernej Domanjko, Sreþko Namestnik, Nick Kovaþ.

108

2003

Državno prvenstvo

2004

Državno prvenstvo

ekipa Peter Lampret Marko Selar Jure Weingerl ekipa Žiga Potoþnik Žan Žunko Sreþko Namestnik

1, 2. in 3. mesto, obvezne vaje I 1. mesto, obvezne vaje I 2. mesto, obvezne vaje I 3. mesto, obvezne vaje I 2. mesto, obvezne vaje II 1. mesto, obvezne vaje II 2. mesto, obvezne vaje III 2. mesto, obvezne vaje IV

Marko Malajner 3. mesto, obvezne vaje IV ekipa 1. in 2. mesto, obv. vaje I Matej Miljanþiþ 1. mesto, obvezne vaje I Peter Lampret 2. mesto, obvezne vaje I Jure Weingerl 3. mesto, obvezne vaje I ekipa 2. mesto, obvezne vaje III Žan Žunko 1. mesto, obvezne vaje III ekipa 1. in 2. mesto, obv. vaje Pokal Ruš Jure Weingerl 1. mesto, obvezne vaje I Marko Selar 2. mesto, obvezne vaje I Peter Lampret 3. mesto, obvezne vaje I Žiga Potoþnik 3. mesto, obvezne vaje II Žan Žunko 2. mesto, obvezne vaje III Sreþko Namestnik 3. mesto, obvezne vaje IV ekipa 1, 2. in 3. mesto, obvezne vaje I Pokal Partizan Viþ Marko Selar 1. mesto, obvezne vaje I Peter Lampret 2. mesto, obvezne vaje I Jure Weingerl 3. mesto, obvezne vaje I Žiga Potoþnik 2. mesto, obvezne vaje II Žan Žunko 1. mesto, obvezne vaje III Sreþko Namestnik 2. mesto, obvezne vaje IV ekipa 2. in 3. mesto, obv. vaje Holyjev memorial Peter Lampret 1. mesto, obvezne vaje I Miha Šmigoc 3. mesto, obvezne vaje I ekipa 2. mesto, obvezne vaje II Žiga Potoþnik 1. mesto, obvezne vaje II Tekmovalci v obveznih vajah I: Peter Lampret, Tadej Bratina, Nik Lorbek, Nejc Cupar, Matic Frkaþ, David Švajncer, Jan Skerbinek N., Gašper Gaþnik Navodnik, Miha Šmigoc, Jernej Buþar, Tim Matiþiþ, Marko Selar, Jure Weingerl, Matej Miljaniþ, Anže Šerbinek. Tekmovalci v obveznih vajah II: Žiga Potoþnik, Edi Petek, Teodor Trojner. Tekmovalci v obveznih vajah III: Žan Žunko, Primož Mauriþ, Miha Velca. Tekmovalci v obveznih vajah IV: Sreþko Namestnik, Marko Malajner. Pokal Narodni dom

2005

Državno prvenstvo

Pokal Narodni dom

Pokal Ruš

Miha Šmigoc Peter Lampret Jure Weingerl Žan Žunko Marko Malajner Primož Mauriþ Jernej Domanjko Sebastijan Štraus Miha Šmigoc ekipa Edi Petek Peter Lampret ekipa Žan Žunko Miha Velca Marko Malajner ekipa Miha Šmigoc ekipa Peter Lampret

1. mesto, obvezne vaje I 1. mesto, obvezne vaje II 2. mesto, obvezne vaje II 1. mesto, obvezne vaje III 1. mesto, obvezne vaje IV 2 mesto, obvezne vaje IV 3 mesto, kadeti 1 mesto, absolutno 1. mesto, obvezne vaje I 2. mesto, obvezne vaje II 1. mesto, obvezne vaje II 2. mesto, obvezne vaje II 1. mesto, obvezne vaje III 1. mesto, obvezne vaje III 3. mesto, obvezne vaje III 3. mesto, obvezne vaje IV 2. mesto, obvezne vaje I 1. mesto, obvezne vaje I 1. mesto, obvezne vaje II 1. mesto, obvezne vaje II

109

Pokal Partizan Viþ

Holyjev memorial

Marko Selar ekipa Žan Žunko Miha Velca Marko Malajner Primož Mauriþ Jernej Namestnik Sebastijan Štraus Anže Šerbinek ekipa ekipa Žan Žunko Miha Velca Marko Malajner Primož Mauriþ Miha Šmigoc ekipa ekipa Peter Lampret

3. mesto, obvezne vaje II 1. mesto, obvezne vaje III 1. mesto, obvezne vaje III 3. mesto, obvezne vaje III 2. mesto, obvezne vaje IV 3. mesto, obvezne vaje IV 2. mesto, kadeti 1. mesto, absolutno 2. mesto, obvezne vaje I 2. mesto, obvezne vaje II 1. mesto, obvezne vaje III 1. mesto, obvezne vaje III 3. mesto, obvezne vaje III 2. mesto, obvezne vaje IV 3. mesto, obvezne vaje IV 1. mesto, obvezne vaje I 3. mesto, obvezne vaje I 1, 2. in 3. mesto, obvezne vaje II 1. mesto, obvezne vaje II

Tekmovalci v obveznih vajah I: Anže Šerbinek, Veno Gaube, Oskar Lah, Luka Dover, Matic Dokl, Luka Ekart, Marko Glaviþ, Miha Šmigoc, Anže Šerbinek, Oskar Lah, Matija Lovrec, David Švajncer. Tekmovalci v obveznih vajah II: Peter Lampret, Edi Petek, Marko Selar, Teodor Trojner, Nejc Cupar, Matic Frkaþ, Matej Miljaniþ, Gašper Gaþnik-Navodnik, Jure Weingerl. Tekmovalci v obveznih vajah III: Žan Žunko, Max Whitlock, Miha Velca, Žiga Potoþnik. Tekmovalci v obveznih vajah IV: Primož Mauriþ, Marko Malajner. Kadeti: Jernej Domanjko, Sreþko Namestnik. ýlani: Sebastijan Štraus, Jernej Salecl, Aljaž Vogrinec.

2006

Državno prvenstvo

Pokal Narodni dom

Pokal Ruš

110

ekipa Peter Lampret Jure Weingerl Miha Šmigoc Žiga Potoþnik Žan Žunko Sebastijan Štraus Sebastijan Štraus ekipa Peter Lampret Miha Šmigoc Jure Weingerl Žiga Potoþnik Žan Žunko Primož Mauriþ ekipa ekipa Peter Lampret Marko Selar Miha Šmigoc Žiga Potoþnik Žan Žunko Marko Malajner

2. mesto, obvezne vaje I 1. mesto, obvezne vaje II 2. mesto, obvezne vaje II 3. mesto, obvezne vaje II 1. mesto, obvezne vaje III 1 mesto, obvezne vaje IV 2 mesto, absolutno 1 mesto, absolutno 2. mesto, obvezne vaje I 1. mesto, obvezne vaje II 2. mesto, obvezne vaje II 3. mesto, obvezne vaje II 2. mesto, obvezne vaje III 1. mesto, obvezne vaje IV 3. mesto, obvezne vaje IV 2. mesto, obvezne vaje I 1. in 2. mesto, obv. vaje II 1. mesto, obvezne vaje II 2. mesto, obvezne vaje II 3. mesto, obvezne vaje II 3. mesto, obvezne vaje III 1. mesto, obvezne vaje IV 1. mesto, kadeti

Sebastijan Štraus 2. mesto, absolutno ekipa 2. mesto, obvezne vaje I Peter Lampret 1. mesto, obvezne vaje II Jure Weingerl 2. mesto, obvezne vaje II Miha Šmigoc 3. mesto, obvezne vaje II Žiga Potoþnik 2. mesto, obvezne vaje III ekipa 1. mesto, obvezne vaje I Holyjev memorial Oskar Lah 2. mesto, obvezne vaje I Kevin Laufer 3. mesto, obvezne vaje I Tekmovalci v obveznih vajah I: Luka Dover, Veno Gaube, Marko Glaviþ, Oskar Lah, Kevin Laufer, Luka, Ekart, Matic Dokl, Klemen Lah, Matic Dvoršak, Jure Orehek Primož Peruš, Žan Kovaþiþ, Rok Taferner, Tilen Novak. Tekmovalci v obveznih vajah II: Miha Šmigoc, Peter Lampret, Marko Selar, Jure Weingerl, Nejc Cupar, Matic Frkaþ, Matej Miljaniþ, Gašper Gaþnik-Navodnik, Anže Šerbinek. Tekmovalci v obveznih vajah III: Žiga Potoþnik. Tekmovalci v obveznih vajah IV: Žan Žunko, Primož Mauriþ. Kadeti: Marko Malajner. ýlani: Sebastijan Štraus, Jernej Domanjko. Pokal Partizan Viþ

2007

Pokal Partizan Viþ

ekipa Rok Taferner Miha Šmigoc Peter Lampret Jure Weingerl Teodor Trojner

3. mesto, obvezne vaje I 2. mesto, obvezne vaje I 1 mesto, obvezne vaje II 1. mesto, obvezne vaje III 2. mesto, obvezne vaje III 3.mesto, obvezne vaje III

111

Najuspešnejši tekmovalci in trenerji v tem obdobju Klemen Bedenik Klemen se je rodil leta 1973, gimnastiko je priþel trenirati pri petih letih. Njegov prvi trener je bil Vladimir Vodišek, nato ga je do leta 1991 treniral Albin Šuštar. Po prvih obþinskih tekmovanjih je svojo prvo republiško medaljo osvojil leta 1984 na Memorialu Zvonka Runka v Ljubljani. Leta 1985 je na državnem prvenstvu v kategoriji do 12 let zmagal na republiškem prvenstvu v mnogoboju pred vrstnikom Robijem Rojkom in Aljažem Peganom. V kategoriji mladincev je veþkrat zastopal Slovenijo na dvobojih z Vojvodino, leta 1991 je na zadnjem prvenstvu Jugoslavije zmagal v kategoriji mladincev v parterju. Tega leta je odšel na študij v Ljubljano, tam ga je nekaj þasa treniral Ivan ýuk, nato Edi Kolar. V þlanski reprezentanci je prviþ nastopil leta 1992 na tekmovanju za evropski pokal v Bregenzu v Avstriji, do leta 1997 je redno zastopal barve Slovenije. Udeležil se je dveh Univerzijad in Sredozemskih iger, svetovnega in evropskega prvenstva. Najveþji uspeh v karieri je dosegel z osvojitvijo ekipnega tretjega mesta na Sredozemskih igrah leta 1993. Leta 1995 je odšel na študij magisterija v Veliko Britanijo in tam dve leti tekmoval za Woking Gymnastics Club. Zadnjiþ je uradno tekmoval na Univerzijadi na Siciliji, nato je priþel delati v Veliki Britaniji, sprva kot trener in nato kot manager gimnastiþnega društva. S svojimi mladimi tekmovalci je v Veliki Britaniji dosegal vidnejše rezultate ter z njimi tudi veþkrat obiskal Slovenijo. Na povabilo slovenske reprezentance je nastopil še na Evropskem prvenstvu v Bremnu leta 2000, a si je na treningu pretrgal ahilovo tetivo. Že leta 1989 je opravil izpit za sodnika domaþih tekmovanj, leta 1993 si je pridobil še mednarodno licenco. Sodil je na veþ tekmovanjih za svetovni pokal v Glasgowu, Evropskem prvenstvu v Ljubljani leta 2004 in Sredozemskih igrah v Španiji leta 2005. Leta 2004 se je z družino vrnil v domovino ter priþel pomagati trenirati dekleta v Športnem društvu Studenci. Njegova tekmovalka Carmen Horvat je bila udeleženka treh tekmovanj za Svetovni pokal v Mariboru ter svetovnega pokala v Glasgowu, dveh svetovnih prvenstev in Univerzijade, kjer je v mnogoboju osvojila 15. mesto. V þlanski reprezentanci Slovenije ima še tekmovalko Tamaro Glažar. Leta 2005 je bil izvoljen za predsednika Gimnastiþne zveze Slovenije, na tekmovanju za Svetovni pokal v Mariboru je v letih 2005–2007 opravljal funkcijo tehniþnega direktorja. V vseh teh letih je ostal þlan društva Center, leta 2006 je v društvu s pomoþjo Aleksandra Šajna uvedel programe rekreativne gimnastike za otroke. Od leta 2007 je zaposlen kot izvršni direktor Športnega društva Center Maribor.

112

Sam piše tako: »Veþina mojih spominov se navezuje na gimnastiko in moje prvo društvo Center Maribor. Tukaj sem preživel veþino svoje mladosti ter pridobil najboljše prijatelje, ki so še sedaj velik del mojega poslovnega in zasebnega življenja. Kar preseneþen sem bil, ko sem iz arhivov razbral, da ima društvo letos 100-letnico svojega obstoja, saj o tem s starejšimi trenerji in þlani nismo nikdar razpravljali. Ponosem sem, da lahko sodelujem pri praznovanju tega jubileja, saj na ta naþin najbolje izkažemo spoštovanje do vseh tistih, ki so pred nami ohranili to tradicijo.«

Na konju Klemen Bedenik, v ozadju iz leve proti desni: Miha Marinšek, Igor Plavþak, Aleksander Šajn (arhiv ŠD Center)

113

Vrsta in datum tekmovanja Sredozemske igre 15. – 20. 6. 1993 Državno prvenstvo 23.10. 1993 FTC Cup 30.10. 1993 Mednarodni turnir 18.12. 1993 Mednarodno prvenstvo Ljubljane, 3.4. 1994 Svetovno prvenstvo 14. – 23. 4. 1994 Pokal Slovenije 29.4. 1994 Dvoboj Maribor - Zagreb 15.5. 1994 Državno prvenstvo 11.6. 1994 FTC Cup 24.9. 1994 Dvoboj Zagreb - Maribor 1.10. 1994 Deserta Cup 8.10. 1994 Šalamunov memorial 22.10. 1994 Malar Cup 13.11. 1994 Boltižarjev memorial 27.11. 1994 Državno prvenstvo Nizozemske, 11.12. 1994 Pokal Slovenije 18.12. 1994 Univerzijada 20. – 28. 8. 1995 Šalamunov memorial 28.10. 1995 Prvenstvo Velike Britanije 18.11. 1995 Yorkshire Open 25.11. 1995 Državno prvenstvo Nizozemske, 9.12. 1995 London Open 11.2. 1996 Ekipno prvenstvo Velike

114

Kraj

Mesto in orodje

Nimes, Francija Radeþe

3. mesto ekipno 7. mesto bradlja mesto mnogoboj

Budimpešta, Madžarska Ustje nad Labo, ýeška Ljubljana

11. mesto

Brisbane, Avstralija 73. mesto mnogoboj Ruše

2. mesto mnogoboj

Maribor

2. mesto mnogoboj

Ruše

4. mesto mnogoboj

Budimpešta, Madžarska Zagreb, Hrvaška Graz, Avstrija Maribor

mesto konj z roþaji 5 mesto bradlja 1. mesto mnogoboj

Stockholm, Švedska Zagreb, Hrvaška Rotterdam, Nizozemska Ljubljana

11. mesto mnogoboj 8. mesto mnogoboj 12. mesto mnogoboj 8. mesto mnogoboj 2. mesto ekipno 5. mesto mnogoboj

Fukuoka, Japonska Maribor

48. mesto mnogoboj

Nottingham, Velika Britanija Leeds, Velika Britanija Utrecht, Nizozemska London, Velika Britanija Liverpool,

9. mesto mnogoboj

10. mesto mnogoboj

11. mesto mnogoboj mesto ekipno 4. mesto mnogoboj 4. mesto ekipno

Britanije, 18.2. 1996 Univerzitetno prvenstvo Velike Britanije,16.3.1996 Swansea Open 20.4. 1996 Evropsko prvenstvo 8. – 14. 5. 1996 Cardiff Open, 1.6. 1996 Državno prvenstvo 15. – 16.6. 1996 Desserta Cup 19.10. 1996 Šalamunov memorial, 26.10. 1996 Državno prvenstvo Nizozemske, 15.12. 1996 London Open 16.2. 1997 Ekipno prvenstvo Velike Britanije, 23.2. 1997 Univerzitetno prvenstvo Velike Britanije,16.3.1997 Dvoboj Slovenija – Hrvaška, 18.5. 1997 Državno prvenstvo 31.5. – 1.6. 1997 Sredozemske igre, 13. – 20.6. 1997 Univerzijada, 16. – 25. 8. 1997

Velika Britanija Lilleshal, Velika Britanija Swansea, Velika Britanija Kopenhagen, Danska Cardiff, Velika Britanija Ljubljana

1. mesto mnogoboj 3. mesto mnogoboj 47. mesto mnogoboj 3. mesto mnogoboj 2. mesto mnogoboj

Graz, Avstrija Maribor

4. mesto mnogoboj

Dalen, Nizozemska London, Velika Britanija Liverpool, Velika Britanija Lilleshal, Velika Britanija Ljubljana

1. mesto ekipno

4. mesto mnogoboj

3. mesto mnogoboj 1. mesto ekipno 2. mesto mnogoboj

Ljubljana Bari, Italija Catania, Italija

115

Aleksander Šajn Aleksander se je rodil leta 1976, sam pravi o svojih zaþetkih tako: »Po prihodu iz Brežic v Maribor leta 1958 se je s športno gimnastiko priþel ukvarjati oþe. Glavni krivec za moje današnje športno udejstvovanje pa je moja teta – Metka Kotnik (poroþena Štebih), ki je na ŠD Center z Bojanom Rižnerjem vodila sekcijo ženske športne gimnastike v osemdesetih in kasneje postavila zametke športno ritmiþne gimnastike v našem društvu. Pripeljala me je s seboj v dvorano leta 1980 in tako sem opravil prve gimnastiþne korake.«

Aleksander Šajn (arhiv ŠD Center)

116

Kot tekmovalec je bil aktiven do leta 2000. Prvi dve leti sta ga trenirala Darjan Škoberne in Sandi Žižek, nato vsak po osem let Albin Šuštar in Bane Tripkoviþ ter zadnji dve leti Drago Šoštariþ. Njegovi nekdanji sotekmovalci Dejan Makoter, Klemen Bedenik, Miha Marinšek in Jani Rožman so še vedno del njegove športne zgodbe v društvu, skupaj vadijo z otroki in vodijo razvoj Centra. Prvo tekmovanje, ki se ga spominja, je bilo Obþinsko prvenstvo osnovnih šol leta 1983. V svoji karieri se je udeležil naslednjih najveþjih tekmovanj: Svetovnih šolskih športnih iger leta 1992 v Caenu v Franciji, mladinskega Evropskega prvenstva leta 1993 v Ženevi v Švici, mladinskega Evropskega prvenstva leta 1994 v Pragi na ýeškem, Sredozemskih iger leta 1997 v Bariju v Italiji, Univerzijade leta 1997 v Cataniji v Italiji, Evropskega prvenstva leta 1998 v Sankt Petersburgu v Rusiji in svetovnega prvenstva leta 1999 v Tianjinu na Kitajskem.

Leta 1997 je ob treniranju v društvu zaþel delati tudi kot trener, sodnik je od leta 1995. Vzgojil je približno 40 tekmovalcev, med njimi so: Matija Rižner, Sreþko Namestnik, Jernej Moþnik, Domen Bohinc, Tilen Lebe, Krištof Zorko, Jan Hansel, Jure Pernek, Mitja Pinteriþ. Z njimi je zaþel delati leta 1997. Gregor Domanjko, Primož Mauriþ, Žan Žunko, Jure Mikluš, Marko Malajner leta 1998 in Domanjko Jernej ter Sebastijan Štraus leta 2000. Na Gimnastiþni zvezi Slovenije je þlan strokovnega odbora moške športne gimnastike od leta 2000, þlan strokovnega sveta od leta 2001 in pomoþnik trenerja þlanske državne reprezentance MŠG med letoma 2005–2007. Kot trener se je udeležil mladinskih evropskih prvenstev leta 2002 v Patrasu v Grþiji, leta 2004 v Ljubljani, leta 2006 v Volosu v Grþiji in tekmovanj za svetovni pokal v letih 2005, 2006 in 2007 v Mariboru. Po izobrazbi je uni.dipl.prof.sociologije in ﬁlozoﬁje, od leta 2007 je zaposlen na Gimnastiþni zvezi Slovenije kot vodja projekta regionalizacije in izvaja vadbo na veþ kot 13 osnovnih šolah in v vrtcih v severovzhodni Sloveniji. V društvu vodi tudi rekreativne programe, s tem je omogoþena vadba veþ kot 100 otrokom, mladini in odraslim. Zelo je ponosen na skupino veteranov, v kateri od leta 2006 vadijo Rudolf Žunko, Zvonko Mauriþ, Mojca Polše, Sabina Krejaþ, Doroteja Ulrih, Miro Brdnik, Danilo Ritlop, Sandi Ritlop, Klemen Kotnik, Polona Tomazini, Danijel Štraus. Osvojil je veþ nagrad in priznanj: priznanje Športne zveze Maribor za športne dosežke med leti 1991–1999, priznanje Gimnastiþne zveze Slovenije kot najuspešnejši trener v Sloveniji v mladinski kategoriji za leto 2004, 2005 in 2006; najuspešnejši trener v Sloveniji v mlajših kategorijah za leto 2005 in 2006.

117

Tekmovalni rezultati na domaþih tekmovanjih: Tekmovanje in kategorija (DP, PS, mednarodna tekmovanja)

Kraj in leto (mesto, država, leto) 1987

Republiško prvenstvo (PS) DP – do 14 let Zagreb 29.10.1989 DP – do 14 let

Kostolac 10.6.1990

PS –do 14 let

Mesto in orodje (lahko napišeš veþ v eno polje) 2.mesto mnogoboj 3.mesto finale –Konj z roþaji 3. finale –Konj in Krogi, 2. Preskok in Drog 3.mesto - mnogoboj

DP-kadeti

Trebnje 1990 Ljubljana 1991

DP -Mladinci

Ljubljana 1992

DP - Mladinci

Ljubljana 1993

3.mesto - mnogoboj

2.mesto –Konj z roþaji, 3.mesto - Drog 1.mesto mnogoboj, 6x 1. mesto v finalih po orodjih

Ljubljana 1993

2.mesto - preskok

DP- ýlani DP - Mladinci

Ljubljana 1994

1.mesto - mnogoboj

DP –Absolutna kategorija

Ljubljana 1994

3.mesto – parter, preskok

Ljubljana 10.6.95

3.mesto - mnogoboj

DP- ýlani Ljubljana 11.6.95

3.mesto finale – konj, krogi

DP- ýlani DP - ýlani

Ljubljana, 1996

3.mesto - mnogoboj

DP - ýlani

Ljubljana, 1996

DP - ýlani

Ljubljana, 1998

1.finale parter,preskok;2.krogi;3. konj, bradlja, drog; 3.mesto - mnogoboj

DP - ýlani

Ljubljana, 1998

DP - ýlani

Ljubljana, 1999

118

2.finale krogi, 3 parter, preskok, konj, drog; 3.finale krogi in preskok;

Rezultati na mednarodnih tekmovanjih: Svetovne šolske športne igre

MEP MEP SI UNI EP SP MEP in EP MEP in EP MEP in EP SPp

Caen – Francija,1992

tekmovalec

Ženeva – Švica, 1993 Praga – ýeška, 1994 Bari – Italija, 1997

tekmovalec

Catania – Italija, 1997 St.Petersburg – Rusija, 1998 Tianjin – Kitajska, 1999 Patras – Grþija, 2002 Ljubljana – Slovenija, 2004 Volos – Grþija, 2006 Maribor – Slovenija, 2005,2006,2007

tekmovalec tekmovalec tekmovalec tekmovalec tekmovalec vodja delegacije trener trener in vodja ekipe trener

119

Sebastijan Štraus Rodil sem se prvega februarja 1988 v Šentilju v Slovenskih goricah. Sem edinþek. Za gimnastiko sta me navdušila starša, ki sta se v mladosti prav tako ukvarjala s tem športom. Gimnastiko treniram od svojega 7. leta, þlan društva Center sem od leta 1996. Sprva me je na treninge vozil oþe, kasneje sem se zaþel voziti na treninge z avtobusom, zdaj, ko sem pa naredil izpit, se vozim z avtomobilom. Treniral sem pri Dragu Šoštariþu med leti 1996 in 2000, kjer nas je bilo 20 v skupini, med njimi se najbolje spomnim Aljaža Vogrinca, Jerneja Salecla, Gregorja Braþkota ter Jerneja Domanjka. Od vseh sva na žalost ostala le še Jernej in jaz, pridružili so se nama pa mlajši Sreþko Namestnik, Primož Mauriþ, Žan Žunko in Žiga Potoþnik. Prvo tekmovanje, ki sem se ga udeležil, je bil Pokal Centra, od takrat sem osvojil veþ naslovov državnega prvaka ter se udeležil nekaterih najveþjih tekmovanj, kot so Svetovno prvenstvo v Aarhusu na Danskem, Sredozemske igre v Almeriji v Španiji, mladinskih evropskih prvenstev v Ljubljani in Volosu v Grþiji, tekmovanj za svetovni pokal v Maribor in Cottbusu v Nemþiji in Univerzijade v Bangkoku na Tajskem. Osvojil sem že veþ priznanj, med njimi tudi 3. mesto za športnika Maribora leta 2006 ter leta 2003 naziv najperspektivnejšega športnika Maribora. Sedaj sem se preselil v Ljubljano, kjer študiram na Fakulteti za raþunalništvo in informatiko, obenem tudi treniram v Športnem društvu Narodni dom skupaj z našimi najboljšimi þlani, še vedno pa ostajam »centraš«

Sebastijan Štraus (foto Lubo Špirko)

120

Sebastijanovi rezultati: Tekmovanje in kategorija (DP, PS, mednarodna tekmovanja) SP DP Svetovni pokal Svetovni pokal

MEP

Kraj in leto (mesto, država, leto) Danska, Aarhus, 2006 Slovenija, Ruše, 2006 Slovenija, Maribor, 2006 Nemþija, Cottbus, 2007 Slovenija, Ljubljana, 2004 Grþija, Volos, 2006

Mesto in orodje (lahko napišeš veþ v eno polje) 106.mesto mnogoboj 2.mesto mnogoboj 4.mesto bradlja 7.mesto krogi 38. mesto bradlja 22.mesto finale mnogoboja 34.mesto mnogoboj

MEP SI Univerzijada

Malar Cup Malar Cup PS Svetovni pokal

Španija, Almeria, 2005 Tajska, Bangkok, 2007 Švedska, Stockholm, 2001 Švedska, Stockholm, 2002 Slovenija, Ruše, 2005 Slovenija, Maribor, 2007

13. mesto finale mnogoboja 34. mesto mnogoboj 1. mesto mnogoboj 3. mesto mnogoboj 1. mesto mnogoboj, bradlja, krogi, parter 12. mesto krogi

121

Miha Marinšek Miha se je rodil leta 1978 v Mariboru, v društvo je prišel pri petih letih. Po nastopu na društvenem tekmovanju leta 1983 je zaþel trenirati športno gimnastiko pod vodstvom Albina Šuštarja s sotelovadci, kot so Goran Bogiþeviþ, Sašo Imamoviþ, Sima Markoviþ, Matej Bukovnik, Tomi Vaš, David Mikluš in Jani Rožman. V tekmovalni karieri je osvojil 1. mesto v mnogoboju na republiškem prvenstvu med pionirji leta 1990 in 4. mesto v mnogoboju v kategoriji mlajših mladincev na prvenstvu Jugoslavije leta 1991. V novi državi je osvojil 1. mesto na konju z roþaji na državnem prvenstvu v Ljubljani leta 1992. Nato ga je nekaj þasa treniral še Bane Tripkoviþ, svojo tekmovalno pot je zakljuþil leta 1996. Tega leta je tudi odšel na študij na Fakulteto za šport v Ljubljano in tam priþel delati kot trener v Športnem društvu Narodni dom. V tem študijskem obdobju je v Ljubljani vzgojil nekaj nadarjenih tekmovalcev, ki so danes stalni þlani reprezentance Slovenije in nastopajo na najveþjih tekmovanjih. Eden izmed njih je Žiga Šilc, dobitnik dveh srebrni medalj na Svetovnem pokalu v Mariboru leta 2006 in udeleženec Evropskega prvenstva 2007 v Amsterdamu. Leta 1996 je zaþel soditi na domaþih tekmovanjih, od leta 2001 ima licenco mednarodnega sodnika. Sodil je na Evropskem prvenstvu leta 2005 v Debrecen na Madžarskem, Univerzijado leta 2005 v Izmiru v Turþiji in tekmovanje za Svetovni pokal Zvezde Mira leta 2007 v Moskvi. Leta 2000 se je vrnil v Maribor in v društvu priþel delati kot trener, leta 2002 se

Miha Marinšek s svojimi tekmovalci na državnem prvenstvu v Rušah (arhiv ŠD Center)

122

je zaposlil profesionalno in od takrat je skozi njegove roke prešlo veþ kot 120 mladih tekmovalcev. Miha je vodja moške kadetske reprezentance Slovenije v športni gimnastiki, leta 2006 je osvojil naziv trener leta za mlajše kategorije na izboru Gimnastiþne zveze Slovenije. Je þlan strokovnega odbora moške športne gimnastike na Gimnastiþni zvezi Slovenije. Od leta 2003 je þlan upravnega odbora društva, od leta 2005 predsednik strokovnega odbora, od leta 2007 je podpredsednik Športnega društva Center Maribor. Leta 2007 je na Fakulteti za šport osvojil naziv magister kinezioloških znanosti. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru ima naziv asistenta in vodi vaje športne vzgoje.

*Dejan Kramberger, profesor zgodovine in geograﬁje Pri zbiranju in obdelavi podatkov o þlanih društva, tekmovalcih in tekmovalnih rezultatih so sodelovali Klemen Bedenik, Miran Fišer in Greta Nahtigal.

123

POVZETEK 100-LETNE ZGODOVINE DEJAVNOSTI, KI JIH JE DRUŠTVO GOJILO V SVOJI STOLETNI ZGODOVINI Telovadba, kasneje orodna telovadba, danes športna gimnastika košarka odbojka tenis namizni tenis plavanje smuþanje pohodništvo kolesarstvo atletika skoki v vodo jahanje taborništvo lutkarstvo glasbene dejavnosti društvena knjižnica družabne prireditve zleti, akademije, proslave

127

PRIZNANJA, KI JIH JE PREJELO DRUŠTVO 1954 – razvitje društvenega prapora – pokroviteljica konferenca SZDL, 1957 – 50-letnica ustanovitve telovadnega društva – pokrovitelj okrajni komite ZKJ Maribor, 1959 – priznanje in nagrada za telesnokulturno dejavnost po razpisu tekmovanja društev za pokal Ljudske pravice, 1962 – spominski znak ob stoletnici telovadne organizacije v Ljubljani, 1963 – zastava maršala Tita tekmovalcem I. razreda v parternem mnogoboju, 1964 – zastava maršala Tita tekmovalcem I. razreda v parternem mnogoboju, 1965 – zastava maršala Tita tekmovalcem I. razreda v parternem mnogoboju, 1966 – nagrada Stanka Bloudka za vsestransko delo na podroþju telesne vzgoje, športne rekreacije in športne gimnastike, 1967 – pokal ýP Delo za uspehe v vsestranskem delu na podroþju telesne kulture, 1968 – priznanje ýP Delo za skrb in napredek športne gimnastike, rekreacije in telesne vzgoje, 1968 – plaketa mladosti Zveze mladine Slovenije za uspehe pri delu z mladino na podroþju telesne kulture, 1972 – plaketa ob 70-letnici DTV Partizan Spodnja Šiška Ljubljana, 1979 – priznanje DTV Partizan Studenci Maribor, 1980 – priznanje DTV Partizan Železniþar Maribor ob 50-letnici društva, 1981 – priznanje ob 50-letnici DTV Partizan Pobrežje Maribor, 1982 – Listina obþine Maribor ob 75-letnici obstoja društva, 1982 – Cizljeva plaketa za uspehe v 75-letni zgodovini društva, 1983 – priznanje Partizana Jugoslavije ob 75-letnici obstoja društva.

Zastava maršala Tita za razvoj športne rekreacije leta 1980 (arhiv ŠD Center)

128

LJUDJE, KI SO USTVARJALI IN VODILI DRUŠTVO STAROSTE IN PREDSEDNIKI 1907–1909

Franjo Rosina

1909–1911

Vladimir Sernec

1911–1914

Franjo Rosina

1919–1923

Vladimir Sernec

1923–1924

Fran Toplak

1925–1934

Leopold Boštjanþiþ

1934–1936

Franjo Bureš

1937–1941

Slavko Fornazariþ

1945

Miloš Ogrizek

1946

Stanko Lapajne

1947

Štefan Šprogar

1948–1956

Lojze Struna v tem obdobju je bil predsednik tudi Danilo Požar

1956–1957

Vilko Brunþko,

1957

Lojze Struna

1963, 1964

Mirko Žerjav

1968–1975

Janko Lampret

1976–1981

Peter Mravljak

1981–1990

Franc Horvat

1991–1995

Vladimir Vodišek

1996–1998

Dejan Švajncer

1998–2000

Vladimir Šedivy

2000–2006

Vladimir Vodišek

2007

Darjan Škoberne

129

PODSTAROSTE IN PODPREDSEDNIKI 1907–1909 1909–1911 1919 1925–1927 1928–1934 1934–1936 1937 1940

Vladimir Sernec Franjo Rosina Ivan Tomažiþ Rado Lenard Franjo Bureš Boris Mihaliþ in Ferdo Prelog Ivan Zemljiþ in Ferdo Prelog Boris Mihaliþ in Franjo Maþus

1948 1948 1956 1956 1957 1957

Tošo Primožiþ Stana Gregoretiþ Lojze Struna Vekoslav Primc Vilko Brunþko Viktor Gruntar

NAýELNIKI 1907–1914 in 1919–1921 1921 1924 1925 1926–1932 1933 1934 1934 1936–1937 1937 1940–1941

Eman Ilich Julþe Novak B. Nagliþ J. Marþan Janko Dekleva Milan Apih Ivo ýelhar Josip Hvalenc Mirko Rajh Zlatko Zei Jurman

1945

Franjo Oman Erik Aleš 1946, 1948–1956 Zlatko Zei 1956, 1957 Erik Aleš 1960–2000 Albin Šuštar Predsedniki strokovnega odbora: Branislav Tripkoviþ, Miha Marinšek

130

NAýELNICE 1920 1921–1928 1929–1930 1931–1932 1933–1934 1934–1941 1945–1956 1956 1957

Branja Holc Stana Nabergojeva, por. Kraut Iþka Kos Mira Pipan, por. Stani Mara Živiþeva Stana Makuþeva Marija Jug, por. Zei Karmen Zorþ Betka Manfreda

Obþasno so bili v društvu honorarno zaposleni ali tudi povsem prostovoljni delavci: Silva Fornezzi kot blagajniþarka, Darja Krajnc kot vodja klubskega prostora, Dragica Ferlan kot raþunovodkinja. Prvi redno zaposleni strokovni delavec je postal Albin Šuštar leta 1971 kot tehniþni sekretar društva. Ostali zaposleni v društvu so še mag. Miha Marinšek, trener športne gimnastike, mag. Klemen Bedenik, izvršni direktor in Franci Babiþ, hišnik.

Letno telovadišþe pri Mestni restavraciji, na drogu Leo Dogša, v ozadju OŠ Ivana Cankarja (arhiv ŠD Center)

131

PROSTORI, V KATERIH JE DELOVALO DRUŠTVO Prvi dom društva je bil Narodni dom, v katerem je bil v letih 1907–1937 sedež društva in vadbeni prostor, dvorišþe za Narodnim domom je bilo telovadišþe v poletnem þasu, pozimi telovadnica Klasiþne gimnazije, po 1. svetovni vojni tudi uporaba telovadnic na petih mariborskih šolah. Unionska dvorana 1938–1964, v tem obdobju poimenovana tudi Sokolski dom na tedanji Aleksandrovi in današnji Partizanski cesti. V to stavbo so se preselili upravni prostori, vadba je potekala v veliki dvorani, prav tako sokolske prireditve. Dvorišþe za Unionsko dvorano je bilo vadbeni prostor za telovadbo, lahko atletiko in igre. Med vojno je bil dom moþno poškodovan, po vojni obnovljen s prostovoljnim delom þlanov. Letno telovadišþe ob Mladinski ulici je bilo sad prostovoljnega dela vseh þlanov, zraslo je leta 1926, imenovano Ljudski vrt. Po vojni še letno telovadišþe Partizana na desni strani Mladinske, prav tako s prostovoljnim delom, opremljeno s telovadnimi in atletskimi napravami, odbojkarsko, rokometno, košarkarsko igrišþe in plavalni bazen. Društveni vadbi je služilo do leta 1957. Po vojni je bilo letno vadbišþe tudi na prostoru, kjer stoji danes Mestna restavracija. Smuþarska koþa Sokola Maribor – Matica je leta 1934 zrasla na Pohorju nad Rušami, a je bila med vojno požgana. Adaptiran gasilski dom na Mladinski ulici 12a predstavlja od leta 1964 novi in dokonþni objekt društva. Stavba z upravnimi in pomožnimi prostori, dvema telovadnicama in zunanjimi športnimi igrišþi nudi društvu dobre pogoje za delo in vadbo. Poletni tabor v Rovinju 1948–1979

132

NAZIVI DRUŠTVA 1907–1930

Sokol Maribor

1930–1945

Sokol Maribor – Matica

1945–1946

Fizkulturno društvo Maribor

27. 9. 1946

Fizkulturno društvo Polet

30. 10. 1947 Sindikalno ﬁzkulturno društvo Polet 1948–1952

Telovadno društvo Maribor

1952–1997

Društvo telesne vzgoje Partizan Maribor (DTV Partizan Maribor) Društvo je v tem þasu obþasno uporabljalo tudi ime TVD Partizan Maribor

18. 4. 1997

Športno društvo Center Maribor (ŠD Center Maribor)

133

PREGLED POMEMBNEJŠIH LETNIC IN DOGODKOV - 5. marec 1862 – v Pragi ustanovljeno prvo sokolsko društvo, - 1. oktober 1863 – ustanovitev prvega sokolskega društva v Sloveniji (Ljubljansko sokolsko društvo), - 5. september 1900 – ustanovitev prvega slovenskega športnega društva v Mariboru (Športno društvo Maribor), - 15. avgusta 1903 – v Ljutomeru ustanovljeno Mursko sokolsko društvo (prvo sokolsko društvo na severovzhodu Slovenije), - 6. junij 1906 – zaþetek priprav za ustanovitev sokolskega društva v Mariboru - 24. marec 1907 – ustanovitev društva Sokol Maribor, - 5. junij 1907 – prvi javni nastop Mariborskih sokolov, - 8. december 1913 – ustanovitev Mariborske sokolske župe, - 28. junij 1914 – v Rušah razvitje prvega društvenega prapora, - 11. januar 1919 – prvi obþni zbor po 1. svetovni vojni, - 29. avgust 1920 – prvi pokrajinski vsesokolski zlet v Mariboru, - 1920 – Ciril Hoþevar predstavi Mariborþanom košarko, - 1926 – ureditev letnega telovadišþa v Ljudskem vrtu, - 1928 – Leon Štukelj na olimpijskih igrah v Amsterdamu osvoji zlato medaljo na krogih, bronasto v mnogoboju in bronasto z ekipo, - 1928 – Jože Primožiþ na olimpijskih igrah v Amsterdamu osvoji srebrno medaljo na bradlji in bronasto z ekipo, - 1930 – Na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu osvoji Jože Primožiþ zlate medalje v mnogoboju, na konju, na bradlji, v prosti vaji in z ekipo, - 1930 - Na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu osvoji Leon Štukelj bronasto medaljo na drogu in zlato z ekipo, - 1930 – z nastankom sokolskega društva na Taboru – Sokol Maribor I se Sokol Maribor preimenuje v Sokol Maribor – Matica - 1936 – na olimpijskih igrah osvoji Leon Štukelj srebrno kolajno na krogih, - 1938 – na svetovnem prvenstvu v Pragi osvoji Jože Primožiþ bronasti kolajni na bradlji in z ekipo, - 27. junij 1937 – ob praznovanju 30. obletnice pritrditev traku kralja Petra II. na društveni prapor iz leta 1914, - 9. junij 1938 – Sokol Maribor – Matica odkupi Unionsko dvorano, ki postane nov Sokolski dom, - novembra 1938 požig sokolske tribune za 500 ljudi v Ljudskem vrtu, - 5. april 1940 – zadnja prireditev, ki jo je pripravil Sokol Maribor – Matica, pred priþetkom napada na Jugoslavijo, - 6. april 1941 nemški napad na Jugoslavijo, - 26. april 1941 – sokoli postanejo ena od ustanovnih skupin Osvobodilne fronte,

134

- 19. julija 1945 – mariborski sokoli skupaj s nekdanjimi þlani I. SSK Maribor ustanovijo Fizkulturno društvo (FD Maribor), - 27. septembra 1946 se FD Maribor preimenuje v FD Polet, - 30. oktobra 1947 se FD Polet preimenuje v Sindikalno fizkulturno društvo Polet (SFD Polet) - september 1948 iz SFD Polet nastaneta dve društvi: Telovadno društvo Maribor in Sindikalno športno društvo Polet (SŠD Polet), - 1949 – udeležba na gimnaestradi v Rotterdamu, - 1952 – Telovadno društvo Maribor se preimenuje v Društvo telesne vzgoje Partizan Maribor (DTV Partizan Maribor); - 1954 – razvitje društvenega prapora, - 1957 – udeležba na gimnaestradi v Zagrebu - 1957 – TVD Partizan Maribor ni veþ lastnik Unionske dvorane, - 1961 – udeležba na gimnaestradi v Stuttgartu, - 1964 – preselitev društva v gasilski dom na Mladinski 12 a, - 1965 – udeležba na gimnaestradi na Dunaju, - 1969 – udeležba na gimnaestradi v Baslu, - 1971 – na dnevu mladosti v Beogradu društvu osebno þestitajo Josip Broz Tito, Jovanka Broz, Edvard Kardelj, - 1975 – udeležba na gimnaestradi v Berlinu, - 1980 – društvo dobi prehodno zastavo Partizana Jugoslavije za najboljše društvo v letu 1979 v Jugoslaviji, - 1982 – Samoupravna telesnokulturna skupnost Maribor prenese pravico uporabe objektov in zemljišþ okoli njih na Mladinski ulici 12 na DTV Partizan Maribor, - 22. april 1983 – društvo prejme priznanje Partizana Jugoslavije ob 75. obletnici obstoja, - 25. junij 1991 – Slovenija postane samostojna Republika, - 1990–1994 – obnova notranjosti telovadnice in strehe, - 8. junija 1993 – Mariborska rimskokatoliška škofija vloži zahtevek za vrnitev podržavljenih objektov in zemljišþ, ki so v lasti društva, - 18. april 1997 – preimenovanje društva iz DTV Partizan Maribor – Center v Športno društvo Center Maribor, - oktober 2004 – Mariborska rimskokatoliška škofija odstopi od zahteve po vrnitvi objektov v naravi in prejme obveznice Slovenske odškodninske družbe. - 2007 Športno društvo Center Maribor praznuje svoje stoletnico.

Povzetek sestavil uredniški odbor.

135

POKAL CENTRA Z uvedbo novega tekmovalnega sistema v obveznih vajah, ki so ga uvedli strokovnjaki Gimnastiþne zveze Slovenije v devetdesetih, se je društvo zavezalo organizirati enkrat letno tudi tekmovanje za Pokal Centra. Tekmovanje se prireja v mesecu oktobru, na njem se zberejo najperspektivnejši mladi tekmovalci iz vse Slovenije.

POKAL ŠD CENTER MARIBOR 1998

OBVEZNE VAJE I Tekmovalec 1. Gaj Leviþ 2. Matic Frumen 3. Matija Rižner 4. Tadej Kruška 5. Sreþko Namestnik 6. Tadej Vindiš 7. Jure Pernek 8. Rok Kocijanþiþ 9. Zdravko Seliškar 10. Matija Pintariþ 11. Borut Holan 12. Rok Kutin 13. Klemen Flisar 14. Jure Pavlica 15. Rok Fran 16. Jan Hansel 17. Simon Makuc 18. David Kodriþ 19. Blaž Habjaniþ 20. Mitja Štern 21. Anže Lasiš 22. Vid Resnik 23. Nejc Dekleva EKIPNO: 1. Narodni dom 2. Center – Maribor 1 3. Sokol Brežice 4. Center – Maribor 2 5. Bežigrad

OBVEZNE VAJE II Klub Narodni dom Ruše Center – Maribor Narodni dom Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Narodni dom Brežice Brežice Brežice Bežigrad Center – Maribor Bežigrad Bežigrad Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Narodni dom Center – Maribor Bežigrad Bežigrad Narodni dom

Tekmovalec 1. Klemen Rutar 2. Jernej Okrogliþ 3. Žiga Britovšek 4. Tomaž Hoþevar 5. Andrej ýupin 6. Rok Klavora 7. Uroš Gorjup 8. Darko Krajnc 9. Goran Ristiþ 10. Gregor Vogrinec 11. Filip Omerzo 12. Peter Kaurin

Klub Viþ Viþ Viþ Viþ Viþ Bežigrad Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Brežice Brežice Center – Maribor

EKIPNO: 1. Viþ 2. Center – Maribor

139

POKAL ŠD CENTER MARIBOR 1999 OBVEZNE VAJE II

OBVEZNE VAJE I Tekmovalec 1. Anže Remic 2. Matic Frumen 3. Rok Kocijanþiþ 4. David Kodriþ 5. Grega Domanjko 6. Miha Tomše 7. Miha Lapuh 8. Jan Hajšek 9. Mitja Strahija 10. Matija Molan 11. Din Gromliþ 12. Matic Peþan 13. Luka Vodeb 14. Petja Gorenc 15. Armando Klep 16. Jean Mark Perko 17. Vid Žnidaršiþ 18. Vid Žnidaršiþ 19. Blaž Zver 20. Miha Prešeren 21. Gašper Bohorc 22. Vid Kajtna 23. David Zupanc 24. Primož Mauriþ 25. Krištof Zorko 26. Žiga Truþl 27. Marko Malajner 28. Jan Žnidaršiþ EKIPNO 1. Center – Maribor 1 2. Viþ 3. Brežice 1 4. Narodni dom 5. Brežice 2 6. Center – Maribor 2 7. Center – Maribor 3

140

Klub Viþ Ruše Narodni dom Center – Maribor Center – Maribor Brežice Brežice Viþ Center – Maribor Brežice Narodni dom Narodni dom Brežice Brežice Center – Maribor Narodni dom Brežice Center – Maribor Narodni dom Center – Maribor Brežice Center – Maribor Viþ Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Brežice

Tekmovalec 1. Gaj Leviþ 2. Žiga Peþan 3. Luka Oraže 4. Žiga Šilc 5. Miha Gerbec 6. Miha Kastelic 7. Tadej Kruška 8. Matija Rižner 9. Aleš Majcen 10. Sreþko Namestnik 11. Žiga Stevanoviþ 12. Domen Bohinc 13. Jernej Moþnik 14. Žan Tomše 15. Simon Makuc 16. Tadej Vindiš 17. Luka Kolar 18. Nejc Zupaniþ 19. Jan Hansel 20. Klemen Flisar EKIPNO 1. Narodni dom 2. Viþ 3. Center – Maribor 1 4. Center – Maribor 3 5. Center – Maribor 4

Klub Narodni dom Viþ Viþ Narodni dom Narodni dom Viþ Narodni dom Center – Maribor Ruše Center – Maribor Viþ Center – Maribor Center – Maribor Brežice Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor

OBVEZNE VAJE III Tekmovalec 1. Klemen Rutar 2. Sebastijan Štraus 3. Klemen Križman 4. Andrej ýupin 5. Jernej Okrogliþ 6. Rok Klavora 7. Filip Omerzo

Klub Viþ Center – Maribor Brežice Viþ Viþ Bežigrad Brežice

POKAL ŠD CENTER MARIBOR 2000 OBVEZNE VAJE II

OBVEZNE VAJE I Tekmovalec 1. Gregor Domanjko 2. Matic Peþan 3. Žiga Pajer 4. Primož Mauriþ 5. Rok Pajer 6. Luka Lorenþiþ 7. Sašo Marjanoviþ 8. Žan Žunko 9. Rok Dernikoviþ 10. Krištof Zorko 11. Jan Žnidaršiþ 12. Tilen Lebe 13. David Petan 14. Jure Garafol 15. Sandi Miliþ 16. Gašper Pinter 17. Matej Grubiþ EKIPNO: 1. Partizan Viþ 2. ŠD Maribor Center 3. Sokol Brežice 4. ŠD Narodni dom

OBVEZNE VAJE III Tekmovalec 1. Sebastijan Štraus 2. Rok Klavora 3. Žiga Britovšek 4. Tomaž Hoþevar 5. Andrej ýupin 6. Žiga Peþan 7. Žiga Šilc 8. Jernej Domanjko 9. Miha Kastelic 10. Miha Gerbec

Klub Center – Maribor Viþ Viþ Center – Maribor Viþ Viþ Viþ Center – Maribor Narodni dom Center – Maribor Brežice Center – Maribor Brežice Narodni dom Brežice Narodni dom Brežice

Tekmovalec 1. Gaj Leviþ 2. Anže Remic 3. Rok Kocijanþiþ 4. Žiko Stevanoviþ 5. Jure Pavlica 6. Jernej Moþnik 7. Matija Rižner 8. Sreþko Namestnik 9. Nick Kovaþ 10. David Zupanc 11. David Kodriþ 12. Bine Bozoviþar 13. Miha Lapuh 14. Anže Berþiþ 15. Tomaž Zobec 16. Tomaž Zevnik 17. Klemen Flisar 18. Matija Molan 19. Domen Bohinc 20. Jan Hajšen 21. Matija Strahija 22. Marko Malajner 23. Miha Prešeren 24. Marko Repac EKIPNO: 1. ŠD Narodni dom 2. Partizan Viþ ŠD 3. Maribor Center 1 4. Maribor Center 2 5. Sokol Brežice 6. Maribor Center 3

Klub Narodni dom Viþ Narodni dom Viþ Viþ Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Viþ Center – Maribor Narodni dom Brežice Narodni dom Center – Maribor Brežice Center – Maribor Brežice Center – Maribor Viþ Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Brežice

Klub Center – Maribor Bežigrad Viþ Viþ Viþ Viþ Narodni dom Center – Maribor Viþ Narodni dom

141

POKAL ŠD CENTER MARIBOR 2001 OBVEZNE VAJE I Tekmovalec 1. Matic Peþan 2. Žan Žunko 3. Rok Dernikoviþ 4. Jure Mikluš 5. Jure Garafol 6. Miha Virant 7. Jake Osborn 8. Žiga Potoþnik 9. Simon Kojiþ 10. A. Tomažiþ 11. Sandi Mitiþ 12. Max Whitlock 13. Jaka Hmelak 14. Omar Alhady 15. Timi Zupanc 16. Miha Velca 17. Miha Hmelak 18. Matej Grubiþ 19. Mich. Holmes 20. Uroš Schlauer 21. Simon Madžarac 22. Alen Šetinc

OBVEZNE VAJE III Klub Viþ Center – Maribor Narodni dom Center – Maribor Narodni dom Viþ Velika Britanija Center – Maribor Narodni dom Center – Maribor Bežigrad Velika Britanija Center – Maribor Viþ Viþ Center – Maribor Center – Maribor Bežigrad Velika Britanija Center – Maribor Center – Maribor Bežigrad

Tekmovalec 1. Žiga Britovšek 2. Matt Gibson 3. Kieran Spittle 4. Jernej Domanjko 5. Žiko. Stevanoviþ 6. Žiga Šilc 7. Christopher Hall 8. Miha Kastelic 9. Žiga Peþan 10. Jernej Moþnik 11. Jure Pavlica 12. Nick Kovaþ 13. Matija Rižner 14. Miha Gerbec 15. Sreþko Namestnik

Klub Viþ Velika Britanija Velika Britanija Center – Maribor Viþ Narodni dom Velika Britanija Viþ Viþ Center – Maribor Bežigrad Center – Maribor Center – Maribor Narodni dom Center – Maribor

OBVEZNE VAJE IV OBVEZNE VAJE II Tekmovalec 1. Anže Remic 2. Gregor Domanjko 3. Luke Fegan 4. Matic Frumen 5. Sam Chung 6. Žiga Pajer 7. Ben Lingwood 8. David Zupanc 9. Marko Malajner 10. Rok Pajer 11. Primož Mauriþ 12. Aljaž Urbas 13. Miha Lapuh 14. Jan Žnidaršiþ 15. Matija Molan 16. G. Bohorþ

142

Klub Viþ Center – Maribor Velika Britanija Ruše Velika Britanija Viþ Velika Britanija Viþ Center – Maribor Viþ Center – Maribor Ruše Bežigrad Bežigrad Bežigrad Bežigrad

Tekmovalec 1. Sebastijan Štraus 2. Jernej Okrogliþ 3. Rok Klavora

Klub Center – Maribor Viþ Bežigrad

POKAL ŠD CENTER MARIBOR 2002 OBVEZNE VAJE I Tekmovalec 1. Žiga Potoþnik 2. Tine Raute 3. Simon Madžarac 4. Miha Virant 5. Lev Pirc 6. Žan Lorenþiþ 7. Simon Kojiþ 8. Rene Logar 9. Emin Hadžialiþ 10. Matej Grubiþ 11. Luka Kreitner 12. Matej Logar 13. Jan Stojanoviþ 14. S. Debogoviþ 15. Alen Šetinc 16. Jernej Lipovec 17. Marko Selar 18. Jaka Uršiþ EKIPNO 1. Center – Maribor 1 2. Narodni dom 3. Viþ 4. Brežice 5. Center – Maribor 2

Klub Center – Maribor Ruše Center – Maribor Viþ Narodni dom iþ Narodni dom Center – Maribor Brežice Brežice Center – Maribor Narodni dom Viþ Brežice Brežice Center – Maribor Center – Maribor Bežigrad

OBVEZNE VAJE II Tekmovalec 1. Gregor Domanjko 2. Matic Peþan 3. Žan Žunko 4. Rok Pajer 5. Žiga Pajer 6. Jure Garafol 7. Jure Mikluž 8. S. Marjanoviþ 9. Primož Mauriþ 10. Miha Lapuh 11. Miha Velca 12. Omar Alhady 13. Miha Hmelak 14. Luka Vodeb 15. Jaka Hmelak

Klub Center – Maribor Viþ Velika Britanija Viþ Viþ Narodni dom Center – Maribor Viþ Center – Maribor Brežice Center – Maribor Viþ Center – Maribor Brežice Center – Maribor

EKIPNO 1. Center – Maribor 1 2. Viþ 3. Center – Maribor 2 OBVEZNE VAJE III Tekmovalec 1. Anže Remic 2. Jernej Moþnik 3. Jure Pavlica 4. Sreþko Namestnik 5. Matija Frumen 6. Žiko Stevanoviþ 7. Marko Malajner 8. Nick Kovaþ 9. Bine Bozoviþar 10. David Zupanc EKIPNO 1. Center – Maribor 2. Viþ

OBVEZNE VAJE IV Tekmovalec 1. Sebastijan Štraus 2. Žiga Peþan 3. Žiga Britovšek 4. Rok Klavora 5. Jernej Domanjko 6. Žiga Šilc

Klub Viþ Center – Maribor Bežigrad Center – Maribor Ruše Viþ Center – Maribor Center – Maribor Narodni dom Viþ

Klub Center – Maribor Viþ Viþ Bežigrad Center – Maribor Narodni dom

143

POKAL ŠD CENTER MARIBOR 2003 OBVEZNE VAJE I Tekmovalec 1. Žan Lorenþiþ 2. Jan Stojanoviþ 3. Jernej Lipovec 4. Luka Kišek 5. Marko Selar 6. Tim Matiþiþ 7. Edi Petek 8. Dominik Hobacher 9. Matej Miljanþiþ 10. Alen Šetinc 11. Tim Toplak 12. Jure Weingerl 13. Teodor Trojner 14. Rok Selko 15. Danilo Silan 16. Patrik Gorše 17. Tilen Zupanc 18. Jaka Petrovþiþ EKIPNO 1. Viþ 2. Center – Maribor 1 3. Center – Maribor 2 4. Bežigrad

Klub Viþ Viþ Center – Maribor Viþ Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Brežice Viþ Center – Maribor Center – Maribor Brežice Bežigrad Bežigrad Bežigrad Bežigrad

OBVEZNE VAJE II Tekmovalec 1. Matic Peþan 2. Žan Žunko 3. Omar Alhady 4. Miha Velca 5. Jure Garafol 6. Miha Virant 7. Miha Hmelak 8. Žiga Potoþnik 9. Tine Rauter 10. Lev Pirc 11. Jaka Hmelak 12. Sandi Miliþ 13. Matej Grubiþ 14. Sandi Debogoviþ 15. Alen Šetinc EKIPNO 1. Center - Maribor 2. Viþ

144

Klub Viþ Center – Maribor Viþ Center – Maribor Narodni dom Viþ Center – Maribor Center – Maribor Ruše Narodni dom Center – Maribor Brežice Brežice Brežice Brežice

OBVEZNE VAJE III Tekmovalec 1. Anže Remic 2. Grega Domanjko 3. Marko Malajner 4. Matija Frumen 5. David Zupanc 6. Rok Pajer 7. Primož Mauriþ EKIPNO 1. Center – Maribor 2. Viþ OBVEZNE VAJE IV Tekmovalec 1. Žiga Šilc 2. Gaj Leviþ 3. Žiga Peþan 4. Jernej Domanjko 5. Jure Pavlica 6. Miha Kastelic 7. Žiko Stevanoviþ 8. Sreþko Namestnik 9. Nick Kovaþ EKIPNO 1. Viþ 2. Center – Maribor

Klub Viþ Center – Maribor Center – Maribor Ruše Viþ Viþ Center – Maribor

Klub Narodni dom Narodni dom Viþ Center – Maribor Bežigrad Viþ Viþ Center – Maribor Center – Maribor

POKAL ŠD CENTER MARIBOR 2004

OBVEZNE VAJE I OBVEZNE VAJE II Tekmovalec 1. Peter Lampret 2. Marko Selar 3. Jure Weingerl 4. Matic Fatur 5. Matej Miljanþiþ 5. 6. Matic Frkaþ 7. Miha Šmigoc 8. Nik Lorbek 9. Tadej Bratina 10. Amadej Urbancl 11. Gašper Navodnik G. 12. Luka Šauperl 13. Danilo Silan 14. Peter Petek 15. Nejc Cupar 16. Jaka Prpiþ 17. Patrik Gorše 18. Kristjan Kadiþ 19. Domen Cizej 20. Jernej Škerlavaj 21. Anže Šerbinek 22. Jernej Buþar 23. David Švajncer 24. Jan Skerbinek N. 25. Jure Vrbec 26. Tilen Zupanc 27. Tim Masten 28. Gal Zupanc EKIPNO 1. Center – Maribor 3 2. Center – Maribor 1 3. Center – Maribor 4 4. Center – Maribor 2 4. Narodni dom 6. Bežigrad 1 7. Bežigrad 2

Klub Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Narodni dom Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Ruše Center – Maribor Ruše Bežigrad Bežigrad Center – Maribor Viþ Bežigrad Viþ Narodni dom Narodni dom Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Bežigrad Bežigrad Narodni dom Bežigrad

Tekmovalec 1. Žiga Potoþnik 2. Tine Rauter 3. Miha Virant 4. Lev Pirc 5. Jan Stojanoviþ 6. Simon Kojiþ 7. Žan Lorenþiþ 8. Luka Kišek 9. Edi Petek 10. Tim Toplak 11. Teodor Trojner 12. Alen Šetinc 13. Sandi Debogoviþ 14. Matej Grubiþ EKIPNO 1. Viþ 2. Center - Maribor 3. Brežice

Klub Center – Maribor Ruše Viþ Narodni dom Viþ Narodni dom Viþ Viþ Center – Maribor Viþ Center – Maribor Brežice Brežice Brežice

OBVEZNE VAJE III Tekmovalec 1. Žan Žunko 2. Matic Peþan 3. Rok Pajer 4. Miha Velca 5. Primož Mauriþ 6. Žiga Pajer 7. Omar Alhady 8. Jure Garafol EKIPNO 1. Viþ 2. Center - Maribor OBVEZNE VAJE IV Tekmovalec 1. Anže Remic 2. Sreþko Namestnik 3. Marko Malajner

Klub Center – Maribor Viþ Viþ Center – Maribor Center – Maribor Viþ Viþ Narodni dom

Klub Viþ Center – Maribor Center – Maribor

145

POKAL ŠD CENTER MARIBOR 2005 OBVEZNE VAJE III

OBVEZNE VAJE I Tekmovalec 1. Miha Šmigoc 2. Val Manfreda 3. Amadej Urbancl 4. Jernej Škerlavaj 5. Jaka Prpiþ 6. Nejc Rauter 7. Anže Šerbinek 8. Kristijan Kadiþ 9. Tim Maste 10. Luka Šauperl 11. Aleksander Skobe 12. Matija Lovrec 13. Oskar Lah 14. Veno Gaube 15. Mario Marin 16. Luka Dover 17. Marko Glaviþ 18. Matic Dokl 19. Luka Ekart

Klub Center – Maribor Narodni dom Ruše Narodni dom Viþ Ruše Center – Maribor Viþ Narodni dom Ruše Viþ Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Ruše Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor

EKIPNO 1. Narodni dom 2. Ruše 3. Maribor Center 1 4. Viþ 5. Maribor Center 2 OBVEZNE VAJE II Tekmovalec 1. Peter Lampret 2. Jure Weingerl 3. Marko Selar 4. Luka Kišek 5. Žan Lorenþiþ 6. Jan Stojanoviþ 7. Teodor Trojner 8. Gašper N. Gaþnik 9. Nejc Cupar 10. Matic Frkaþ 11. Matej Miljanþiþ EKIPNO 1. Maribor Center 1 2. Viþ 3. Maribor Center 2

146

Klub Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Viþ Viþ Viþ Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor Center – Maribor

Tekmovalec 1. Max Whitlock 2. Matic Peþan 3. Tine Rauter 4. Omar Alhady 5. Žiga Potoþnik 6. Žan Žunko 7. Miha Virant 8. Simon Kojiþ 9. Anže Tanc 6. Žan Žunko EKIPNO 1. Maribor Center 1 2. Viþ

Klub Center – Maribor Viþ Ruše Viþ Center – Maribor Center – Maribor Viþ Narodni dom Narodni dom Viþ Center – Maribor

OBVEZNE VAJE IV Tekmovalec 1. Marko Malajner 2. Primož Mauriþ 3. Rok Pajer 4. Matija Frumen 5. Žiga Pajer

Klub Center – Maribor Center – Maribor Viþ Ruše Viþ

POKAL ŠD CENTER MARIBOR 2006 OBVEZNE VAJE I Tekmovalec 1. Jernej Škerlavaj 2. Kristjan Kadiþ 3. Oskar Lah 4. Kevin Laufer 5. Filip Part 6. Aljaž Gornik 7. Jernej Urbanþiþ 8. Veno Gaube 9. Marko Glaviþ 10. Tim Masten 11. Matic Dokl 12. Tilen Gornik 13. Maj Jogunþiþ Sever 14. Vid Urbanþiþ 15. Luka Ekart 16. Rok Grah 17. Janko Vizjak 18. Gašper Sršen 19. Jaka Zorec 20. Matic Slopšek 21. Rok Taferner 22. Klemen Slopšek 23. Žan Kovaþiþ 24. Klemen Popoviþ 25. Primož Peruš 26. Jan Miklavž 27. Klemen Lah 28. Matic Dvoršak 29. Jure Orehek 30. Tilen Novak EKIPNO 1. Center 1 2. Narodni dom 3. Viþ 4. Bežigrad 5. Center 2 6. Brežice 7. Center 3

Klub Narodni dom Viþ Center 1 Center 1 Ruše Narodni dom Viþ Center 1 Center 2 Narodni dom Center 1 Narodni dom Bežigrad Viþ Center 2 Bežigrad Brežice Bežigrad Bežigrad Brežice Center 2 Brežice Center 3 Brežice Center 3 Bežigrad Center 2 Center 3 Center 3 Center 3

Tekmovalec 1. Peter Lampret 2. Miha Šmigoc 3. Marko Selar 4. Jure Weingerl 5. Gašper N. Gaþnik 6. Val V. Manfreda 7. Matic Fatur 8. Nejc Cupar 9. Anže Šerbinek EKIPNO 1. Center – Maribor 1 2. Center – Maribor 2

Klub Center – Maribor 1 Center – Maribor 1 Center – Maribor 1 Center – Maribor 1 Center – Maribor 2 Narodni dom Narodni dom Center – Maribor 2 Center – Maribor 2

OBVEZNE VAJE III Tekmovalec 1. Žiga Potoþnik 2. Tine Rauter 3. Miha Virant 4. Simon Kojiþ 5. Luka Kišek 6. Jan Stojanoviþ 7. Anže Tanc 8. Žan Lorenþiþ EKIPNO 1. Viþ

Klub Center – Maribor Ruše Viþ Narodni dom Viþ Viþ Narodni dom Viþ

OBVEZNE VAJE IV Tekmovalec 1. Matic Peþan 2. Rok Pajer 3. Primož Mauriþ 4. Žan Žunko 5. Omar Alhady 6. Žiga Pajer EKIPNO 1. Viþ

Klub Viþ Viþ Center – Maribor Center – Maribor Viþ Viþ

147

SPOMINI SPOMINSKI UTRINKI NA DEDA DR. FRANJA ROSINA Pisati spomine je samo po sebi nehvaležna naloga – þloveški spomin je negotov in izpušþa marsikaj; je subjektiven, saj si želi zapomniti predvsem tisto, kar mu ustreza; tisto, kar mu je neprijetno, pa zabeleži slabo ali pa sploh ne; to tudi mnogo hitreje pozablja. Še posebej je nehvaležno pisati spomine na nekoga, ki ga sploh nisi nikoli videl ali sreþal. V bistvu lahko tisti, ki se loti takega posla, samo prenaša sporoþila, ki so mu bila izroþena – ta pa so seveda tudi izbrana in omejena. A naj vendar poskusiva s tem delom. Najin ded, dr. Franjo Rosina, je umrl oktobra 1923 na Dunaju – preden se je rodil katerikoli izmed vnukov. Zato nobeden med nami nima neposrednih spominov nanj. V družinski zgodovini pa se je nabralo nekaj utrinkov, ki smo jih mi prejeli od svojih staršev in smo jih prenesli na svoje otroke. Naj na zaþetku poveva, da je imel dr. Rosina štiri vnuke: njegova najstarejša hþerka Milovana, poroþena Sterger, je rodila sina dr. Aleksandra Stergerja, znanega mariborskega zobozdravnika. Sin Franja Rosina, najin oþe dr. Igor Rosina, se je poroþil s Tonþko Mirnik iz Celja in imel tri otroke: sinova dr. Andreja Rosina, profesorja na (nekdanji) Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, dr. Aleša Rosina, docenta na Pravni fakulteti in hþerko akad. prof. dr. Alenko Šelih, profesorico in dolgoletno direktorico Inštituta na Pravni fakulteti ljubljanske Univerze. Franjo Rosina se je rodil 29. 9. 1863 v vasi Leskovec v bližini Šmartnega pri Litiji v trdni kmeþki družini. Vas leži v hribih nad Litijo, nedaleþ od Valvazorjevega Bogenšperka. Doma so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo, eden izmed sorodnikov se je ukvarjal tudi s prodajo živine na Hrvaško. Na domaþiji v Leskovici so imeli konje za pripreganje vozov, ki so tovorili iz doline Temenice preko prelaza Vrata na kranjsko stran in obratno. Ljudsko šolo je dokonþal v Litiji. Kot gimnazijec pa je bil sprejet v Alojzijevišþe. Njegovo maturitetno spriþevalo (1882) kaže, da je bil prav dober dijak. Po maturi se je odloþil za študij prava. Po družinskem izroþilu naj ne bi spolnil družinskih priþakovanj, da bo študiral teologijo in njegova odloþitev doma ni bila dobro sprejeta. Pravo je študiral na Dunaju (1884-1888), promoviral je tri leta kasneje na Univerzi v Gradcu. Med študijem se je vsaj deloma preživljal sam kot domaþi uþitelj v mešþanskih (in morda tudi plemiških) družinah. Med študijem na Dunaju je bil leta 1887 predsednik akademskega društva »Slovenija«.

151

Odvetniški pripravnik je bil pri odvetniku dr. Slancu v Novem mestu, nato pa pri dr. Sernecu v Celju. Družbeno aktiven je bil že v študentskih letih, leta 1897 je v Novem mestu ustanovil Dolenjskega Sokola in bil njegov prvi starosta. V Celju je dopisoval v liberalnem Slovenskem narodu in v celjskem þasniku Domovina ter se spoprijateljil z dvema slovenskima podjetnikoma, Dragotinom Hribarjem in Petrom Majdiþem. Ta prijateljstva so postala družinska in so se ohranila do danes. Dr. Rosina se je poroþil (približno) 1896 z najstarejšo hþerko Karolino (Linþko) znanega slovenskega javnega delavca prof. Franca Robiþa, pedagoškega nadzornika za Štajersko, državnega in deželnega poslanca, iz Limbuša. Prvi dom sta si zakonca ustvarila v Ljutomeru, kjer je dr. Rosina 1895 leta odprl svojo odvetniško pisarno. Tu sta se jima rodila starejša otroka – hþerka Milovana 1898, sin Igor 1900. Mlajša otroka, hþerka Tanja 1902 in sin Fedor 1904 sta se rodila v Mariboru. Imena otrok kažejo slovanoﬁlsko usmerjenost dr. Rosine, ki je bila pri mladih slovenskih izobražencih te dobe prav pogosta. V Ljutomeru je bil 1896 izvoljen za deželnega poslanca, kjer je zastopal radikalno stališþe »proþ od Gradca«. Tam se je uspešno zavzemal za obnovo štajerskih vinogradov, ki jih je uniþila trtna uš. L.1904 je pomagal ustanoviti Sokola v Ljutomeru, pred tem pa je ustanovil kolesarsko društvo Ptiþ-seliþ. Leta 1901 se je dr. Rosina preselil v Maribor in tu odprl odvetniško pisarno (po nekaterih podatkih 1901, po drugih 1905). S pomoþjo posojila je kupil hišo na sedanji Partizanski cesti 16, kjer je v pritliþju uredil pisarniške prostore, stanovanje pa je bilo v prvem nadstropju. Po prihodu v Maribor je s svojim družbenim in politiþnim delom nadaljeval. Kmalu po prihodu je postal predsednik ýitalnice, kulturnega središþa nastajajoþega slovenskega izobraženstva. Že leta 1905 je dr. Rosina postal naþelnik Posojilnice, edine slovenske ﬁnanþne institucije, ki je leta 1918 zagotovila denarna sredstva v višini 2 milijona zlatih kron za plaþe vojakov, ki jih je mobiliziral general Maister. Bil je tudi organizator zadružništva in je izvoljen za predsednika zadružne zveze v Celju. Ker je tudi iz lastne izkušnje poznal materialne težave slovenskih dijakov, je bil dr. Rosina od svojega prihoda v Maribor dalje velik podpornik in donator Dijaške kuhinje, 1922 pa je ustanovil dijaški dom v Mariboru. Svoje aktivno delovanje pri Sokolu je nadaljeval tudi v Mariboru. Leta 1907 pomagal ustanoviti društvo Sokol ter postal njegov prvi starosta, leta 1913 pa prvi starosta tedaj ustavljene sokolske župe Maribor. Bil je priznan govornik in tako je bil kot starosta Sokola 28. 6. 1914 – na dan atentata na prestolonaslednika FrancaFerdinanda v Sarajevu – povabljen kot slavnostni govornik na slovesnosti ob razvitju sokolskega prapora v Rušah. Zaradi te sokolske proslave je v avgusta 1914 avstrijska oblast zaprla skupno 26 Rušanov, po tednu dni pa še dr.Franja Rosino in jih obdolžila veleizdaje. Pri njihovem prevozu v Gradec je prišlo izgredov.

152

Veliko Nemcev in nemþurjev je na železniški postaji zasramovalo vklenjene Slovence . Bili so obtožen veleizdaje in bili do oktobra v sodnih zaporih v Gradcu; obtožnica proti njim kasneje ni bila vložena. Družinsko življenje dr. Rosina ni bilo lahko. Za ženo Linþko, ki je bolehala za tedaj razširjeno boleznijo jetiko, so bila verjetno rojstva štirih otrok v kratkem obdobju, preveliko breme; bolezen jo je premagala in v starosti osemindvajset let je 1906 leta umrla. Za družino je bila to velika izguba, saj so bili otroci še v predšolski dobi. Dr. Rosina se je kasneje ponovno poroþil – toþen datum bi bilo potrebno ugotoviti – s svakinjo svojega prijatelja Petra Majdiþa, gospo Marijo Ripšl iz Šentjurja pri Celju. Politiþno delovanje dr. Rosine v þasu pred in med prvo svetovno vojno je dovolj dobro znano in obdelano. Omeniva naj tu le to, da je bil l.1918 podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko in je kot tak na proslavi združitve 15.12.1918 pred veliko množico udeležencev z balkona Narodnega doma, postojanke mariborskega Sokola, proglasil Maribor za slovensko mesto. V družinskem krogu je znano, da so Rosinovi imeli krog dobrih prijateljev: družine Maister, Dolar, Voglar, Turner in druge. Ob koncu prve svetovne vojne je dr. Rosina verjetno že bolehal za sladkorno boleznijo; vprašanje pa je, ali je bila tudi ugotovljena. Po koncu vojne je bila njegova aktivnost manjša; zdi se, da prav zaradi bolezni. Kljub temu je bil l.1921 na listi JDS izvoljen za obþinskega odbornika in mestnega svetnika. V letu 1922 ga je zadel nov udarec – zaradi tuberkuloze je umrl njegov najmlajši sin Fedor, maturant . Po družinskem pripovedovanju je šel dr. Rosina na zdravljenje sladkorne bolezni na Dunaj. Baje so ga zaþeli zdraviti z insulinom in ker je bila njegova smrt v sanatoriju na Dunaju nepriþakovana, je nastala domneva, da je do te posledice prišlo morda zaradi nepopolne metode zdravljenja z novim zdravilom. Umrl je na Dunaju 16. oktobra 1924.

Dr. Alenka Šelih, profesorica, dolgoletna direktorica Inštituta na Pravni fakulteti v Ljubljani in dr. Andrej Rosina, profesor na nekdanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani

153

SPOMINI NA NAŠE PROFESORJE Alojz Struna Bilo je maja leta 1961. Šolsko leto se je bližalo koncu, naše zadnje šolsko leto na Ekonomski srednji šoli v Mariboru. Pobito, brezvoljno smo sedeli v klopeh, ni nas muþila misel na zakljuþni izpit, kot se je tista leta imenovala matura, eksperiment, ki se je uveljavil le za nekaj let, saj smo vedeli, da ga bomo vsi naredili. Muþila nas je misel na zakljuþni izlet, ta se je še vedno lahko imenoval maturantski. Pred kratkim smo izvedeli, da nas naša razredniþarka zaradi smrti v družini ne bo spremljala nanj, pa tudi noben drug profesor nas ni mogel (hotel) prevzeti. In ko je kazalo, da bo naš izlet, za katerega smo zbirali denar s prirejanjem mladinskih plesov od prvega letnika dalje in se ga prav toliko þasa tudi veselili, padel v vodo. V uþilnico je vstopil profesor Lojze Struna, ki smo ga ljubkovalno klicali Strunek. Uþil nas je poslovno raþunstvo in kolikor smo vedeli, je bil že nekaj let upokojen, a je še vedno pouþeval, ker je ob ustanovitvi VEKŠ-a in odhodu številnih profesorjev nanj, primanjkovalo profesorjev na naši šoli. ýeprav je bil star – takega smo ga takrat videli s svojimi mladimi oþmi – je bil vedno veder, prinašajoþ v razred vedrino in toplino. Takoj je opazil našo potrtost in se pozanimal o vzroku zanjo. Razložili smo mu svojo stisko, pomolþal je, þez þas je skoraj plaho izjavil: »Saj vem, mene pa ne bi hoteli s seboj, ker sem za vas prestar.« Preseneþeno smo se spogledali in z nekoliko slabo vestjo pomislili, da je zadel resnico. Nerodno nam je bilo priznati, da nas njegova leta resniþno skrbijo, zato smo se nekoliko narejeno nekoliko iskreno razveselili njegove ponudbe in jo sprejeli. Fantje, kar nekaj smo jih imeli v razredu, so skovali naþrt, kako mu bodo olajšali napore potovanja, vodenje tako ni bil problem, saj smo bili povsem samostojni, sposobni sami organizirati svoj izlet. Marsikaj je bilo takrat bolj preprosto. In tako smo krenili: Maribor-Plitvice-Split-Korþula in domov. Štirinajst dni vožnje z vlakom in ladjo, prenoþevanj v skromnih dijaških domovih preko takratnega Ferijalnega Saveza, hrane v cenenih menzah… A bili smo mladi prav niþ razvajeni in bilo nam je þudovito. Naš Strunek se je dobro držal, sam je prenašal svojo prtljago, potovalne tegobe ga niso niþ naþenjale, ob veþerih se je ravno primerno dolgo zadrževal z nami, nato je pred svojim umikom naroþil fantom, naj pazijo na dekleta. In tako je naš resniþni strah, da nam bo med potjo morda umrl, povsem izginil.

154

Na Korþuli smo preživeli teden dni. Prvi veþer smo pošteno nazdravili, naše druženje (žuranje bi rekli danes) se je sreþalo z zgodnjim jutrom. Sreþalo pa se je še z nekom – našim Strunekom. Ne da bi nas opazil, je ves þil, lahkonog tekel v kopalkah proti obali, se povzpel na primerno skalo in se s krasnim skokom na glavo pognal v morje. Nato je strumno zakravlal po jutranje hladnem morju in se nekaj minut za tem prav niþ drgetajoþ postavil pred nas. »No, otroci, ste dobro preživeli noþ?« Samo spogledali smo se, takoj zatem smo mu burno zaploskali in se odpravili spat. Bravo, profesor! To je bil naš Strunek, profesor Alojz Struna, doma z Dolenjske, redno zaposlen na Ekonomski srednji šoli v letih 1926-1959, tudi njen ravnatelj v najtežjem þasu obnove 1946-1950. Šele ob pripravljanju priþujoþega zbornika pa sem izvedela, da je bil v letih 1948-1956 predsednik, zatem leto dni podpredsednik in potem spet predsednik našega športnega društva. Ta naš profesor nam je bil vzor kot pošten, delaven in skromen mož, a velik þlovek.

Greta Nahtigal

Viktor Gruntar Viktor Gruntar, rojen 1891 v Gorici, od leta 1947 je v društvu vodil skupino veteranskih rekreativcev, po duši strasten športnik, prekolesaril razdaljo med Prago in Rimom. Septembrsko leto 1960 sem ga spoznal in že v prvi šolski uri je napravil globok vtis odloþnega, vzravnanega, prijaznega in toplega þloveka. ýakali smo na profesorja, ki nas bo pouþeval zemljepis, ko je v razred na 1. gimnaziji v Mariboru vstopil že malce starejši možakar, nas veselo pozdravil, premeril s svojimi živahnimi oþmi in se predstavil: »Sem profesor Viktor Gruntar in kdo mi bo torej delal družbo vso šolsko leto?« Bilo nas je okrog trideset sošolk in sošolcev v starosti nekako med 20 in 35 let. Vsi smo bili v službah in veþina nas je imela poklice. Popoldan in v veþernih urah smo si želeli pridobiti dodatno znanje in maturo, po kateri bi lahko nadaljevali študij. Profesor Gruntar je vsakogar vprašal po imenu ter od kje je, kaj in kje dela. Za vsakega je našel kakšno vzpodbudno besedo ali izrazil kakšno lepo misel. Sošolki s primorske je na primer dejal: »ti si moj sonþek.«

155

Sþasoma so se med nami in profesorjem stkale prijateljske, lahko bi rekel celo oþetovske vezi. Marsikatero šolsko uro smo z njim kramljali in razpravljali o tem in onem. Tako smo tudi izvedeli, da še vedno redno zahaja v telovadnico in da je celo vaditelj vrste veteranov. Zvedeli smo, da ima tudi od tam svojo neuniþljivo vitalnost, svoj nastop in prisrþnost. Obþudovali smo ga in visoko cenili, njegov odnos do nas in okolice, poštenost in praviþnost pri ocenjevanju. Veselili smo se vsake naslednje šolske ure zemljepisa. Sošolka, ki jo je še venomer klical moj sonþek, mu je nekoþ dejala: »Profesor Gruntar, jaz nisem vaš sonþek, vi ste naš.« Pri tem je tudi ostalo in od takrat smo mu pravili Naš sonþek.

Veþer, 1971

Edvin Bedenik, upokojeni direktor marketinga STTC, inženir strojništva

156

Zlatko Zei Bilo je pred petdesetimi leti, ko sem hodila v 6. razred osnovne šole in smo dobili novega razrednika. Stopil je v razred stasit, visokorasel moški, izrazitih potez, srednjih let, v sivih hlaþah, karirasti srajci, z odloþnim, klenim, dolgim korakom. To je bil profesor Zlatko Zei. Ni mu bilo zaman ime Zlatko, a tega takrat še nisem vedela. Sedel je na kateder, z eno nogo se je opiral na tla, izvlekel iz žepa velik robec, ves obraz je imel pokrit s tem robcem, posmrkal, si brisal oþi in vsi smo onemeli. »Kaj, že prvo uro smo tako užalili razrednika, da si briše solzne oþi?« Nato je dejal: »Danes sem bil na tržnici in branjevka mi je ponujala hruške«. Z glasom branjevke je nadaljeval: »Gospod, gospod, kupite hruške, so mehke kot drek, boste jedli kot pes«. Planili smo v sprošþujoþ smeh in nato se je nadaljevalo. Skeþ je sledil skeþu, smejali smo se in smejali, ko je zazvonil šolski zvonec, smo vsi obsedeli v upanju, da bo razrednik nadaljeval to enkratno humoristiþno predstavo. V naslednjih treh letih razredništva nas je še velikokrat nasmejal. Uþil nas je risanja in matematiko. Nekega dne je pri matematiki narisal na tablo štiri dotikajoþe se trikotnike, ki so naenkrat dobili za dodatke oþi, nos, usta, roke in noge in tako nam je predstavil gospoda Pitagoro, ki nas je popeljal v skrivnost Pitagorovega izreka. Za vselej smo si ga zapomnili. Z nestrpnostjo sem priþakovala ure z našim razrednikom, saj se je na njih dogajalo vedno kaj zanimivega in zabavnega. Redno nas je vodil v umetnostno galerijo, nam razlagal tehnike slikanja in pripovedoval o svojih prijateljih slikarjih, saj je bil tudi sam izvrsten slikar. Peljal nas je v naravo, na travnike v Kamnici, kjer smo se lovili in skrivali in igrali razne igre, on pa je v tem þasu naslikal pokrajinsko sliko. Nadvse pa me je navdušil s svojim pripovedovanjem o slovenskih hribih. Priþaral nam je Triglav, ko vzhaja sonce in vršaci žarijo v jutranjem soncu, tam nekje pa zahaja luna. Pripovedoval nam je o morju, z nekim posebnim žarom, saj je bil Primorec, o Vrsarju, kjer si je gradil ladjico. Zvedeli smo, kdo je bil Sokol, predvojno telovadno društvo, kjer je telovadil, in kaj pomeni »ﬂekanje« v vrsti telovadcev. Kako se niso marali z orli in kako so si nagajali, kjerkoli so se sreþali. To niso bile le besedne vzpodbude, naj bomo tudi mi uþenci þimbolj aktivni, to je bil pravi vzor in zato tudi ni þudno, þe smo bili, kolikor se spominjam, ne le najboljši razred na šoli pri uþenju, temveþ tudi v športu. Kako ne, þe je kot edini profesor prišel na športni dan bodrit svoj razred na rokometne tekme, atletiko, gimnastiko. Kako je bil ponosen na nas, kadar smo zmagali. Tudi v hribe nas je vodil, na pohod þez Pohorje. To je bil profesor in razrednik Zlatko Zei, tak je ohranjen v mojem spominu, þlovek izjemnih sposobnosti in topline, vse to je radodarno prenašal in poklanjal mladim generacijam. Tovariš razrednik, hvala! Olga Bedenik, upokojena vzgojiteljica, predmetna uþiteljica športne vzgoje in biologije, pravnica

157

SPOMINI NA URE V TELOVADNICI IN IZVEN NJE Milan Hrastovec V društvo sem prišel leta 1950 star osemnajst let. Takrat sta bila v društvu že Franc Horvat in Marjan Lah, s katerima smo nato preživeli dolga leta v društvu in vsi trije smo še danes þlani ŠD Center. Telovadili smo sami, pomagala sta nama starejša Franjo Oman in Leo Dogša. Prviþ sem tekmoval že leta 1951 na državnem prvenstvu v Splitu v kategoriji 2. razreda. Zelo dobro se spominjam nastopa v Pesnici, ko nam je Livarna posodila tovornjak, na katerega smo naložili orodje, ga nato postavili in priþvrstili kar na travi in kasneje nastopili na veselici. Tekmovanj je bilo vedno veþ, leta 1955 sem zmagal na državnem prvenstvu v Nišu v nižjem razredu, leta 1961 sem zmagal v prvem razredu na Partizanskem mnogoboju. Najprej smo telovadili v tujih prostorih, najprej v 1. gimnaziji, nato nekaj þasa v šoli Ivana Cankarja ter v telovadnici Bojana Ilicha. Okoli leta 1955 smo se preselili v Tyrševo dvorano Unionsko, kjer je bila tudi pisarna društva. Poleti se je telovadilo zunaj, najprej na zemljišþu, kjer sedaj stoji Mestna restavracija, nato smo leta 1957 ob 50-letnici obstoja zgradili letno telovadišþe na Mladinski.

Milan Hrastovec s telovadci, od leve proti desni stojijo: Milan Hrastovec, Kamenik, Leopold Gornik, Lednik, Kovaþiþ, Stanko Koželj, Brezovšek; sedijo: Žižek, Drevenšek, Kadiš, Rastko Samec, Miroslav Smerdu, Bojan Tramšek (arhiv ŠD Center)

158

Tu je bilo na voljo igrišþe za odbojko, košarko, rokomet, steza za tek, vsa telovadna orodja s peskom v luknjah. To zemljišþe smo dobili v zameno za Unionsko dvorano, upravitelj je bil direktor Zavoda Stadion Peter Mravljak. Kasneje smo iz preurejenih vinskih cistern zgradili tudi bazen v izmeri 12,5 metrov dolžine in 3 metre širine. Naša mala telovadnica je bila pred našim prihodom gasilski dom. Kjer so sedaj okna, so bila vgrajen gasilska vrata, v upravnih prostorih današnjega društva je bila soba za gasilce. Ti so se po gasilski žrdi spustili v prostor, kjer je danes klubski prostor. Ko so se gasilci izselili na Tabor, smo se vselili mi okoli leta 1962. Položili smo parket, iz vrat naredili okna ter v dvorano postavili orodja: visoke kroge, dva droga (visoki in nizki), lestve, vrvi. V tistem þasu sem ob vadbi tudi vodil vrsto mladincev, ostali vodniki so bili še Marjan Lah, Jože in Štefka Zadnik, Tonþka Lazareviþ ter še nekaj drugih.

Milan Hrastovec s skupino splošne vadbe (arhiv ŠD Center)

159

Ker smo imeli nekaj svojih sredstev, smo kmalu zaþeli graditi tudi veliko telovadnico, današnjo gimnastiþno dvorano pod vodstvom predsednika gradbenega odbora Janka Lampreta. V tistem þasu smo izvajali veliko akademijskih sestav. Te so se izvajale na telovadnih akademijah v gledaliških dvoranah, na svetovnih gimnaestradah, na nastopih ob zakljuþku leta. Dobro se spomnim sestave z naslovom Gori, doli in okoli, ki jo je sestavil Jože Zadnik za mladinsko gimnaestrado v Bürstadtu. Te vaje so najprej sestavljali zakonca Zadnik, Tonþka Lazareviþ ter Erik Aleš, kasneje sem se poizkusil v tem tudi jaz. Prvo sestavo sem naredil s švedskimi klopmi, nato z voziþkom za blazine ter kasneje z zaboji za sestavo z naslovom Sodobna embalaža, z njo smo nastopili na otvoritvi svetovnega prvenstva v Ljubljani 1970. Po prihodu Albina Šuštarja, ki je bil profesionalno zaposlen kot tehniþni sekretar društva, sem zakljuþil delo z mladinskimi tekmovalnimi skupinami v orodni telovadbi. Takrat sem priþel delati z najmlajšimi in talentirane fante pošiljal k Albinu Šuštarju. Postopoma sem se usmeril k splošni vadbi. Sedaj že vrsto let skrbim za skupino starejših þlanov. Igramo odbojko ter se tu in tam tudi pomerimo z ekipami iz drugih društev. Ena od posebnosti društva je bil tudi tabor v Rovinju, v katerega smo hodili od leta 1952. Ob prvi otvoritvi tabora nas je bilo devet, štirje pionirji, štirje þlani in vodja Zlatko Zei, ki je bil prvi taborovodja. Upravljanje tabora je kmalu prevzel Jenda Bradaþ. Na zaþetku nismo imeli vode, zato smo jo þrpali na železniški postaji. Tabor so postavljali mladi iz Maribora.

Vladimir Vodišek Rodil sem se leta 1958 v ýrni Gori. V društvo (tedaj še z imenom Partizan Maribor Center) sem prviþ prišel 1969, ko sem obiskoval 6. razred osnovne šole, kar je bilo razmeroma pozno. Prvo leto sem telovadil v oddelku splošne telesne vzgoje pri trenerju Albinu Šuštarju. Nato me je trener izbral v skupino, ki je pod njegovim vodstvom priþela trenirati športno gimnastiko. Kot ekipa smo bili od vsega zaþetka na tekmovanjih zelo uspešni, vendar pa je moja generacija (Teo Pajnik, Arpad Treiber, Rado Jovanovski) že po dveh letih prešla iz pionirske v mladinsko kategorijo. V tedanjem tekmovalnem sistemu sta bili tudi mladinska in þlanska kategorija razdeljeni v razrede (tretji, drugi, prvi in zvezni razred), za vsak razred pa so bila organizirana tekmovanja na obþinskem, republiškem in državnem nivoju, tako da smo se lahko udeleževali državnih tekmovanj tudi telovadci, ki nismo bili ravno vrhunski.

160

Tekmoval sem v tretjem in drugem razredu. Moja trenerja sta bila Marjan Lah in Milan Hrastovec. Ekipa se je z leti razšla, tako da sem leta 1974 zakljuþil svojo tekmovalno kariero. Še kot telovadec sem zaþel pomagati trenerju Albinu Šuštarju v oddelkih splošne telesne vzgoje. Po zakljuþku tekmovalne kariere sem zaþel samostojno voditi vadbo v fantovskih oddelkih. V študentskih letih sem opravil teþaj za trenerja športne gimnastike in na društvu prevzel vadbo mladincev (Zorana in Fritca Klampferja ter Danila in Sandija Ritlopa), nato pa še skupine pionirjev pripravnikov. Med drugim sem bil tudi prvi trener takrat petletnega Klemna Bedenika, kasnejšega odliþnega telovadca in sedanjega izvršnega direktorja društva. S trenerskega mesta sem se poslovil po zakljuþku študija v letu 1982, zaradi odhoda v vojsko. Po prihodu iz vojske in zaposlitvi sem redno obiskoval društvo kot þlan oddelkov rekreacije (košarka, odbojka). Leta 1990 sem sprejel ponujeno funkcijo predsednika društva in na tem mestu vztrajal do leta 1995, nato sem bil dva mandata þlan upravnega odbora društva, od leta 2000 do 2006 pa spet predsednik društva.

Matjaž Nahtigal Matjaž se je rodil leta 1968 v Mariboru kot prvi otrok uþiteljev Grete in Antona. Svojo mladost je preživel v Rušah, tu je tudi zaþel svojo športno pot. Od leta 1977 ga je v Mariboru treniral Albin Šuštar. Z njim v skupini so trenirali Robi Senekoviþ, Aleš Navršnik in Borut Gostenþnik, kasneje so se pridružili tudi tekmovalci drugih društev iz Obþinske gimnastiþne zveze Maribor, kot sta bila Darko Cikaþ in Vlado Šoštariþ. V svoji karieri je osvojil lepo število odliþnih uvrstitev, najboljši rezultat beleži z državnega prvenstva Jugoslavije med mladinci leta 1985 v kategoriji mladincev, ko je osvojil tretje mesto v mnogoboju. Takrat je zakljuþil svojo tekmovalno pot. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, v Ameriki na znameniti univerzi v Harvardu je dosegel magisterij in doktorat. Živi z ženo Natašo ter sinom Benjaminom v Smledniku pri Ljubljani. Redno obiskuje gimnastiþna tekmovanja, obþasno se tudi ustavi v telovadnici pri parku. Matjaž zapiše: »Ko ob tako þastitljivi obletnici ŠD Center obujam spomine na prehojeno športno pot, pred menoj hitro oživi vrsta zanimivih in lepih trenutkov, ki sem jih preživel na tej poti. Spomnim se svojega prvega dneva na Centru, kamor me je pripeljal oþe, prvega sreþanja s trenerjem Albinom Šuštarjem in prve seznanitve z vrsto fantov, ki so tam že vadili pod njegovim vodstvom.

161

Od l. 1977 naprej smo vrsto tednov, mesecev in let preživeli v telovadnici, vþasih v Mestnem parku ob telovadnici, tudi na morju, precej pa tudi na poti na razliþna tekmovanja in seveda na tekmovanjih samih. Na zaþetku smo bili kar dolga vrsta, po nekaj letih pa smo tisti, ki nas je gimnastika bolj pritegnila in navdušila, vztrajali, drugi pa so se preskusili še na drugih podroþjih. Iz prvih let treninga se zlasti spominjam, da nam je trener ves þas pripovedoval, da je potrebno osvojiti in obvladati kljuþne prvine na posameznih orodjih, saj nam bodo le brezhibno obvladane prvine omogoþile kasnejše hitro napredovanje. In obratno, slabo osvojene prvine bodo kasneje povzroþila poþasno napredovanje ali celo zastoj na posameznih orodjih. Prav to se je tudi zgodilo. Na orodjih, kjer smo res izpilili prvine, smo kasneje veliko lažje osvajali nove, zahtevnejše elemente, na drugih orodjih je to bilo precej težje. Posebej v prvih letih treninga na Centru je bila pomembno, da smo imeli svojo vrsto, kar je pomenilo, da smo obenem vadili in se trudili vsak zase, po drugi strani pa smo drug drugega moþno vzpodbujali, saj smo se želeli na tekmovanjih dokazati tudi kot ekipa. V tistem obdobju nam je to lepo uspevalo, poti na tekmovanja in sama tekmovanja so bila zato dogodek, ki mi je ostal še v toliko lepšem spominu. Kasneje se je osnovna vrsta nekako porazgubila, vendar smo zato uspeli sestaviti mariborsko vrsto s pomoþjo in sodelovanjem vseh klubov. Od takrat smo obþasno organizirali tudi skupne treninge s fanti iz Železniþarja in Studenc ter njihovimi trenerji, kar je bila dobrodošla popestritev našega športnega vsakdana.

Matjaž Nahtigal med vajo konju z roþaji, v ozadju Bojan Rižner in Alenka Antolinc (arhiv ŠD Center)

162

Mnogo je posameznih drobcev, ki so mi ostali v spominu. Na primer, ko nam je trener Albin prinesel prve jermenþke, na katere smo bili strašno ponosni, pa þeprav smo jih bili na zaþetku tako nevajeni, da smo z njimi na drogu in krogih telovadili z najveþjo težavo. Prve klubske trenerke in dresi pred prvimi resnejšimi tekmami so nas prav tako navdajali z velikim ponosom in veseljem. Veliko je bilo veselja v telovadnici, ko je komurkoli od nas prviþ uspelo napraviti kakšen element, za katerega smo si dolgo prizadevali. Tudi þe nisi bil prvi, ki ti je to uspelo, si tako vedel, da si na dobri poti in da bo lahko tebi morda že naslednjemu to uspelo. Ob vrsti neuspelih poskusov in dolgotrajnih treningih je bilo to nekaj, kar je najbolj opogumljalo. Prav zaradi športne poti smo potovali veþ, kot bi verjetno sicer. Prav dobro se spominjam naše prve poti na poletne treninge v Bratislavo. Ne le zaradi prvega potnega lista in prve »samostojne« poti v tujino, temveþ tudi zaradi vrste drugih zabavnih dogodkov. Trenerjem gotovo ni bilo povsem enostavno krotiti živahnih fantiþev in jih pospremiti takole v tujino, zato se jim zahvaljujem ob tej priložnosti. Veliko smo se nauþili tudi od starejših kolegov. Vzor nam je bil seveda Bane, pa tudi drugi starejši kolegi. Banetova vrnitev s Sredozemskih iger v Splitu z osvojenimi medaljami je bila nepozabna. Z zanimanjem smo na zaþetku spremljali tekmovanja za Šalamunov memorial, kasneje pa smo na memorialu tudi tekmovali sami. V veliko þast smo si šteli, da je tekmovanja za Šalamunov memorial redno spremljal tudi naš olimpionik Leon Štukelj. Njegove besede vzpodbude so nam veliko pomenile. Imel sem tudi to þast, da sem se seznanil z legendo svetovne gimnastike Mirom Cerarjem, ki nam je na enem od tekmovanj celo sodil. Kaj torej reþi ob približno desetletnem ukvarjanju z gimnastiko v ŠD Centru? Nauþil sem se veliko stvari. Še danes mi je žal, da nisem uspel izvesti nekaterih prvin, ki sem si jih zamislil. A še danes sem vesel vrste izvedenih prvin, za katere vem, koliko truda je bilo vanje vloženega, da so mi uspele. Zlasti uspešno izvedenih sestav na krogih se še danes z veseljem spominjam. Vendar ne gre le za športno znanje in dosežene rezultate. Dobro se spominjam, da so mi vsi od prvega dneva dalje pripovedovali, da je najprej šola, nato športno udejstvovanje. Imeli so prav, morda je to del gimnastiþne tradicije. Kljub vedno veþjim zahtevam sodobnega vrhunskega športa, ki je meje možnega prestavil daleþ preko tega, kar smo si sami pred leti zamišljali za izvedljivo, menim, da ni razloga, da ne bi bil vrhunski šport združljiv z uspešnim študijem. Vrsta šampionov je to dokazala in dokazuje tudi danes. Upam, da bodo tudi mlajše generacije sledile temu vodilu.

163

Ob okrogli obletnici sem vesel, da sem del gimnastiþne tradicije Telovadnice ob Parku, kot smo ji navadno rekli. V njej sem prebil mnoge ure, v poletni vroþini in zimskem mrazu, pa tudi takrat, ko sem se na treninge spravljal s težavo. Gimnastika mi je dala marsikaj: vztrajnost, potrpežljivost, tudi doloþeno mero kreativnosti in inovativnosti. Veliko tega mi je prišlo prav tudi kasneje, ko sem se zaþel ukvarjati z drugimi stvarmi. Pomembna je bila seveda vzpodbuda in podpora od doma, s strani staršev in širše. Tudi vloga trenerjev ni pomenila le športne vzgoje, prejeli smo marsikateri koristen nasvet za kasnejše življenje. Zelo cenim, da sta bila naša varnost in zdravje pred vsem ostalim v športu; tako je vþasih namesto nas kdo od trenerjev odnesel kakšno modrico. Takšen je spomin na državno prvenstvo v zagrebškem Domu športov, ko me je trener Drago Šoštariþ lovil in z vso moþjo, ki jo je premogel, tudi uspešno ujel z droga, za »zahvalo« pa prejel moj udarec z roko, kar ga je stalo poštene modrice še celo poletje. Za to požrtvovalnost sem mu še danes hvaležen. Zahvaljujem se vsem, ki so mi omogoþili in me vzpodbujali na športni poti, staršem in družini, trenerju Albinu, vsem kolegom v vrsti in ŠD Centru ter vsem drugim, s katerimi sem imel priložnost tekmovati, sodelovati in trenirati ter na ta naþin deliti svojo športno pot. Novim generacijam, ki pogumno stopajo na športno pot in tistim, ki pri tem pomagajo, želim veliko uspehov in zadovoljstva ter da bi še naprej negovali in poglabljali bogato gimnastiþno in športno tradicijo ŠD Centra.«

Alenka Antolinc Košat Alenka se je rodila leta 1975 v Mariboru, skupaj s sestro Barbaro je že pri treh letih prišla v telovadnico Partizana Center. Njena trenerja sta bila najprej Karmen Šenveter in nato Bojan Rižner s pomoþnico Metko Štebih, ki so vzorno skrbeli za mlada dekleta. Najboljši rezultat te mlade tekmovalke je bilo 18. mesto na republiškem tekmovanju. Njena športna pot se je konþala ob razpustu ženske športne gimnastike v društvu. Danes je doktor medicine, njena hþi že redno obiskuje vadbene programe. Alenka ima na društvo kar nekaj lepih, a tudi manj lepih spominov: »Eno izmed lepih doživetij so bila letovanja v taboru v Valovinah, kjer smo preživljale aktivne poþitnice. Trener Bojan nam je bil zmeraj kot ata in skupaj smo na vlaku preživeli kar nekaj lepih trenutkov na poteh v Ljubljano, Brežice ali Trbovlje. Na enem izmed tekmovanj sem prejela višjo oceno od starejše sestre, a trener je nato stopil do sodnic in povprašal, þe se niso zmotile v imenu.

164

Izkazalo se je, da so naju z Barbaro resniþno zamenjali in ocena je bila hitro popravljena. Najtežji dan mojega življenja na društvu je bil, ko nas je poklicala trenerka Metka in dejala, naj ne bomo tako poredne, ker bomo trenirale samo še tisti teden, nato pa gimnastike za dekleta na Centru veþ ne bo! Zadelo nas je kot strela z jasnega, stare smo bile od 9-14 let.«

Aljaž Vogrinec Aljaž je prišel v telovadnico leta 1991, tik preden je napolnil sedem let. Njegov prvi trener je bil Darko Šuštar, ki ga je prva tri leta uþil osnov športne gimnastike. Z njim so v skupini vadili še Jernej Salecl, Gregor Braþko, Andrej Soršak, Primož Jazbinšek, Jure Kocbek, Matej Jarc, Marko Muraus in Kristijan Kokol. V svoji karieri je imel vrsto izvrstnih trenerjev, med njimi Draga Šoštariþa (1994-1996, 1998-2000), Branislava Tripkoviþa (1996-1998) in Miho Marinška (2001-2005). Aljaž je dosegel kar nekaj izvrstnih rezultatov, bil je dvakratni prvak Slovenije v kategoriji þlanov na bradlji in zmagovalec v preskoku. Tekmoval je tudi na veþ mednarodnih tekmovanjih, na tekmovanju Malar Cup na Švedskem se je uvrstil v ﬁnale na bradlji, na UWW tekmovanju na Dunaju je osvojil drugo mesto.

Aljaž Vogrinec in Jernej Salecl na taborjenju na Obonjanu (arhiv ŠD Center)

165

Trenutno je absolvent Fakultete za šport, med študijem v Ljubljani je opravil izpit za sodnika moške športne gimnastike leta 2002, od leta 2004 je pomagal kot vodnik v Športnem društvu Narodni dom v Ljubljani. Od poletja 2007 ponovno deluje v Mariboru, na društvu vodi skupino mladih tekmovalcev zaþetnikov, na katere prenaša svoje bogate gimnastiþne izkušnje. Sam je zapisal tole: »Spominjam se predvsem lepih trenutkov tekmovanj. Veþkrat se je dogajalo, da smo s kolegi sami ostajali po treningih v telovadnici, ko so sledile razne norþije v temi (izvajanje elementov na orodjih, skrivanja pred trenerji). V zelo lepem spominu pa so mi ostale tudi vse priprave, ki sem se jih udeležil z klubom. Žal sem imel kar nekaj poškodb, najbolj pogosti so bili zvini gležnja in prstov na rokah.«

Arpad Treiber Arpad se je rodil leta 1959, v društvo je prišel leta 1970, kjer ga je do leta 1979 treniral Albin Šuštar, v skupini z njim so vadili še Teo Pajnik, Rado Jovanovski, Tomašek, Matjaž Sajevic in Mitja ter Bane Tripkoviþ. Sam je zapisal svoje tekmovalne spomine takole: »Imel sem moþno voljo in željo po uspehu, a zelo malo uspešnih nastopov na tekmovanjih. Vsaka udeležba na tekmovanju je bila po svoje zanimiva. Posebno doživetje so bile enotedenske skupne priprave v taboru pri Mozirju mislim da leta 1973. Pa seveda naš tabor v Rovinju, kjer sem vadil najprej kot pionir/mladinec pozneje pa kot vodnik (prirejali smo igre brez meja)«.

Barbara Antolinc Schaubach Barbara se je rodila leta 1973 v Mariboru, z gimnastiko se je zaþela ukvarjati pri petih letih. Njena prva trenerka je bila Karmen Šenveter, nato je njene treninge vodil Bojan Rižner, ki je ponovno poizkusil obuditi žensko športno gimnastiko v Mariboru na levem bregu Drave. V osemdesetih letih so ob Barbari v skupini vadile še njena mlajša sestra Alenka, Nastja Mulej, Nuša Erjavec, Katja Gartner, Suzana Kocbek, Marinka Kac in Vlasta ýobal. Prvega tekmovanja se je udeležila že leta 1980, ko je tekmovala na obþinskem prvenstvu, ki ga je priredilo društvo s Studenc. Na svoji tekmovalni športni poti se je udeležila tudi republiških prvenstev in razliþnih memorialnih tekmovanj, med drugim je nastopila tudi na Šalamunovem memorialu leta 1983.

166

Ko je v društvu kot trener nehal delati Bojan Rižner, je leta 1985 prenehala delovati tekmovalna dejavnost ženske športne gimnastike in žal s tem tudi športna pot marsikatere perspektivne mlade deklice. Danes je Barbara zdravnica, ob študiju medicine je v Ljubljani konþala tudi Fakulteto za šport. Živi v bližini društva, svoje otroke vodi v svojo prvo telovadnico. Barbara se takole spominja obdobja, ki ga je preživela v društvu: »Na tekmovanja smo se zmeraj vozili z vlakom. Na eni izmed tekem sem doživela veliko preseneþenje, ko se mi je med vajo na dvovišinski bradlji odlomila cela spodnja lestvina in odletela nekaj metrov. Na sreþo se pri tem ni nihþe poškodoval. Kadar smo šli na tekmovanje izven Maribora, nas je trener po konþani tekmi vedno odpeljal na ‘klasiþno’ gimnastiþno kosilo. To je bilo sestavljeno iz dunajskega zrezka, ki je prekrival cel krožnik, in peþenega krompirþka«.

Barbara Rimele roj. Šuštar Barbara Šuštar je dolga leta vodila skupine splošne telesne vzgoje, nekatere deklice so se na njo tako navezale, da so hodile k vadbi dolga leta. Leta 1985 se je pri starosti pet let zaþela ukvarjati z ritmiþno gimnastiko, kjer je vztrajala do leta 1993, takoj naslednje leto je zaþela delati kot vodnica. To delo je opravljala vse do leta 2007, ko jo je priþakovanje narašþaja prepriþalo v krajši odmor. »Za moj prihod v telovadnico je bil kriv moj oþe Albin Šuštar, ki me je tja vodil že v mojih zgodnjih otroških letih. Redno me je jemal na svoje treninge in tako mi v spominu ostajajo marsikateri njegovi telovadci. Pri skoraj 6 letih sem se zaþela ukvarjati s športno ritmiþno gimnastiko in jo redno trenirala 8 let. Žal sem s treniranjem morala zakljuþiti zaradi okvare hrbtenice. Tukaj je vlogo spet prevzel moj oþe, ki me je vpeljal v svet vodnikov. Najprej sem pri vodenju pomagala njemu, ko pa sem nabrala dovolj izkušenj in dorasla, sem zaþela voditi razne oddelke sama. To delo sem opravljala vse do letošnjega leta. ŠD Center je tako postalo del mojega življenja, kamor in se bom rada vraþala.«

167

Bojan Rižner »Rodil sem leta 1956 v Vrginem mostu. Leta 1962 sem prišel v Maribor in se naslednje leto vpisal v TVD Partizan Maribor Center k vadbi orodne telovadbe. Moj prvi vodnik je bil Erik Aleš, nato sta z menoj delala še Marjan Lah in Albin Šuštar. Tekmoval sem v partizanskih mnogobojih, v orodni telovadbi sem osvojil naslov republiškega prvaka v 3. razredu mladincev. Pri petnajstih letih sem zaþel pomagati kot vodnik, nato sem se usmeril v žensko športno gimnastiko. Kot popolni amaterji smo z dekleti dosegali zavidljive rezultate na republiški ravni, nato smo žal morali delo iz razliþnih razlogov opustiti leta 1985. V tistem þasu je bilo društveno življenje izredno pestro, vodniški zbor je bil zelo povezan, praznovali smo vse rojstne dneve in pomembne dogodke þlanov društva. Po nekajletnem premoru sem v zaþetku 1990-ih ponovno prišel na pomoþ, z Dragotom Šoštariþem sva vsako leto privabila k vadbi približno trideset otrok in nekateri izmed njih še danes tekmujejo. Nekaj þasa sem bil tudi predsednik strokovnega odbora in þlan upravnega odbora. Sem sodnik, še vedno rad pomagam pri delu v društvu ter predvsem rad pridem na obisk.«

Pionirke z vaditeljem Rižnerjem, od leve proti desni: Nastja Mulej, Katja Gartner, Alenka Antolinc, Barbara Antolinc, Marinka Kac, Suzana Kocbek (arhiv ŠD Center)

168

Dejan Makoter Dejan je þlan društva že od zgodnjega otroštva. Prva leta je preživel kot tekmovalec, treniral ga je Albin Šuštar. Nekaj þasa so bili z Darkom Šuštarjem in Klemenom Bedenikom nerazdružljiva trojka, vsak prost dan so izkoristili za skupno smuþanje na Pohorju. Sedaj že vrsto let dela kot vodnik splošne gimnastike, zadnje leto tudi v oddelkih rekreativne gimnastike. Društvo brez Dejana danes ne bi bilo takšno, kot je, veliko otrok se vraþa k vadbi prav zaradi njega.

Drago Šoštariþ

Vodnik Dejan Makoter (arhiv ŠD Center)

Drago Šoštariþ je nastopil na Olimpijskih igrah leta 1972 in je legenda mariborske gimnastike. Dolga leta je delal kot trener v društvu Železniþar, ob združitvi mariborskih društev v Obþinsko gimnastiþno zvezo ter boljših pogojih za treniranje je bil v Centru zaposlen kot trener med leti 1994 in 2000. Vzgojil je vrsto mladih telovadcev in še danes veþkrat pride v društvo, da poklepeta s trenerji in izmenja informacije. O svojem nekdanjem trenerju je takole povedal trener svetovnega prvaka Mitje Petkovška dr. Edvard Kolar: »Drago Šoštariþ je ‘krivec’ tudi za mojo udeležbo v gimnastiki in za to sem mu še danes hvaležen. Marsikatero stvar pri svojem delu, predvsem obþutek za tekmovalce, sem se nauþil pri njem, þeprav je bil marsikdaj tudi strog in zahteven. Zelo me veseli, da spremlja tudi mojo trenersko pot in je ponosen na rezultate, ki jih kot trener dosegam. Danes ga na najinih skupnih poteh na velikih tekmovanjih, kakor tudi pri drugih priložnostih, vidim kot velikega osebnega prijatelja.«

169

Drago s svojimi varovanci (arhiv ŠD Center)

Irena Gaal Irena je rojena 1980 leta, odkar pomni, jo je veselilo vse, kar je bilo povezano z gibanjem. Tako so jo že kot predšolskega otroka povabili na blazine v OŠ Limbuš, kjer se je tudi kasneje vrtela na orodju. Zanimali so jo tudi drugi športi, tako da je bilo njeno otroštvo kar pisano (plavanje, atletika, tek na smuþeh in rokomet). Irena je þlan športnega društva Center od svojega sedemnajstega leta, ko je priþela delati kot vodnica. Že vrsto let skrbi za mlade narašþajnike v skupinah splošne telesne vzgoje, trenutno dela s skupinami starejših cicibanov in deklic. Je absolventka Fakultete za šport.

Janez Rožman Jani se je rodil leta 1978, najprej se je ukvarjal s smuþanjem, v društvo je prišel leta 1984. Kot tekmovalec je bil aktiven do leta 1997, kot trener je zaþel delati leta 2000 in kot sodnik leto kasneje. Veþino njegove tekmovalne poti ga je usmerjal Albin Šuštar, zadnji dve leti je z njim delal Bane Tripkoviþ.

170

Leta 1994 je na državnem prvenstvu v Ljubljani osvojil drugo mesto v parterju in tretje na bradlji, leto kasneje je v Mariboru zmagal na državnem prvenstvu na drogu. Uvrstil se je tudi mednarodnih tekmovanj v Budimpešti, Bratislavi in Zagrebu. Dva izmed njegovih sotelovadcev, Aleksander Šajn in Miha Marinšek, sta še danes njegova stanovska kolega in skupaj vzgajajo mlade obetavne tekmovalce. V sedmih letih dela kot trener je vzgojil že veþ kot 25 fantov v društvu ne bi mogli brez njegovega veselja do dela.

Jernej Domanjko »Rodil sem se leta 1989 v Mariboru in sem þlan društva Center že veþ kot enajst let. Športno gimnastiko treniram šestkrat na teden po tri ure, v šport sta me uvedla starša, da vztrajam, sem se Janez Rožman še kot tekmovalec (arhiv ŠD Center) odloþil sam. Moj prvi trener je bil Drago Šoštariþ, po štirih letih me je prevzel sedanji trener Aleksander Šajn. Za seboj imam že šest nastopov na državnih prvenstvih, en nastop za državno mladinsko reprezentanco in kar nekaj nastopov v tujini in doma. Trenutno obiskujem drugo Gimnazijo Maribor.«

Jernej Salecl Jernej je še en izmed telovadcev, ki so svoje prve korake naredili pod vodstvom Darka Šuštarja in nato prešli skozi vestne roke trenerjev Draga Šoštariþa, Baneta Tripkoviþa in Mihe Marinška. Rodil se je leta 1985, z gimnastiko se je priþel ukvarjati v zaþetku 90-ih v takratnem Partizanu Center. Do leta 2005 je za društvo tekmoval in osvojil nekaj lepih rezultatov, med njimi 1. mesto na preskoku, 3. mesto ekipno na Mednarodnih igrah osnovnošolcev leta 2000 v Kanadi ter naslov državnega prvaka v preskoku in parterju. Ob teh tekmovanjih se je kot mladinec udeležil tudi tekme za reprezentanco Slovenije v Kiskunhalasu na Madžarskem in številnih drugih mednarodnih tekmovanj. Sedaj je študent 4. letnika komunikologije, smer trženje in tržno komuniciranje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer tudi vodi skupino mladih fantov pri Partizanu Viþ.

171

Aktiven je tudi kot sodnik, sodil je veþ državnih prvenstev in pokalov Slovenije, Šalamunov memorial, tekmovanje Malarcupen na Švedskem, bil je tudi asistent sodniške komisije na evropskem prvenstvu 2004 v Ljubljani, zadnja tri leta je þlan organizacijskega odbora Svetovnega pokala v Mariboru. V letih 2002 in 2003 je društvu pomagal v oddelkih splošne športne vzgoje, pomagal je tudi pri izvedbi poletne gimnastiþne šole v letu 2007. V prostem þasu ob koncu tedna je pogosto v mariborski telovadnici. Svoje spomine na gimnastiþno življenje je strnil takole: »V spominu ostanejo predvsem mednarodne tekme, pa tudi domaþe, dobri rezultati in seveda priprave v Bratislavi ter preživljanje poletja na Obonjanu!!! Že pred nekaj þasa sem raþunal, da sem v telovadnici preživel veþ kot tri leta in ko pogledam nazaj, svoje odloþitve, da bom treniral gimnastiko, nisem nikoli obžaloval, še veþ, še enkrat bi se odloþil enako! Menim, da mi je gimnastika dala ogromno, od discipline in delavnosti do najboljših prijateljev. Nikoli ne bom pozabil prvih veþjih tekem in prvih uspehov, še zlasti pa prve zmage in prve kolajne. Potem so tukaj še vse priprave, kjer so nas trenerji »muþili«, a nam je bilo vseeno všeþ, ker po treningu boleþina odide, druženje pa ostane. O tako imenovanih pripravah na morju pa raje ne bi niti govoril – þeprav so se zgodile že dolgo nazaj, so še vedno tema marsikaterega pogovora. Telovadnica mi je kot drugi dom in še zmeraj se rad vraþam vanjo, ne le kot trener, ampak tudi v prostem þasu, ko lahko klepetam s kolegi pa tudi malo pomigam. Skratka v telovadnici ŠD Center in povsod, kamor me je z društvom vodila pot, sem preživel ogromno lepih trenutkov.«

Jure Weingerl Je tekmovalec nove generacije vadeþih v društvu, ki jo vodi trener Miha Marinšek. Leta 2001 je s petimi leti prišel v telovadnico, kjer je z njim sprva delal Jani Rožman. Njegovo prvo pomembno tekmovanje je bilo državno prvenstvo 2003 v Ljubljani, tam je osvojil predzadnje mesto. Od takrat je ogromno napredoval in dosega vidne rezultate. Na državnem prvenstvu v obveznih vajah za deþke v kategoriji 2 je že dvakrat osvojil drugo mesto, dvakrat je zmagal na tekmovanju v akrobatiki. Razen žuljev na rokah še ni imel nobenih poškodb, zelo dobro se spomni mednarodnega tekmovanja v Novem Sadu leta 2005 in krsta, ki ga je doživel takrat.

172

Od leve: Jure Weingerl, Miha Šmigoc, Peter Lampret, zadaj Žiga Potoþnik (arhiv ŠD Center)

Katja Vavpetiþ, roj. Gartner Katja je vstopila v telovadnico pri parku leta 1976, ko je bila stara šele 5 let. S tekmovalno gimnastiko se je zaþela ukvarjati leta 1978 pri Bojanu Rižnerju, kjer je vztrajala do leta 1984. Med drugim jo je trenirala tudi Metka Štebih. Sedaj živi v Ljubljani in ima dve hþeri.

Marija Kitek Marija se je rodila leta 1949 v Koþevju, pri štirinajstih letih se je priþela ukvarjati z atletiko. Konþala je srednjo šolo za telesno vzgojo v Mariboru, þlanica športnega društva Center je od leta 1974. Tekom let je na društvu vodila skupine mlajših in starejših pionir, dolga leta je bila þlanica upravnega odbora, med leti 1997 in 2004 je opravljala dela tajnice in raþunovodkinje društva. Od leta 1986 neprekinjeno vodi eno izmed najbolj stalnih skupin društva – aerobiko starejših þlanic, ki se dobivajo vsak ponedeljek in þetrtek ob isti uri že veþ kot dvajset let. Veþina bivših þlanov najprej vpraša po njej in njeni skupini.

173

Marija Kitek s skupino (arhiv ŠD Center)

Marjan Lah in skupina starejših þlanov Marjan Lah in Milan Hrastovec sta gonilna sila najstarejše skupine društva, katere þlani skupaj štejejo veþ kot tisoþ let. Med njimi so najstarejši þlan društva Jože Potoþnik (1925), Marjan Lah (1931), Marija Kolariþ (1932), Janez Sveþnik (1932), Vladimir Šedivy (1932), Albert Planinc (1932), Marjana Kislinger (1933), Ivo Terziþ (1937), Karel Neuberg (1940), Stane Kosirnik (1940), Nataša Gorjup (1948), Vili Vesenjak (1953) in Irena Cehtl. Dvakrat tedensko igrajo odbojko, ob sredah med 18.30 – 20.00 in ob sobotah med 17.00 in 18.30.

Matej Bukovnik Matej se je rodil leta 1978, v telovadnico ga je povabil Albin Šuštar ob obisku ure športne vzgoje na osnovni šoli Prežihov Voranc. Med leti 1985 in 1991 je tekmoval in v sezoni 1987/88 zmagal v skupni razvrstitvi obþinskega pokala 1. selekcije. Po nekajletnem premoru se je v telovadnico vrnil kot pomoþnik trenerja Mihe Marinška, s katerim sta med leti 2004 in 2007 vzgojila novo generacijo tekmovalcev, ki so trenutno med najboljšimi v Sloveniji.

174

Moji spomini: »Ko se ozrem nazaj, vidim sebe kot enega tistih fantov v telovadnici, ki bi jih kot trener pogosto najraje nagnal. Spomnim se, kako sem k vsaki stvari pristopal brezvoljno, z mislijo na konec treninga in na prijatelje, ki na dvorišþu brcajo žogo. Še dolgo po tem, ko sem prekinil s treniranjem, sem obžaloval, da sem zapravil celo otroštvo v telovadnici, dokler se mi ni nekje že v þasu faksa vse pogosteje pojavljala telovadnica v sanjah. Nekje v podzavesti je ostal pozitiven odnos do nje, ki je dobesedno preko sanj silil v mojo zavest. Poleti 2003 me je Marinšek povabil na pijaþo in jaz mu niþ takega sluteþ pripovedujem o svojih sanjah. Marinšek se je samo smejal in rekel »No saj zato sva tukaj, v telovadnici rabimo nekoga, ki bi nam pomagal delati z najmlajšimi«. In tako sem bil spet v telovadnici. Kljub temu, da sem bil kratek þas aktiven kot »trener« imam ogromno spominov na fante, ki pa so z le redkimi izjemami, kot na primer priprt prst med vrati (Sandi, še enkrat hvala za pomoþ pri tem dogodku) prijetni. V vsaki generaciji je bil kak fant, ki mi je še posebej prirasel k srcu. Eden izmed njih v moji prvi generaciji (2003-2004), ki sem jo vodil skupaj z Marinškom, je bil Uriel. Nenavadno brihten šestletnik, ki je sovrstnikom znal razložiti, kaj pomeni skok za 360° in da þe se zavrtiš samo za pol kroga, to pomeni, da si naredil skok za 180°. Poznal je tudi vsemogoþe slike JOGE in razlagal bistvo meditacije ter reﬂeksne masaže. Mali Edi, star šest let me je na koncu treninga vprašal: »Uþitelj Matej, pa zakaj imaš ti brado? Daj, prosim, obrij se.« V naslednji generaciji je bil »posebnež« Nikolaj, ki je bil pri šestih letih sposoben deklamirati Prešerna, se na vsem lepem usesti na klop in zavzdihniti: »Uf, kako naporno je življenje.« Mali David, star prav tako 6 let, ki je hodil v telovadnico skupaj s starejšim bratom Igorjem, je vsak trening zamudil. Vendar upraviþeno, trening se je delno prekrival z veroukom. Vedno sem ga malo iz radovednosti malo pa zato, ker je fant rad pripovedoval, povprašal o þem so se pogovarjali pri verouku, ko mi nekoþ pripoveduje, da so se pogovarjali o ljubezni. No, pa ga povprašam, kaj jim je kaplan povedal o ljubezni in David mi odgovori: »Ja ljubezen je to, ko ti je všeþ uþiteljica Tanja«. E, pa to je to. Takšnih in podobnih »štorij« je bilo na vsakem treningu polno. No, potem pa pride redna služba in družina in þasa za drugo je premalo. V vlogi oþeta pa se že ukvarjam z dilemo in verjetno nisem edini, ali »dati v telovadnico oziroma v vrhunski šport kot je gimnastika tudi svojega otroka?«. Še preden se je Maja rodila, me je Marinšek vprašal prav to in mi dal v razmislek ali je bolje, da otrok »pusti« svoje otroštvo v telovadnici ali na »dvorišþu«.

175

Metka Štebih, rojena Kotnik Metka Štebih se je rodila leta 1961 v Mariboru. V društvo Partizan Center Maribor je prišla v starosti sedem let. Sprva je bila telovadka v mnogoboju športni gimnastiki, kasneje tekmovalka v športno ritmiþni gimnastiki. Njena prva trenerka je bila Branka, nekaj þasa jo je trenirala Tonþka Lazareviþ, njene sotekmovalke so bile Branka Veingerl, Firbas Marjanca, Frida ?, Bernarda Popelar, Mojca Cizej, Rabuza Karmen. Prvo tekmovanje, ki se ga je udeležila, je bil mnogoboj v Kopru okoli leta 1969, najveþje tekmovanje državno prvenstvo v Beogradu. Kot vodnica je zaþela delati leta 1978, ko je obiskovala srednjo šolo. Med leti 1982 do 1990 je vodila skupino cicibanov, pomagala Bojanu Rižnerju pri delu s pionirkami splošne vadbe in športne gimnastike, vodila je rekreacijo starejših þlanic ter selekcijo pionirk športno ritmiþne gimnastike. V tem þasu je sodelovala tudi v upravnem odboru kot predstavnica ženskega dela vadbe v društvu. Kot sodnica in trenerka je sodelovala na številnih šolskih, republiških in državnih tekmovanjih v športni gimnastiki, veþkrat tudi pa tudi na Šalamunovem memorialu Nekaj svojih spominov je tudi zapisala: »Dogodek, ki ga ne morem pozabiti, je vožnja z vlakom v Beograd, na svoje prvo državno prvenstvo. V nabito polnem vlaku, za katerega smo seveda imeli karte, a ne tudi sedežev, saj so le te zasedli drugi (to se je vþasih pogosto dogajalo), smo vso pot preživeli na hodniku pred WC–jem. Še sreþa, da smo imeli kovþke in športne torbe, da smo se lahko nanje tudi usedli, o spanju pa tako in tako ni bilo govora. Vonjave so bile ‘zelo prijetne’. Potovanje je trajalo od 21.00 do 6.00, ko smo prispeli na železniško postajo v Beogradu, kjer nas je že þakal organizator in nas direktno peljal na otvoritev tekmovanja. Utrujene od poti, a vesele, da smo na takem tekmovanju (celo v glavnem mestu Jugoslavije), smo morale s kovþki v garderobo, kjer smo se preoblekle in zaþele tekmovati. Tekmovanje je zaradi številnih prijav potekalo zelo poþasi, tako da je bila naša zadnja tekmovalka na vrsti šele ob polnoþi. Spomnim se, da smo mlajše tekmovalke zaspale na sedežih v dvorani. Utrujene smo odšle v Pionirski grad, kot se je imenovalo naselje z malimi bungalovi za športnike ob robu mesta. Ker smo bile zelo pozne, nismo dobile veþerje, a je na sreþo ostalo nekaj sendviþev s poti, ki smo si jih razdelile med sabo. Jutro je bilo hitro in že smo morale spet v dvorano. Ko smo hotele pojesti zajtrk, smo ugotovile, da natakarjev še ni v službo (7.00) in da bomo spet brez hrane, toda to ni bilo važno, važno je bilo tekmovati. Po tekmovalnem dnevu, smo konþno prišli do veþerje, ki pa je ni bilo za vse dovolj, saj so prišli še otroci, ki so nastopali na sreþanju Radost Evrope. Nekoliko laþni smo odšli spat, a preživeli smo tudi to. Zjutraj smo imeli še zakljuþno prireditev v dvorani, potem smo se odpravili na vlak domov.

176

Spomnim se, da smo bile vse že tako laþne, zato je ena od deklet predlagala, da si kupimo burek. Nisem vedela, kaj je to, saj tega pri nas ni bilo oz. se to ni kupovalo. Še danes vidim, kako je bil masten, da je mašþoba kar tekla po rokah. Kljub lakoti sem ga vrgla v smeti. ýeprav utrujena in laþna, sem s te poti prišla zadovoljna, saj sem prviþ potovala tako daleþ, brez staršev, spoznala nove prijateljice in videla glavno mesto.« Spomine dela kot trenerka in þlanica društva je strnila takole: »Lepo je bilo videti skupino cicibanov, ki je v dveh vrstah stala þez parter in kasneje vadila v treh ali štirih skupinah in veselje ob pridobivanju žigov v majhnih beležkah. Lepo je bilo praznovati rojstne dneve in pomembne dogodke v krogu prijateljev, športnih zanesenjakov razliþnih starosti, ki so delali v dobro otrok in lastno zadovoljstvo. Lepo se je spomniti trenutkov, za katere smo si vzeli þas, in v njih uživali.«

Miha in Tomaž Glaviþ Miha in Tomaž sta še dva tekmovalca, ki sta v društvo prišla iz Partizana Ruš, kjer je njun oþe Peter predsednik gimnastiþne sekcije. Oba sta z vadbo priþela leta 1977, ko je imel starejši Tomaž osem let, mlajši Miha pa šest. Leto kasneje sta priþela trenirati na Centru, njun prvi in dolgoletni trener je bil Albin Šuštar, nekaj þasa je z njima delal tudi Teo Pajnik. Tomaž danes živi blizu Ljubljane in se ukvarja s prodajo športne opreme. Miha je konþal študij MBA, živi v Mariboru, sin Marko vadi in tekmuje na ŠD Center, hþi Lana tudi dela prve gimnastiþne korake.

Miha Šmigoc Vadi od leta 2003, ko je s šestimi leti priþel vaditi v skupini Mihe Marinška. Dve leti kasneje je prviþ nastopil na Pokalu Centra. Na svoji kratki športni poti je že osvojil naslov državni prvak v obveznih vajah 1 leta 2006. Razen tekmovanj v Sloveniji se je udeležil še tekmovanja v Novem Sadu leta 2006. Posebej se spomni, ko se je leta 2006 kljub zvinu gležnja udeležil tekme za Pokal Slovenije in se uvrstil v ﬁnale na bradlji.

177

Zanimiv spomin imajo tudi starši vadeþih: Gimnastika ne povezuje zgolj športnikov, temveþ tudi njihove družine. Športno društvo Maribor Center s svojim dinamiþnim družabnim pristopom že vrsto let ustvarja prijetno društveno okolje in tudi izrazito pozitivno klimo. Starši, prijatelji in znanci na številnih športnih prireditvah bodrimo svoje otroke v njihovih prizadevanjih za dobre rezultate. Takšna sinteza energije in volje, ki se ustvarja s pomoþjo društvenega okolja, je zagotovo odliþna protiutež na tehtnici vseh naporov in odrekanj v vsakdanjiku naših športnih družin.

Miroslav Smerdu Rojen leta 1954 v Mariboru, pri šestih letih se je zaþel ukvarjati s plavanjem, leta 1962 je prišel vaditi v takratne prostor društva v Unionski dvorani in na Osnovni šoli Ivana Cankarja. Prva tri leta ga je treniral Erik Aleš, med leti 1966 in 1968 še Franc Horvat, do leta 1970 Dušan Taus in zadnja tri leta Milan Hrastovec. Po koncu tekmovalne poti je bil še tri leta vaditelj plavanja v Rovinju. Prviþ je za društvo tekmoval leta 1967 na 1. društvenem tekmovanju pionirjev, najboljši rezultat je dosegel na republiškem prvenstvu za mladince 3. razreda leta 1969. Bil je tudi þlan akademske sestave Milana Hrastovca, ki je z vajo Moderne embalaža nastopila na otvoritvi Svetovnega prvenstva leta 1970 v Ljubljani. Zelo dobro se spominja letovanj in priprav v taboru v Rovinju, njegova družba sedanjih prijateljev se še vedno sestoji iz nekdanjih sotekmovalcev.

Mojca Marija Pajnik Mojca se je rodila leta 1961, v društvo je prišla leta 1972. Takrat je z dekleti v društvu še delal Jože Zadnik in tudi Mojca je pri njem priþela z vadbo orodne telovadbe, kot se je še takrat imenovala ta športna panoga. Tekmovalke, katerih se spomni, da so z njo vadile v skupini, so Mika in Ljuba Radoviþ,Karmen Šenveter,Nadja… ,Alenka Sajovic. Kot tekmovalka je osvojila 2. mesto na republiškem tekmovanju v Ljubljani in 2. mesto na državnem tekmovanju v Beogradu leta 1975. Zelo dobro se spominja druženja med poþitnicami v Rovinju in igranju odbojke na igrišþu pred telovadnico. Med leti 1978 in 1980 je bila aktivna tudi kot vodnica deklic prve selekcije.

178

Nastja Mulej Nastja je že kot triletna deklica prišla v društvo leta 1975, veþino njene športne poti je usmerjal trener Bojan Rižner. Na regijskih tekmovanjih je veþkrat osvojila 2. mesto, tekmovala je tudi na Šalamunovem memorialu leta 1983 v kategoriji mladink. Ob razpustu ženske gimnastike v društvu je eno leto še trenirala ritmiþno gimnastiko pod vodstvom Metke Štebih, med leti 1989 in 1991 je v društvu vodila telovadbo za cicibane in aerobiko. Je magistra komunikologije, dokonþala je študij sociologije in ekonomije, živi v Ljubljani s partnerjem in zaenkrat eno hþerko. Svoj þas v društvu opisuje takole: Moja leta treninga so zame eno najpomembnejših obdobij v življenju. Kar dolgo je trajalo, vendar se ne spomnim nobene konkretne anekdote. A dalo mi je temelje za vse življenje. Ne samo, da sem še leta za tem oþarala družbo, ker sem naredila salto kar sredi ceste, tudi zato, ker me je nauþilo discipline, ljubezni do športa ter biti resna, ko smo resni, in sprošþena, ko smo sprošþeni. Spomnim se Bojanovih: »Ne obstaja: ne bom, ne morem, ne znam, noþem, ne da se mi,« ker me je to vodilo skozi celo življenje. Spomnim se prijateljevanje s puncami, kjer so bili trenutki, ko je ena samo pokazala prst, pa smo se smejale do solz. Spomnim se izogibanja muþilnici (þeprav je bilo kasneje modno hoditi na ﬁtnes) in siljenja s tekom na Piramido in nazaj. Mislim, da mi je uspelo priti iz telovadnice gor in nazaj v dvanajstih minutah. To pa samo zato, ker sem si želela biti þim prej nazaj. Zanimale so me samo salte, vse ostalo je paþ bilo zraven, ker brez tega ne gre… Spomnim se naših poletij v Valovinah, ping-ponga, treningov v naravi, tekme v skokih v vodo, kartanja na plaži, tekmovanja za najlepše pospravljen šotor (v þemer sva s Katjo vedno zmagali) ter seveda prvih poljubov in otipavanj, nad þemer pa dejansko nisem bila navdušena iz strahu pred predþasno izkljuþitvijo. So nas strašili ali resno mislili? Kdo bi vedel, za mene so bili takrat vsi avtoriteta. Kako tudi ne, imele smo þast trenirati z odliþnimi telovadci in odliþnimi ljudmi! In tej priložnosti bom vedno hvaležna.

179

Neva Ketiš Neva se je rodila leta 1956 v Rušah, prvi šport, s katerim se je ukvarjala, je bilo alpsko smuþanje. Z gimnastiko se je sreþala v TVD Svoboda-Ruše v 3.razredu osnovne šole leta 1965. ýlanica športnega društva Center je od leta 1967, njen trener je bil vseskozi Jože Zadnik. Za društvo je tekmovala do leta 1975, z njo sta vadili tudi Mojca Cajnko in Blanka Goriþan. Neva je osvojila naslov republiške mladinske prvakinje, zasedla je tudi 2.mesto na þlanskem državnem prvenstvu. Pod vodstvom trenerja Zadnika se je udeležila tudi gimnaestrade (olimpijade v akademijskih nastopih) ter veþ nastopov ob praznovanju dneva mladosti 25. maja v Beogradu. Tudi sama se najraje spominja državnih tekmovanj po republikah bivše Jugoslavije, nastopa na gimnaestradi v Baslu v Švici in nastopov za Titov rojstni dan na stadionu v Beogradu.

Niko Stare in skupina þlanov Skupina, ki jo vodi Niko Stare, obstaja v društvu že od nekdaj. Imenujejo se þlani in vadijo vsako sredo od 20.00 do 21.30. Vþasih so z veseljem povadili na orodjih, danes se dobro ogrejejo, razgibajo, naredijo vaje moþi in razteznosti ter nato igrajo košarko.

Niko Stare s skupino þlanov (arhiv ŠD Center)

180

Zelo radi preštejejo leta, ki so jih skupaj prebili v telovadnici. Pri tem vodi Gabrijel Jalen s petinštiridesetimi leti neprekinjene vadbe, tesno za njim je Peter Skuber z letom manj. Vaditelj Niko Stare ter Janez Jeclj, Vladimir Kenda, Dušan Završnik in Franjo Karažinec skupaj vadijo že veþ kot trideset let. Z nekaj prekinitvami imata dolgi staž tudi Jože Glavnik, ki je priþel vaditi leta 1961 in Darko Tolar, ki vadi od leta 1976. Tudi veþina ostalih þlanov obiskuje vadbo že krepko þez dvajset let, med njimi so Adi Gostenþnik, Andrej Tiršek, Andrej Pavlin, Miro Simoniþ, Miloš Strdin, Ivo Lorenþiþ, Andrej Simoniþ in Vladimir Drozg.

Peter Lampret Peter je rojen leta 1996 in prihaja iz Dobrne. Z gimnastiko se je prviþ spoznal v društvu Center leta 2003. V skupini Mihe Marinška se je razvil v enega najuspešnejših mladih tekmovalcev v Sloveniji, od prvega tekmovanja za Pokal Narodnega doma leta 2004 je osvojil že lepo bero naslovov. Postal je državni prvak v kategorijah obvezne vaje 1 in 2, na Pokalu Slovenije leta 2007 je v kategoriji tekmovalcev do 14 let osvojil 1. mesto v parterju in na krogih ter 2. mesto na bradlji. Njegova predanost športu se kaže tudi v vsakodnevni poti iz Dobrne v Maribor in zveþer nazaj. Udeležil se je tudi mednarodnih tekmovanj v Novem Sadu v Srbiji in Bitoli v Makedoniji, na kar ga vežejo tudi najlepši spomini. Takole pravi: »Na zadnjem potovanju v Bitolo se je zaradi odpovedi leta potovanje moþno podaljšalo, vmes pa sem imel priložnost trenirati skupaj z Mitjo Petkovškom, Alenom Dimicem in Sašo Bertoncljem, ko smo þakali na drugo letalo.«

Primož Mauriþ Primož se je rodil leta 1992, gimnastiko je zaþel trenirati pri šestih letih. Njegov prvi trener je bil Drago Šoštariþ, zadnjih osem let ga trenira Aleksander Šajn. Prviþ je tekmoval za društvo na tekmovanju za Pokal Ruš leta 1999, njegove najboljše uvrstitve so 3.mesto na državnem prvenstvu na konju z roþaji leta 2004, 2. mesto na državnem prvenstvu v mnogoboju leta 2005 in 2. mesto na bradlji ter 3. mesto na državnem prvenstvu na konju z roþaji leta 2006. Tekmoval je že na veþ mednarodnih tekmovanjih, najveþji uspeh je dosegel na Mednarodnem tekmovanju v Poreþu leta 2007, ko je zmagal na preskoku.

181

Poletne priprave, z desne proti levi Žiga Potoþnik, Primož Mauriþ, Sebastijan Štraus, Sreþko Namestnik, Jernej Domanjko (arhiv ŠD Center)

Robert Rojko Robi se je rodil leta 1972 v ýakovcu. Nekaj let je igral nogomet, ko je bil star deset let je prišel v telovadnico in treniral pod vodstvom Albina Šuštarja. Za društvo je prviþ tekmoval na Memorialu Ivana Trugarja v Trbovljah. Bil je dober akrobat in leta 1986 je na tekmovanju za pionirski Pokal Slovenije v preskoku osvojil prvo mesto. Udeležil se je veþ republiških, državnih in tudi nekaj mednarodnih tekmovanj. Po konþani tekmovalni poti je med leti 1994 in 1996 delal tudi kot vodnik prve in druge selekcije. Robi na najvišji stopnici (arhiv ŠD Center)

182

Nekaj svojih spominov je strnil takole: »Zelo mi je bilo všeþ druženje s kolegi tekmovalci na treningih in seveda tekmovanjih. Užival sem v tekmovalnosti ter vzgajanju norþij po in tudi med tekmovanji, kadar smo dopotovali za veþ dni. Eden najlepših trenutkov so zame bile vsakoletne priprave v Bratislavi in poletne priprave v Valovinah.«

Robert Senekoviþ Robi se je rodil leta 1968, sprva se je ukvarjal s tenisom, leta 1975 je zaþel trenirati gimnastiko. Za društvo je tekmoval do leta 1987, v tem obdobju je s sotekmovalci društva veþkrat osvojil naslov ekipnega državnega prvaka. Najboljši rezultat je bila zmaga na krogih in drogu, drugo mesto na konju z roþaji na državnem prvenstvu pri mlajših mladincih ter zmaga na Malejevem memorialu Na društvo ga veže kar nekaj spominov: »Zanimivih dogodkov je bilo veliko, saj smo imeli tekmovanja po veþjem delu bivše države SFRJ in v tujini, tako da je spominov tudi ogromno, eden izmed njih je, da smo imeli državno prvenstvo v Prištini, kjer nas je gledalo mogoþe cca. 2030 ljudi, za našim tekmovanjem pa je bila v isti dvorani revija boksa, pred vhodom v dvorano pa se je trlo na stotine gledalcev. Ob tem bi se zahvalil svojemu trenerju Albinu ŠUŠTARJU, ki nam je bil takrat kot drugi oþe, za vse kar nas je nauþil, pa s tem ne mislim samo na gimnastiko, temveþ na življenje, katerega danes živimo, in vse izkušnje ter napotke, ki smo jih dobili, prenašamo na svoje otroke. Hvala!«

Sandi Rojko Mlajši brat izmed dveh Rojkotov, ki sta prišla v dvorano leta 1982. Njegov prvi trener Darjan Škoberne mu je vcepil ljubezen do gimnastike, kmalu zatem je zaþel z njim delati Albin Šuštar. Tudi on je vadil skupaj s številnimi fanti iz drugih društev v takratni Obþinski gimnastiþni zvezi Maribor. Bil je dober akrobat in je tudi zmagal na Memorialu Cirila Hoþevarja v akrobatiki na Studencih, leta 1987 je na republiškem tekmovanju osvojil tretje mesto. Sedaj živi v Mariboru z ženo in tremi otroki. »Sam se zelo dobro spominjam prve medalje, ki sem jo osvojil v Brežicah, udeležbe na državnem prvenstvu v Subotici in prvi osvojeni pokal na tekmovanju v akrobatiki. Zame je bil poseben tudi prvi nastop na Šalamunovem memorialu.«

183

Silva Fornezzi Silva se je rodila leta 1934 v Lovrencu na Pohorju. Svoje celotno delovno obdobje je bila zaposlena na bivšem SDK, zato tudi ni niþ nenavadnega, da je v društvu opravljala funkcijo blagajniþarke. Nasledila je blagajnika Kislinga ter vodila društveno blagajno do septembra 2006. V teh letih se je zamenjalo pet predsednikov: Lampret, Horvat, Švajncer, Šedivy in Vodišek, vse svoje obdobje je preživela v sodelovanju z Albinom Šuštarjem. Sedaj je upokojena, še vedno se rada udeleži društvenih dogodkov, o katerih ima tudi lepe spomine: »Prva leta je bilo dosti družabnega življenja, v bivši sejni sobi smo imeli dosti zabav, vladalo je res pravo društveno vzdušje. Seveda je k temu pripomoglo tudi to, da smo takrat bili mladi«.

Silva Fornezzi (arhiv ŠD Center)

Sebastijana Štraus: nekaj anekdot iz športne kariere Nekaj anekdot iz mojega gimnastiþnega življenja: Tekmovanje, ki mi bo za vedno ostalo v spominu, je bilo v Lanesteru v Franciji. Na tekmovanje smo se odpravili z dvema kombijema v kar številþni zasedbi. Bilo nas je 18. ýar tega tekmovanja je bil v tem, da na tej tekmi nismo nastopali samo gimnastiþarji, ampak so bile prisotne tudi gimnastiþarke in ritmiþarke. Drog: Najavim, skoþim na orodje in priþnem z vajo. Vse gre lepo in prav, dokler ne pridem do elementa, ki se mu reþe »šal obrat v obrnjeni podprijem.« Zdaj pa pozor!

184

Kar naenkrat je zmanjkalo droga in glej ga zlomka, že sva s trenerjem odfrþala po zraku, dokler nisva pristala v rožah. Po konþanem tekmovanju sva s trenerjem na banketu prejela simboliþno darilce za spektakularno predstavo. To darilce je bilo lopatka in krampljice. Bungalovi: Stanovali smo v olimpijski vasi, ki je bilo od telovadnice oddaljeno 30 minut. Stanovali smo v bungalovih po dve osebi skupaj. Jaz sem stanoval skupaj z Andražem (»Pipi in Melhijad« druga zgodba). Bungalovi so bili zelo lepo opremljeni in varnost v vasi je bila na visoki ravni. Vse je bilo kot se šika, dokler ni prišel sodni dan. Sredi noþi naju je nekdo okradel,… Ko sva z Andražem zaslišala hrup , ki je prihajal iz pritliþja, je bilo že prepozno. Takoj sva ukrepala. Odpravila sva se ven in 50 metrov vstran zagledala varnostnika. Šla sva do njega in ga vprašala, þe je videl kakšnega prismuknjenca. Heh, in kaj se je naposled zgodilo? Francoski varnostnik se je naredil francoza. Punce: Z Mihom Kastelicem sva spoznala dve Francozinji (ena je bila kostariškega rodu). Slednji sem podaril vrtnice in ker je želela moj naslov, sem ji ga tudi dal. In kaj se je zgodilo? Hmmm,… Ko sem prišel domov, me je v poštnem nabiralniku þakalo pismo. Naslednji tak spomin me veže na Herennven na Nizozemskem: Sredi zime smo se vraþali s tekmovanja in obstali nekje v Nemþiji. Jurcu je zmanjkalo nafte! Na drogu me je odtrgalo skrþeno luno, a Sandijeva parada mi je rešila življenje (to je bila verjetno parada stoletja),… Izgovor: Tovariš, pašþki so bili krivi. Hvala tovariš Sandi!

Žan Žunko »Rodil sem se leta 1993, gimnastiko sem zaþel trenirati pri šestih letih. Sedanji trener Aleksander Šajn je zaþel delati z menoj, ko sem imel osem let. Moje prvo tekmovanje je bilo v Rušah, osvojil sem že veþ prvih mest na državnih tekmovanjih. Sem þlan reprezentance Slovenije do 14 let, z Žigo Potoþnikom sva si leta 2006 razdelila prvo mesto na izboru za mladega tekmovalca leta Gimnastiþne zveze Slovenije.«

185

Žiga Potoþnik »Prvi športni koraki so se zaþeli prav v gimnastiki. Kot šestletni deþek sem prviþ videl in zaþutil notranjost gimnastiþne telovadnice. Bil je to prvi ponedeljek v septembru leta 2000. Takoj naslednji teden sem že postal ponosen þlan ŠD Center. Prvi preval me je nauþil Miha Marinšek. Pod njegovim vodstvom sem treniral in tekmoval vse do septembra 2007, sedaj vadim pri Aleksandru Šajnu. Prve gimnastiþne korake sem delil z številnimi prijatelji: Miha in Jaka Hmelak, Miha Velca, Simon Madjariþ, Andrej, Nejc, Uroš in morda še kdo. Žal so vsi že zakljuþili svojo gimnastiþno pot, a prišli so novi, Miha Šmigoc, Jure Weingerl, Edi Petek, Teodor Trojner, Marko Selar in Peter Lampret. Sedaj sem v starejši skupini z Žanom, Primožem, Sreþkotom, Jernejem in Sebastijanom. Na prvem tekmovanju v Rušah sem osvojil dvajseto mesto, sedaj dosegam boljše rezultate. Sem državni podprvak v kategoriji obvezne vaje 1, državni prvak v kategoriji obvezne vaje 2 in 3 ter zmagovalec Pokala Slovenije leta 2006 v kategoriji mlajših deþkov do 14 let. Udeležil sem se tudi nekaj mednarodnih tekmovanj v Novem Sadu v Srbiji, v Proštejevem in Brnu na ýeškem ter v Poreþu na Hrvaškem.

Alešu v spomin Poleg lepih strani in spominov, ki so mi ostali povezani z gimnastiki, so tudi žalostni. Težko je verjeti, da Aleša ni veþ med nami. Zaþela sva trenirati skoraj istoþasno, v isti vrsti in z enakim veseljem do športa in gimnastike še posebej. Ker sva se oba vozila z istim avtobusom iz Ruš, sva na poti na treninge in v telovadnici preživela skupaj še toliko veþ þasa. Aleš je bil navdušen nad gimnastiko, hitro se je uþil novih elementov, obiþajno je bil med prvimi, ki je osvojil kak nov element in tako vlival poguma tudi drugim. Spodbujali smo se tako na treningih kot na tekmah, skupaj smo se veselili dobrih rezultatov po tekmah. Marsikatero zabavno sva ušpiþila skupaj. Vendar nisva þasa na poti na treninge zgubljala samo za kakšne mladostniške potegavšþine. Poskusila sva ta þas tudi pametno izkoristiti. Ker je šel v šolo leto dni pred menoj, sva veliko pogovorov namenila tudi šoli in posameznim predmetom. Dal mi je veliko koristnih nasvetov glede snovi in predmetov, ki so me še þakali. Nekaj njegovih nasvetov iz posameznih predmetov, od ﬁzike do slovenšþine, mi je zelo koristilo, ko sem se z isto snovjo v šoli sreþal leto kasneje.

186

Tudi na treningih smo malo za zabavo malo za res velikokrat »ﬂekali«. Tako smo napravili trening za manj suhoparnega. Poleg tega, da smo se kar najbolj potrudili, smo se zraven še dobro zabavali. Zato nam je bilo težko sprejeti, ko je Aleš nekega dne prišel sporoþit na trening, da mu zdravnik veþ ne dovoli trenirati. Mislili smo, da bo te le zaþasno in da se bo gotovo še vrnil, saj je imel šport in gimnastiko še posebej zelo rad. Vendar se to ni zgodilo. Aleš je uspešno dokonþal študij strojništva in si ustvaril družino. Obþasno sva se še videla. Žal pa se je mnogo prezgodaj uresniþila zdravnikova bojazen. Težko je to razumeti in sprejeti. Z mislimi ostajamo pri njegovi družini in ji izrekamo podporo. Aleš Navršnik, 1968–2005, diplomiran inženir strojništva, þlan društva 1977–1985

Matjaž

Spomine na tekmovalce in trenerje je po zapisih in pripovedi uredil Klemen Bedenik.

187

Poletni tabor v Rovinju V program društvenih dejavnosti je bilo vrsto let vkljuþeno tudi taborništvo. Prvi zametki našega tabora v Rovinju so nastali kmalu po osvoboditvi, ko je tedanji naþelnik društva Zlatko Zei peljal pod platneno streho prvih 15 tabornikov. O popularnem poletnem letovanju v Rovinju v povojnem obdobju sta ob 75. obletnici obstoja društva Albin Šuštar in Zlatko Zei zapisala naslednje: »Davno je bilo to, saj je tega že veþ kot trideset let. Spominjam se, da smo imeli štiri male šotore – prve iz naše proizvodnje – in en veþji šotor, ki ga je imel še tovariš Primc iz þasov prvega tabora Sokola Matica v Gozdu – Martuljku. Odpravili smo se v Rovinj in se kratko in malo naselili v gozdiþku nad železniško kurilnico. Postavili smo šotore, kar je bilo hitro opravljeno, saj jih ni bilo veliko, in si uredili ležišþa. Pri bližnjem kmetu Brajkoviþu smo dobili slamo in si uredili tabor, kakor smo vedeli in znali. Resda sem jaz kot star gozdovnik imel s tem kar precej prakse, zato je bil pogled na naše malo šotorišþe lep. Kurjavo smo nabrali kar v gozdiþku, na trg pa sem hodil vsak dan in z mano je vselej šel eden od tabornikov. Pravzaprav so bili vsi razen Tea Safrana sami mladinci in mali Erhatiþ, ki jih je tedaj štel petnajst. Bili pa so dobri fantje, prizadevni in pošteni.

Tabor v Rovinju leta 1953 (arhiv ŠD Center)

188

Naše orodje je bilo žaga, sekirica, kladivi, imeli smo nekaj posode – lonec in kozico s pokrovkami in menda še vedro za vodo ter veþji kuhinjski nož. Za vsak primer smo s seboj prinesli nekaj riža, moke in testenin. Takrat namreþ v Rovinju še ni bilo veþjih trgovin, bile so le majhne dve ali tri trgovinice, ki so bile kaj uborno založene. Skoraj vsak Rovinjþan je imel svojo njivo in tako nisi mogel nikjer dobiti moke in še marsiþesa drugega. Ko smo si zaželeli rib, smo si paþ morali sami izdelati gardelo – rešetko za peþenje rib – v ta namen smo zbirali žico, kjerkoli smo jo le našli. Vse nam je kar lepo uspevalo, k þemur sta nam pomagali praksa in spretnost. V gozdiþku smo bili sami, nikjer ni bilo nikogar, le škržati so peli þez dan, ponoþi pa so se oglašali þuki. ýe smo šli v mesto ali kamor koli drugam, smo šotore kratko in malo zaprli in nobene bojazni ni bilo, da bi kdorkoli vdrl vanje in kaj odnesel. Iz tistih þasov imam v spominu nekaj prav zabavnih zgodb, a bi bilo predolgo, da bi jih našteval. Vem le to, da se takratni moji taborniki še danes radi spominjajo tega prvega, sicer zelo skromnega, a zato tem lepšega taborjenja. Naslednje leto smo si izposodili šotore pri tabornikih v Kranju. Taborili smo na istem mestu, in to oddelka mladink in mladincev. Skupaj nas je bilo nekaj nad 60, vse delo v taboru smo opravili sami, a ne samo postavljanje šotorov, ureditev kuhinje idr., ampak tudi celotno kuho. Reþem lahko, da je bil tabor vzorno urejen. Tak naþin vodenja tabora, v katerem smo vse postorili sami, je trajal nekaj let. S þasom so nastajali okoli nas tudi drugi tabori in tistega vzdušja kot prva leta ni bilo veþ. Tudi šotore smo imeli nove – s pogradi in slamaricami. Izdelali smo jih sami z mladinci in mladinkami in priznati moram, da so delali z velikim veseljem in mnogo volje. Tudi tabornino smo plaþevali vsi enako – nihþe ni bil plaþan za svoje delo. To je bil še tisti þas, ko ni nihþe gledal, da bi dobil za tako delo plaþilo. Za tem prvim veþjim taborom so že naslednje leto taborili tudi pionirji in pionirke in tabor je iz leta v leto sprejemal veþ društvenih þlanov. Po letu 1957 smo morali prostor izprazniti, dodeljen nam je bil prostor v gozdiþu ob poti v bolnišnico. Tam smo kmalu postavili tudi zidano kuhinjo s shrambo, kjer so prek zime do naslednjega leta ostajali tudi šotori in ves pribor, konþno je nastal tudi pokrit prostor z jedilnico, zopet smo nabavili nove šotore in drugo opremo. Število taboreþih je iz leta v leto raslo in iz tistih prvih 15 tabornikov je število naraslo na nekaj sto. Tako je bilo nujno treba najeti kuhinjsko in strežno osebje. Tabor je dobil tudi svoj vodovod in elektriko, razmere v taboru so se spremenile. Prvotne zaþasne vojaške latrine so zamenjale kabine na izplako, v kuhinjo smo dali štedilnike na plin, jedilne posode ter kuhinjske opreme ni bilo treba veþ nositi s seboj.

189

S posodobitvijo tabora in poveþanjem njegovih zmogljivosti je naš tabor postal odprtega tipa. Vedno veþ je bilo tistih, ki so želeli svoje poþitnice preživeti pod platneno streho. Tako se je število oseb v eni izmeni dvignilo povpreþno do 140 tabornikov. Cenene in prijetne poþitnice so v našem taboru lahko preživeli tudi otroci in odrasli, ki niso bili þlani našega društva. Tabor v Rovinju pa ni služil zgolj za preživljanje poþitnic. V program taborjenja so bili vkljuþeni razni seminarji, treningi in predvsem plavalni teþaji. Naš tabor je bil vrsto let Meka za razne športnike in šole. Nekdanja Srednja šola za telesno vzgojo in pozneje Pedagoška akademija sta v Rovinju, oziroma v našem taboru, vrsto let uresniþevali svoj plavalni naþrt. Kljub velikim težavam, ki smo jih imeli z zemljišþem, smo se vsi vsako leto znova veselili prihoda v Rovinj. Nikoli nismo imeli problemov s prostovoljnim, brezplaþnim postavljanjem in pospravljanjem tabora. Razveseljivo je bilo predvsem, da se je naš tabor vsa leta vzdrževal samostojno, brez kakršnihkoli družbenih subvencij. Poslovanje tabora je bilo vedno pozitivno, kljub nizkim cenam, številnim regresom in brezplaþnim letovanjem socialno šibkih otrok. Leta 1979 pa je vsa ta naša dejavnost zamrla, kajti našega tabora v Rovinju ni veþ. Z gozdiþkom, ki nam je veþ kot 30 let dajal gostoljubno zavetje, imajo obþinski možje drugaþne, bolj komercialne naþrte. Nam preostane le še upanje, da nam bodo þimprej dodelili nov prostor za taborjenje. Od leta 1973 je za tabor v Rovinju skrbel Albin Šuštar, pred njim pa Ivan Bradaþ. Na enem izmed zadnjih letovanj, leta 1979, se je taborjenja v Rovinju udeležilo preko 900 tabornikov. Množica ljudi je izkoristila možnost letovanja v Rovinju kar priþa o prijateljskem in dobrem vzdušju znotraj društva. Popularno letovanje v Rovinju so v društvu bili primorani opustiti, saj jim je lokalna oblast v Rovinju zemljišþe odvzela. Društvo je leta 1983 del taborniške opreme iz Rovinja prodalo, del opreme so razdelili med þlane.

190

Kamp Partizan Maribor Nastal je pred kakšnega pol stoletja v Rovinju, ko smo Slovenci vabili otroke in odrasle k aktivnemu preživljanju prostega þasa. Telovadna društva Partizan so tako rekoþ þez noþ nastala v Mariboru in po vsej Sloveniji. Spodbuda je prišla tudi od zdravstva, ker so njihova poroþila o letnih splošnih pregledih šolskih otrok prinašala zaskrbljujoþe podatke o zdravju naših otrok. Ugotavljali so slabe drže, ploske noge in celo podhranjenost. To je ljudi zdramilo. Kmalu je skoraj vsako TVD Partizan imelo svoj tabor nekje ob vodi ali pa še najrajši na morju, kjer so si otroci in odrasli na soncu in v morski vodi krepili zdravje in se nauþili plavati. Kamp Parizan Maribor je zaživel pod vodstvom znanega uþitelja za telesno vzgojo in trenerja za plavanje tovariša Ivana Bradaþa. Mariborþani so ga poznali po vzdevku Jenda. Rovinjska obþina nam je dovolila, da v borovem gozdiþku na vzhodnem robu Rovinja postavimo naš tabor. Pri tem nam je veliko pomagal gospod Luka Zujiü, direktor rovinjske pošte. Sredi gozdiþka je stal nekdanji bunker. Nanj smo nadzidali kuhinjo, napeljali vodo, pripravili betonsko korito za umivanje in kabino s prho ter stranišþa po predpisih. Tudi žarnica na kuhinji je zasvetila. K sodelovanju smo pritegnili še mariborske vojašnice, da so nam dali odpisane šotore (dvojþke in nekaj veþjih). Prva leta smo spali kar na slamaricah, 1x2metra velikih žakljih, napolnjenih s slamo, posteljnino so pa ljudje sami prinašali. Nedolgo Dolgoletni upravnik tabora v Rovinju zatem smo že imeli železne postelje z Ivan Bradaþ s kuharico Heleno Vavpotiþ žimnicami in ﬂanelne rjuhe ter koce. (arhiv ŠD Center) Pri tem sta nam veliko pomagali MTT in Tovarna volnenih izdelkov iz Škofje Loke. Veliko kuhinjsko posodo smo kupili, jedilni pribor (vsaj žlico) pa so otroci prinašali s seboj. A to le kratek þas, ker smo medtem tudi to preskrbeli. Dolga leta nam je kuhala gospa Helena Vavpotiþ, redno zaposlena v eni od mariborskih osnovnih šol.

191

Bila je vedno dobre volje, prisrþna in priljubljena in vsi smo jo imeli radi. Ko se je upokojila, jo je nadomestila gospa Jožica Nahtigal, zadnja leta pa še kuhar Milan Ekart. V kuhinji so bila zaposlena še dekleta za borno plaþilo. Sploh je bilo v taboru plaþano samo kuhinjsko osebje, vsi drugi, ki so skrbeli za otroke in mladino, tudi upravnik Jenda, ekonom in zdravniki, so delali le za hrano. Naj omenim še zdravnike. Doktor Lovrec, doktor Topaloviü in doktor Krištoﬁþ so radi prihajali k nam in skrbeli, da smo bili vsi zdravi. V 20-letnem obstoju tabora ni bilo nobenih infekcij in ne veþjih poškodb. Taborniki so bili zelo pridni, njihovi vodniki pa skrbni in odgovorni mladi ljudje. Na plavanje smo hodili mimo rovinjske bolnišnice, pa skozi sonþen borov gozd do morja na skale in v zalivþek. In tam so otroci in mladi vodniki zaplavali v þisto morje ter se naužili sonca za nove zdrave lepše dni. Tržnica in trgovine v Rovinju so bile dobro založene, mleko pa smo kuhali iz mleþnega prahu. V kuhinji so iz tega mleka naredili þudovito belo kavo. Sploh sta naši kuharici in kuhar pripravljali odliþno domaþo hrano in ljudje so bili vedno zadovoljni. Vsak dan po veþerji smo sestavili jedilni list za naslednji dan. Kuharica Helena je posebej skrbela za raznolikost prehrane. ýe smo na primer predlagali riž, le-ta pa je bil že tega dne del glavnega obroka je v smehu dejala: „Danes riž, jutri riž, potem bo na latrini križ.“ Na plavalne teþaje so k nam v tabor prihajali tudi dijaki srednje šole za telesno vzgojo iz Maribora, seveda z uþitelji in njihovim bardom Milanom Kabajem. Vsi so bili zelo pozorni in disciplinirani gostje. Prihajali so tudi razredi na konþne izlete. Nekoþ v juniju je taka skupina sredi noþi poslušala slavþka peti. Božansko petje þudežne ptice je odmevalo med krošnjami dreves. Polno zveneþ kovinski glas drobne ptice-naravni þudež. Uþenci so nemo poslušali in se spogledovali. Naši gostje so bile tudi družine z otroki, pa športniki iz Norveške. Za vse ljudi smo imeli odprta vrata. Imeli pa smo tudi straže. Za le-te so skrbeli vodniki skupin. Med drugim so stražarji skrbeli za red in mir med 22. in 6. uro zjutraj. Najmanjši šotor v taboru je bil upravnikov. Noter si lahko prišel samo po štirih, ker je bil tako nizek. Skratka pasja hišica. Ko se je tovariš Jenda upokojil, je vodenje tabora prevzel tovariš Albin Šuštar. Po nekaj letih delovanja ni bilo veþ pravega zanimanja za poceni taborništvo, tako da je vse skupaj zamrlo. Veliko lepih spominov je ostalo na tisti þas, na svobodno sonþno življenje, zagnano v prihodnost. Danes naš nekdanji gozdiþek še obstaja in kuhinja z napisom Kamp Partizan Maribor še stoji, vendar je vse tiho in prazno ter brez otroške razigranosti. Bosiljka Bradaþ, upokojena ravnateljica OŠ France Prešeren, predmetna uþiteljica slovenskega jezika

192

Še nekaj fotografskih utrinkov iz popularnega Rovinja…

(arhiv ŠD Center)

193

PROSLAVA OB 100-LETNICI DRUŠTVA ŠD CENTER MARIBOR

197

Scenarij prireditve KDO Rado Pavalec kot glas iz ozadja:

Miha Velca

Nika Goriþ Aleksander Šajn Nika Aleksander

Miha

Nika

Miha

Aleksander hišnik Aleksander

Nika

Aleksander Nika in Aleksander Miha GOVOR 1

198

B E S E D I L O NA ODRU Borba za obstanek je prisilila þloveka, da že od davnih þasov Pantomima: moþ, hitrost, razvija svoje telesne sposobnosti. Lovec in zbiralec sadežev, spretnost, vzdržljivost obkrožen s številnimi sovražniki, se je lahko ohranil samo z (poþasi Preganja manjšega, se našteva) moþjo, hitrostjo, spretnostjo in vzdržljivostjo. Slabotnejše nenadoma obrne in beži pred od sebe je preganjal (zamik 5 sekund), pred moþnejšimi je bežal. moþnejšim, ki ima gorjaþo v Zato je moral izpopolnjevati svoje sposobnosti v teku, plezanju, roki metih, saj je bilo od tega odvisno njegovo preživetje. Pantomima: tek, plezanje, Kdor je imel boljše orožje in kdor ga je znal bolje uporabljati, je meti imel pred drugimi veliko prednost. Sposobnost in hitrost v ravnanju Pantomima: streljanje z z orožjem, posebno v dolgem metanju in natanþnem streljanju si je lokom þlovek pridobil, ne le v borbi in lovu, ampak tudi v prostem þasu. Pantomima: ponazoritev Zato so se ljudje urili v teh spretnostih in se trudili prikazati svoje sveþanosti vešþine na posebnih tekmovanjih ob najrazliþnejših sveþanostih… (prihajajoþ na oder)…Preskoþimo sedaj nekaj tisoþletij nabiranja in lova, moþi in spretnosti, moþnejših in slabotnejših, metanja in streljanja in se ustavimo pri sveþanosti. Lep pozdrav torej vsem skupaj na današnji sveþanosti – Akademiji ob stoletnici ŠD Center Maribor. Današnja prireditev bo potekala pod motom: Sto let velike gimnastiþne družine. Sprehodili se bomo skozi zgodovinske prelomnice našega društva. Da bo vse skupaj bolj zanimivo, bomo v nakljuþnem vrstnem redu odpirali polja preglednice, pod katerimi se skrivajo pomembni dogodki v stoletni zgodovini društva. …in da bo vse skupaj še bolj zanimivo (izvleþe pilota iz žepa), bomo to poþeli s pomoþjo pilota (ga nazorno pokaže; pri tem zraven žveþi, eno roko pa drži v žepu). (odloþno, hitro, odrezavo, pokroviteljsko) Ne reþe se 'pilot', ampak daljinski upravljavec. Pa tudi, ko govoriš, usmeri pogled h gledalcem. Tudi žveþilni gumi ne sodi v usta med tako pomembno prireditvijo in roka… (vidno usmeri pilota vanjo in jo 'kao' ugasne) Tako, sedaj pa lahko zaþnemo: (usmeri pilota v tablo) Polje A/1! (polje se ne odpre, zato strese pilota in ponovi glasneje in usmeri odloþneje) A/1. (še vedno niþ. Pilota da Aleksandru) (potrese, usmeri) A/1 (niþ) (zaskrbljujoþe pogleda proti 'hišniku'.) (pride na oder, 'popravi baterije' in vrne pilota) Pa naj se odpre A/1. (polje so odpre) 1907-nastane mariborski Sokol. (bere) 24. marca 1907 so ustanovili telovadno društvo Sokol Maribor. Za starosto društva je bil imenovan dr. Franjo Rosina, podstarosta je postal Vladimir Sernec, tehniþni vodja pa slašþiþar Eman Ilich… Vabim prvega govornika Darjana Škoberneta, predsednika društva, ki ga vabimo na oder. (odhajajo z odra) (med odhodom, tiho) …slašþiþar, Ilich, kaj mislita… je bil tisti Ilich kaj povezan… GOVOR. Govoril bo Darjan Škoberne, predsednik ŠD Center Darjan Škoberne

Aleksander Hvala gospodu Darjanu. Miha, boš ti odprl naslednje polje?

No, pa bom. Pa naj se odpre polje C/4. Športno društvo Center Maribor. 18.4. 1997 po mnogih preimenovanjih društvo dobi ime Športno društvo Center Maribor. Mi pa gremo naprej. Pa naj se odpre polje B/1. V Rušah 28.6.1914 Aleksander razvijejo prvi prapor. Miha, si predstavljaš, kako je izgledal? Miha Ne le, da ne vem, kako je izgledal, niti ne vem, kaj to je. (uradno bere iz knjige) Prapor je, sklicujoþ se na Slovar Nika slovenskega knjižnega jezika, zastava društva ali organizacije s simboli. Na njem je… (jo ugasne) … in me niti ne zanima. Še posebej ne zato, ker vem, da Skupinski nastop razliþnih Miha se pod B/1 konþno skriva tudi prvi nastop. Na oder vabim telovadce generacij telovadcev ŠD ŠD Center in ŠD Studenci Center in ŠD Studenci Miha

(Koreografija: Marianna Bedenik) ýestitke našim najmlajšim. ýas bi že bil, da jaz odprem katero izmed polj. Da ne bom vedno le tarþa tegale daljinskega upravljavca. Pa naj se odpre polje B/2. Tridesetletnica društva. Takole poroþajo o dogodku: Glas iz Slavnostna povorka po mestu Maribor se je zaþela na letnem ozadja: telovadišþu v Ljudskem vrtu, od koder je 4.000 glava množica sokolov in sokolic, odeta v rdeþe srajce in narodne noše, krenila po mariborskih ulicah proti Narodnem domu po tedanji Aleksandrovi ulici. Na þelu sprevoda je bil jezdec, ki je nosil državno trobojnico, sledila mu je fanfara z vodom konjenice, naþelnik in strokovni odbor, župna uprava z župnim praporom in predstavniki vseh slovenskih žup… Sedaj pa je že þas, da od župe preidemo h glavni jedi. Prva Aleksander podelitev priznanj! PODELITEV PRIZNANJ. Priznanja bo podelil mag. Klemen Bedenik, izvršni direktor ŠD Center Maribor ýestitke vsem dobitnikom priznanj. Odpiramo naprej. Naj se odpre Nika polje C/1. 1920 – prvi vsesokolski zlet v Mariboru. No, konþno sem enkrat jaz tebe ujel pri napaki. Ne reþe se 'zlet', Miha ampak izlet! (odkimava z glavo, trdno prime pilota, da je ne bi kdo izkljuþil): Nika Zlet je slavnostna prireditev, na kateri množiþno nastopajo þlani telovadnih društev. Kot, na primer, deklice, ki bodo vsak trenutek zapolnile oder. Niko

Klemen Bedenik

Nastop tekmovalcev v športni gimnastiki ŠD Center in ŠD Studenci (Koreografija: Marianna Bedenik)

Sedaj pa sem spet jaz na vrsti. Naj se odpre polje A/4. Leta 1980 Aleksander postane društvo dobitnik prehodne zastave Partizana Jugoslavije

za najboljše društvo v minulem letu. Zdaj pa jaz. Naj se odpre polje A/3. (narobe obrnjeno)??? (razmišlja, poskuša obrnit, se domisli, sezuje, naredi stojo in poþasi Miha prebere): 1 9 4 9 - G i m n a e s t r a d a v R o t t e r d a m u. No, Nika, in kaj piše pod geslom 'gimnaestrada' v tistem tvojem Miha slovarju? In, ne pozabi knjige obrniti na glavo! (bere): Gimnaestrada je vsako þetrto leto prirejena mednarodna Nika telovadna prireditev. Po Rotterdamu leta 1949 so bili naši telovadci udeleženci Aleksander gimnaestrade še leta 1957 v Zagrebu, 1961 v Stuttgartu, 1965 na Dunaju, 1969 v Baslu in 1975 v Berlinu. Miha

199

(potiho sam sebi, a dovolj na glas, da ga slišijo): vsako þetrto leto (si pomaga s prsti): 1957, 1961, 1965, 1969, 1975… vsako þetrto leto… 1969, 1975 … (zaskrbljeno) Nika, imaš razen tistega slovarja zraven tudi kak matematiþni priroþnik? Medtem, ko vidva išþeta matematiþni priroþnik, bom jaz posredoval Aleksander zanimivo poroþilo iz zbornika: Glas iz Mariborske telovadke so še posebej navdušile svetovno javnost na ozadja V. gimnaestradi v Baslu. Jugoslavijo je namreþ s toþko Jožeta Zadnika »Gori, doli in okoli« predstavljalo 22 mladih þlanic Partizana Maribor I. Pri pripravi na nastop je Zadniku bila v veliko pomoþ tudi njegova asistentka Ivanka Baša. Obþinstvo je z velikim navdušenjem sprejelo tudi toþko »Ritem in igra« avtorice Tonþke Lazareviþ, v kateri je nastopilo 18 deklet… Nika Prav je, da obudimo spomine na tiste þase. Skupinska vaja ritmiþne Miha

gimnastike DŠRG Branik iz Maribora (Koreografija: Svetlana Luzanova) Aleksander ýestitke. Odpiramo naprej. Naj se odpre polje C/2. 9.6.1938 Sokol

Nika

Miha

Maribor-Matica odkupi Unionsko dvorano in ta postane nov Sokolski dom. Naj se odpre polje A/2. (bere): Sokol Maribor se preimenuje v Sokol Maribor – Matica. Poleg telovadbe so v mariborskem sokolskem društvu imeli ustanovljen poseben kulturni odsek, ki je skrbel za prirejanje lutkovnih igric za najmlajše sokolske þlane, sokolska deca. Lutkovne igrice so bile tako popularne, da so bile njihove predstave v Narodnem domu vedno zelo dobro obiskane. Poleg tega je delovala še knjižnica in… (prekine jo prihod Pihalne godbe)

Pihalni orkester obþine Duplek (Dirigent profesor Damjan Kolariþ)

Nad Pihalno godbo pa sem tako navdušen, da predlagam, da naslednje polje odpre kar eden od þlanov zasedbe. Boste kar vi, gospod? Kar odprite nakljuþno izbrano polje, lahko katerokoli, samo da je C/3. gospod (zmedeno) C/3 Miha Niþ veþ v Unionski dvorani (zmajuje z glavo): Pa kako ste lahko prav C/3. ýe ne bi bilo vas, bi še dandanes… (zmajuje z glavo). Aleksander Pa sem spet jaz na vrsti. B/3 (bere) Leta 1952 se telovadno društvo Maribor preimenuje v Društvo telesne vzgoje Partizan. Še prej se, 1947, Fizkulturno društvo Polet preimenuje v Sindikalno Fizkulturno društvo Polet; leto kasneje pa nastaneta dve društvi – Telovadno društvo Maribor in Sindikalno športno društvo Polet. Nika …preden izvemo, kako in kdaj sta se slednja dva preimenovala, odprimo naslednje polje. Pa naj se odpre polje D/2. (preseneþeno) Pa saj ne more biti res. Fizkulturno društvo Maribor se preimenuje v Fizkulturno društvo Polet. Aleksander Istega leta postanejo odbojkarice državne prvakinje. In mariborska Nastop Tamare Glažar odbojka se vse do danes ohrani v državnem vrhu. ýe ne verjamete, in Sebastijana Štrausa se prepriþajte: Nika Aleksander, si videl, kako spretne roke ima ta telovadec? Aleksander Nisem, ti pa verjamem na besedo. Sem pa videl, kako dolge noge je

200

imela telovadka! (ga prekine): ýas je za naslednjo podelitev. Priznanja bo podelil predsednik društva Darjan Škoberne Miha (odkimava): Pa naj se odpre polje D/1. Na OI v Amsterdamu smo dosegli fantastiþen uspeh. Štukelj – zlato na krogih in bron v mnogoboju, Primožiþ – srebro na bradlji, ekipa pa bron. Nika Pred odhodom na olimpijado v Amsterdam je þasnik Jutro o Leonu Štuklju napisal naslednje vrstice: Glas iz »Leon Štukelj, þlan sokolskega društva v Mariboru je 30 let star. ozadja: Tekmoval je na olimpijadi v Parizu 1924, kjer si je pridobil svetovni šampijonat. Na mednarodnih tekmah v Ljubljani 1922, in v Lyonu 1926 je bil med najboljšimi, vendar ni mogel doseþi onega uspeha kakor na olimpijadi, ker se je tekmovalo tudi v lahki atletiki. Štukelj s svojo mušno težino (ako uporabljamo sportni izraz) ni mogel zmagati krogle. Letos na olimpijadi bo zopet tekmoval samo na orodju, kjer je on mojster vseh mojstrov. Izvrsten ni samo na drogu, na katerem je dosegel v Parizu še specijalen šampijonat, ampak enako dober tudi na bradlji in na konju, najbolj sijajen je na krogih. Njegova razpora v stoji na rokah je pravo þudo. Vaje lepo sestavlja: najtežje kolebne in tezne vaje ter najnapornejše drže spaja v obþudovanja vredno celino. Kdor mu bo hotel v Amsterdamu oteti šampijonat, bo imel težak posel.« Aleksander Tudi po Štuklju in Primožiþu se je v društvu zvrstilo še veliko vrhunskih telovadcev. Oglejmo si nastop današnjih: Nika Tole je pa res po mojem okusu. Kar tresem se še in nisem prepriþana, da bom uspela odpreti naslednje polje. Pa naj se skuša odpreti polje B/4. Spomin na praznovanje 75-letnice. Miha Pa naj se odpre polje D/3. Leta 1964 preuredijo nekdanji gasilski dom v Mladinski ulici v telovadnico, ki je še danes v uporabi. Aleksander Preostalo nam je še zadnje polje. Pa naj se odpre polje D/4. Leto 2007 – 100-let velike športne družine. Miha In kjer je družina, so tudi obiski, kajne? Nika Seveda! Družina brez obiska je kot … no, kot konj brez roþajev, recimo. Aleksander Zato smo v goste povabili skupino Flip, ki bo sklenila naše današnje druženje. Vsi trije Z vami smo bili Miha, Nika in Aleksander. Vidimo se… Nika …na sveþani Akademiji ob 200-letnici društva. Miha (odhajajoþ) … Kako si lahko rekla 'vidimo se'. Pri tisti starosti obiþajno vid že krepko peša… Nika

Darjan Škoberne

Nastop Sebastijana Štrausa z vajo Leona Štuklja

Vrhunska gimnastika ŠD Center in ŠD Studenci

Nastop skupine FLIP iz Pirana (Koreografija: Mitja Mehora in Mojca Mehora Lavriþ)

Scenarij mag. Darko Hederih, psiholog, svetovalni delavec na OŠ Bratov Polanþiþev Režija Zdenka Križaniþ, upokojena uþiteljica ﬁzike in tehniþnega pouka na OŠ Bratov Polanþiþev

201

202

ZAKLJUýEK Zapiski iz uredniškega odbora Nekje v prvi polovici letošnjega leta me je Klemen povprašal, þe bi bila pripravljena pomagati pri sestavi zbornika društva ob stoletnici. Z veseljem sem pristala, saj sem v þasu svojega intelektualnega mirovanja po upokojitvi kar pogrešala ustvarjalni nemir tovrstnega dela. A sem Klemena tudi opozorila, da se loteva zahtevnega projekta, da mora imeti dobro ekipo in predvsem dovolj þasa. Z njemu znaþilno gotovostjo me je pomiril in odtlej je vse potekalo po naslednjem vzorcu: skrbno me je poslušal in potem naredil po svoje. Kar sploh ni bilo slabo, saj smo ekipo sestavljali samo trije þlani, þas je bil skopo odmerjen, dela za celo goro. Najbolj delaven þlan ekipe je bil Dejan. Mladi profesor zgodovine, še brez zaposlitve, a z mlado družino, je bil pravi garaþ. Delo, ki ga je opravil, ni bilo samo plod vestnosti, odliþnega strokovnega znanja in potrebne nagnjenosti do raziskovanja, ampak tudi velike naklonjenosti do sveta športa, gimnastike, znamenitih mož, ki so ustvarjali zgodovino društva pa tudi Maribora. Dejan poseduje še eno dragoceno znanje: odliþno rokuje z raþunalnikom in tako je v celoti opravil (najbrž tega vnaprej sploh ni vedel) tudi delo spretne in hitre tajnice. Pa še strokovni izpit je naredil vmes in srþno upam, da bo þimprej dobil tudi zaposlitev. Verjamem, da Klemen ni vedel vnaprej, kakšno trudapolno in odgovorno delo je sestaviti zbornik ob 100-letnici društva. Z njemu lastno samozavestjo je bil prepriþan, da ni nobenih ovir za uresniþitev naþrtov, ki se jih loti. Saj mu vedno uspe. A vendar je res, da so tudi za Klemenovimi uspehi leta trdega dela in zahtevnega študija in seveda doloþene prirojene ali pridobljene lastnosti, kot so komunikativnost, obzirnost, prijaznost... Predvsem je odliþen in uþinkovit organizator, priteþe, razdeli naloge in že odhiti reševati svetovne probleme. Klemen, upam, da boš uspel pri Aljaževi uvrstitvi na olimpijado! No, pa še jaz. Bila sem prepriþana, da bo moja naloga v tekstih postaviti vejice, popraviti kake velike zaþetnice, skladenjske spodrsljaje. Da, vse to, pa še mnogo drugega. Najprej sem pobrisala prah in odstranila pajþevine s svojih sivih celic, potem zopet opustila svoje najljubše jesensko opravilo, to je nabiranje kostanjev, in delala. ýe ob zakljuþku pošteno razdelim vloge, je bilo tako: Dejan je najveþ delal, Klemen povezoval, organiziral, jaz pa razmišljala. Dobro sem se poþutila v tej ekipi in danes sem Klemenu hvaležna, da me je uvrstil vanjo.

203

Nastal je naš zbornik. Vem, da bo tudi vaš, ker si to zasluži. Mora biti tudi mariborski, ker je to potrebno. Naj zakljuþim s Platonovo mislijo, da je za dobro državo najnevarnejša pozaba. Tudi po zaslugi priþujoþega zbornika ostaja naše društvo dobro.

Greta Nahtigal, upokojena ravnateljica Osnovne šole Selnica ob Dravi, predmetna uþiteljica slovenskega in ruskega jezika.

204

100 let velike gimnastiþne družine V nekem življenjskem obdobju priþnemo iskati svoje korenine. Nas je k temu vzpodbudila naša þastitljiva obletnica – 100 let Športnega društva Center Maribor. Zavedli smo se, da smo dolžni ta jubilej zaznamovati z neþim trajnim, verodostojnim in spoštljivim, saj obletnica ne pomeni samo zgodovine nekega društva, ampak je obenem del zgodovine našega mesta in naše države. Zavedli smo se tudi odgovornosti naloge, ki nam jo je naložila zgodovina: natanþno, pravilno in pošteno umestiti ljudi in dogodke, ki so v obdobju stotih let ustanovili društvo, ga gradili in negovali, mu namenjali svojo ustvarjalno moþ in ljubezen. Zavedli smo se, da je za vsak velik dosežek potrebno združevati energijo mladosti in modrost starosti; ko stopamo na ramena svojih prednikov, stopamo spoštljivo, saj zaradi njih, njihovega opravljenega dela smo višji in vidimo dlje. Ob raziskovanju preteklosti, oddaljene in tudi bližnje, je bilo pomembno spoznanje, koliko prostovoljnega, torej neplaþanega dela je bilo vloženega, da danes ponosno proslavljamo svojo stoletnico. To so bile nešteta snovanja in graditeljstva, ure vodenja in upravljanja, ure vadbe in tekmovanj, ure vzgoje in izobraževanja. Domala neþastno bi bilo prejeti denarno nagrado za požrtvovalno, odgovorno in težko delo v društvu in za društvo. Prostovoljno delo je bilo fenomen, ki je danes skoraj docela neznan, mi enako kot prejšnji rodovi smo nanj ponosni in se mu ne bi hoteli odreþi. Ni športnega društva brez športnikov. Razliþni športi so se gojili tudi v našem društvu, a v glavnem je skozi vsa obdobja prevladovala telovadba oziroma danes bolj znana kot gimnastika. In zopet moramo ugotoviti, da je telovadec športnik posebne vrste. Ne samo zaradi izklesane postave in žuljavih rok in lepote gibanja, temveþ predvsem zaradi znaþaja. Telovadec se nikoli ne bori proti svojemu nasprotniku, ampak samo proti samemu sebi. Boljšemu od sebe je vedno pripravljen stisniti roko, mu þestitati, saj pozna in spoštuje njegov vloženi trud, samotne ure garanja v telovadnici, muke negotovosti ob priþakovanju ocene, þe ga doleti boljše doseženo mesto zaradi nasprotnikovega spodrsljaja, mu to ne predstavlja zadošþenja. Ni sluþajno, da so se sokoli med seboj nazivali bratje. Poštenost, delavnost, skromnost so lastnosti telovadcev. Ko smo sestavljali priþujoþi zbornik, smo kljub prizadevanju gotovo zagrešili napake. Morda smo koga ali kaj spregledali, nepravilno ali površno ovrednotili. ýe se je to zgodilo, je bilo povsem nenamerno. Veliko opraviþil bi lahko navedli, a preostane nam samo eno: da se iskreno opraviþujemo in prosimo za vaše popravke in dopolnitve v kakršnikoli obliki.

205

Ob koncu mi preostane samo še þestitka in zahvala. Zahvala vsem, ki ste (so) sodelovali pri pripravi in izvedbi našega proslavljanja; vseh poþastitvenih dogodkov v letošnjem letu, današnje slovesnosti, predvsem pa trajnega pomnika našega jubileja – sestavi in izdaji zbornika z naslovom Sto let velike gimnastiþne družine. ýestitam vsem sedanjim in preteklim þlanom društva ob doseženi stoletnici.

mag. Klemen Bedenik, prof. športne vzgoje, izvršni direktor ŠD Center Maribor, predsednik Gimnastiþne zveze Slovenije.

206