Nadaljujemo pot Janeza Puha by vrba

Če se zavedamo preteklosti, lažje premagujemo sedanjost Avtomobil Slovencem še vedno predstavlja simbol dobrega standarda. Zelo malo pa nas ve, da smo tudi Slovenci nekoč pomembno prispevali k njegovemu razvoju in k razvoju ene najmočnejših industrij sodobnega sveta. Naš zgodovinski spomin Janezu Puhu, pomembnemu motociklističnemu in avtomobilskemu strokovnjaku, ni bil naklonjen; potrebovali smo veliko let, preden smo začeli ceniti njegove izumiteljske dosežke, ki ga dvigajo nad povprečno vsakdanjost. Njegova inovativnost nam tudi danes sporoča, da je tehnični napredek mogoč le z znanjem, kulturo in odločnim stopanjem na območje neznanega. Pred desetletjem se je nekaj njegovih rojakov, ki so obenem ljubitelji Puhovih motorjev, odločilo, da bodo pomagali sneti kopreno pozabe z njegovega dela. Na ustanovnem občnem zboru novega društva so se odločili, da bo društvo nosilo njegovo slovensko ime in zavzeto opozarjalo na ime in pomen Janeza Puha, za kar si prizadevamo tudi v tokratnem zborniku. Pomembno je tudi odlično sodelovanje društva s podjetjem Magna-Steyr iz Gradca, ki pravzaprav nadaljuje delo Janeza Puha. Da ga z vsem spoštovanjem štejejo za svojega predhodnika, potrjujeta odkritje njegovega spomenika v osrčju današnjega koncerna in njihovo veliko angažiranje pri večkratni izgradnji Puhovega muzeja v Sloveniji, pri kateri so sicer levji delež nosili člani društva, ki vsako letu rojaku v spomin priredijo srečanje starodobnih vozil. Vse to in lepote naših krajev vam želimo predstaviti v tem zborniku. Ob njem se naužijte Puhovega duha. Urednik doc. dr. Stanko Vršič

Janez Puh 1862 - 1914

Janez Puh je bil rojen 27. junija 1862 kot sin Franca in Neže Puh v občini Sakušak pri Juršincih. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu in tam izboljšal kolo »mišolin«: znižal mu je okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, za pogon zadnjega kolesa pa predvidel dva pedala z verigo. Leta 1899 je ustanovil podjetje »Styria Werke« in leta 1901 je prišlo iz te Puhove tovarne prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Leta 1912 je njegova tovarna zaposlovala 1.100 delavcev, izdelala 16.000 koles ter 300 motociklov in 300 avtomobilov. Johann Puch (1862-1914) Johann Puch wurde geboren am 27. Juni 1862 als Sohn von Franc und Neža Puh in der Gemeinde Sakušak bei Juršinci. Im Jahr 1885 machte er sich sesshaft in Graz und verbessert der Fahrrad »mischolin«, er senkte den Fahrradrahmen, baute zwei gleich große Räder mit Kugellager ein und das Hinterrad wurde durch zwei Pedalen mit Kette angetrieben. Im Jahr 1889 er gründete die firma »Styria Werke« und im Jahr 1901 kam aus der Fabrik Puch das erste mit einem Benzinmotor angetriebenes Motorrad. Im Jahr 1912 beschäftigte Puchs Fabrik 1.100 Arbeiter, stellte 16.000 Fahrräder, 300 Motorräder und 300 Autos her. 6

Nadaljujemo pot Janeza Puha Hoditi po poti spominov na Janeza Puha je lahko čast za vsakogar, ki se mu le ponudi taka priložnost. Leta 2000 se je za to pot odločil ducat zanesenjakov, ki se je navdušil nad vozili znamke Puch in dal pobudo za ustanovitev društva. Večina od 98 ustanovnih članov iz 27 občin se nas takrat še ni zavedala, kakšno odgovornost smo sprejeli nase, ko smo 19. marca 2000 ustanovili Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci. Še večja odgovornost kot skrb za društvo je upravljanje muzeja, ki, podobno kot društvo, nosi ime po enem največjih slovenskih genijev na področju tehnike. Ob desetletnici našega organiziranega delovanja se upravičeno lahko veselimo uspehov, ki smo jih doslej dosegli. Juršinci in Sakušak sta postala kraja, kjer ohranjamo spomin na Janeza Puha in njegovo delo in kjer se tradicionalno srečujejo ljubitelji starodobnih vozil. Upravni odbor skrbi za delovanje društva ter prireja vsakoletno junijsko srečanje starodobnih vozil in panoramsko vožnjo ob prazniku Občine Juršinci. Najpomembnejši del v delovanju društva predstavljajo vzdrževanje, upravljanje in promocija Puhovega muzeja, s čimer nadaljujemo prizadevno delo pokojne mag. Kristine Šamperl Purg. V obnovo muzeja, organizacijo dobrodelnega koncerta »Obnovimo Puhov muzej«, izgradnjo društvenih prostorov (Puhova klet) in ureditev Puhove brajde smo člani društva vložili več tisoč prostovoljnih delovnih ur. Tudi muzejsko zbirko smo dopolnili z eksponati, ki so last društva. Zelo uspešno je naše sodelovanje s tovarno Magna Steyr iz Gradca, s člani Zveze starodobnih vozil Slovenije in partnerskim klubom Oldtimer-Freunde St. Johann i. d. Haide oz. sosednjimi klubi starodobnih vozil. Tudi film o Janezu Puhu, ki je prejel nekaj odmevnih domačih in mednarodnih nagrad, je bil eden od naših zahtevnejših projektov. Puhov muzej je središče vseh tovrstnih dogajanj, saj je vse leto na ogled obiskovalcem muzejske zbirke in turistom. Spoštovani članice in člani društva! Ob društveni desetletnici se najprej želim zahvaliti vsem vam, ki ste mi zaupali vodenje društva, ter za vso vašo požrtvovalnost pri delu za doseganje naših skupnih ciljev. Prav posebna zahvala gre tudi Občini Juršinci, donatorjem in vsem ostalim, ki ste nam ob vsaki prireditvi, zlasti pa pri obnovah muzeja priskočili na pomoč ter s tem preprečili, da bi Slovenci pozabili na Janeza Puha. Vas, spoštovani člani društva, pa prosim, da tudi v bodoče prispevate vsaj delček svojega prostega časa za obstoj društva in njegovo delovanje, da bo Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci ohranilo enotnost in svoje dobro ime, ki si ga je s svojim delovanjem že ustvarilo. Vlado Slodnjak, predsednik Društva rojaka Janeza Puha Juršinci

Naj ime rojaka nikoli ne zbledi Zgodovina živi iz vrednot, nastalih v preteklosti. Juršinčani smo ponosni, da je Janez Puh, eden največjih slovenskih mož, izumitelj in tovarnar, naš rojak. Ta ponos so mnogi že dolgo nosili v sebi, predvsem domačini iz Sakušaka. Pomen njegovega dela za razvoj slovenske (tudi sodobne) ustvarjalne misli je pred desetimi leti začelo odkrivati ter predstavljati slovenski in tuji javnosti tudi Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci. Ustanovitev društva leta 2000 je potekala sočasno z nastajanjem Puhovega muzeja v Sakušaku. Po desetih letih njegovega delovanja z veseljem ugotavljamo, da s svojimi dosežki krepko vodi v samem vrhu našega društvenega življenja. Puhov muzej, dokumentarni film o Janezu Puhu in turistično-kulturno delovanje društva predstavljajo našo občino v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Za uspehe društva so zaslužni prav vsi njegovi člani, saj so svoje aktivnostmi poistovetili s poslanstvom rojaka Janeza Puha, ki velja na področju avtomobilske in motociklistične industrije za enega najpomembnejših svetovnih izumiteljev. Zato je čast nositi njegovo ime in s poudarjanjem njegove vloge promovirati naše kraje in domovino Slovenijo. Kljub veliki angažiranosti vseh članov društva pa naj mi bo vseeno dovoljeno, da izpostavim tiste, ki jim gre še posebna zahvala v zvezi s ponovnim odkrivanjem Janeza Puha in njegovega dela. Med prvimi je, žal že pokojna, gospa Kristina Šamperl Purg; ob svojem strokovnem in raziskovalnem delu je med prvimi spoznala, kako velika osebnost je bil Janez Puh. S projektom nastajanja Puhovega muzeja v Sakušaku je uredila zbirko eksponatov in pisnih dokumentov, ki pričajo o vseh razsežnostih delovanja našega rojaka. Pri nadaljevanju njenega dela je zelo tvorno sodeloval tudi gospod Aleš Arih. Prav tako bi želel omeniti tudi predsednika društva, gospoda Vlada Slodnjaka, ki je v času dosedanjega vodenja društva znal prisluhniti idejam in željam članov. Z uspelimi uresničitvami velikega števila akcij in drugih aktivnosti je društvo pripeljal do take stopnje delovanja, ki je lahko zgled marsikateremu društvu na širšem območju. Prepričan sem, da ste člani društva z ohranjanjem spomina na Janeza Puha na pravi poti. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti ustanoviteljem, vsem članom in simpatizerjem društva za opravljeno delo in vam iskreno čestitam ob desetletnici delovanja. Alojz Kaučič, župan Občine Juršinci 9

Pogumno naprej! Ljubiteljem starodobnih vozil in zanesenjakom, ki so ob pomoči stroke v severovzhodnem delu Slovenije postavili velikemu izumitelju zasluženi spomenik, gre velika zahvala, da bodo na ime in delo Janeza Puha s ponosom lahko zrli tudi naši zanamci. Po prvem Puhovem srečanju starodobnih vozil, ki je potekalo v drugi polovici 90. let na pobudo društva Johann – Janez Puch iz Ljutomera, se je dalo že slutiti, da je med domačini in rojaki v širši okolici Sakušaka, rojstnega kraja Janeza Puha, vzniknil velik interes za ohranitev njegove tehnične zapuščine. Nedolgo zatem se je rodilo Društvo rojaka Janeza Puha, ki na najboljši način tako poslanstvo udejanja. Med omenjenima društvoma, ki nosita znamenito ime, je opaziti nekaj tekmovalnosti, katero bo najbolje ohranjalo materialno zapuščino Puhovega ustvarjanja, vendar vse poteka na prijateljski osnovi in v obliki konstruktivnega sodelovanja. V zelo kratkem času in s pretežno volonterskim delom članov društva je bil uresničen projekt »Puhova cimprača«. Tudi neljubi in znani dogodki niso preprečili vaše odločenosti, da dobi dokončno podobo in svoj namen. Njena vsebina prepričljivo govori o kakovostnem pristopu k predstavitvi in ohranitvi del našega velikana in tehničnega genija Janeza Puha. Na vaših prireditvah je vsakdo vedno znova lahko občutil, da med člani društva ter ljubitelji in lastniki starodobnih vozil, ki so bili prisotni na vaših srečanjih, vladajo prijateljski odnosi. V spominu mi je ostala tudi premiera vašega filma o življenju in delu Janeza Puha, ki ga je posnel g. Tinček Ivanuša ob požrtvovalnem sodelovanju vseh članov vašega društva na čelu s predsednikom Vladom Slodnjakom. Ob jubilejni 10. obletnici delovanja čestitam vsem članom Društva rojaka Janeza Puha in vam želim izreči posebno priznanje za dosežene rezultate, tako v imenu Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (SVS) kot tudi osebno. Želim vam, da bi praznovali še veliko jubilejev, predvsem pa ohranjali dosežke tehnične kulturne dediščine, katere kreator in uresničevalec je bil prav vaš rojak Janez Puh. Narod, ki svoje zgodovine ne spoštuje, je tudi vreden ni! Ob tem želim posebej poudariti, da bo Zveza SVS kot neprofitna organizacija ljubiteljev starodobnih vozil Slovenije, ki združuje že preko 34 društev s preko 3300 člani, še naprej zavzeto sodelovala z vami, kot to počne že desetletje. Vladimir Perkič, podpredsednik Zveze SVS 11

Naša korenina Vsako drevo ima korenine, in čim bolj močne so te korenine, tem bolj zdravo in močno se bo razvilo drevo. Leta 1899 je Janez Puh ustanovil delavnico v Gradcu in položil temeljni kamen za eno največjih podjetij na Štajerskem. Njegove izumiteljske sposobnosti in podjetnost so se pokazale, ko je izdelal tudi prvi avtomobil, in sicer eno leto po ustanovitvi tovarne koles. S serijsko proizvodnjo avtomobilov znamke Puch, začeto leta 1906, ni bil samo pionir tistega časa, ampak je postal tudi nesporen začetnik evropske avtomobilske industrije. Če ustanovitelja našega podjetja jemljemo kot korenino, je bil in je Janez Puh močna korenina, iz katere se je razvilo večje mednarodno podjetje z več kot 110-letno zgodovino. Janez Puh se je s svojo delovno predanostjo in sijajnimi novimi proizvodi zelo globoko ukoreninil na področju razvoja in izdelave avtomobilov že pred 100 leti; z njegovo predanostjo in zagnanostjo želimo razviti inovativne rešitve za mobilnost v prihodnosti. Njegovemu izumiteljskemu in podjetniškemu duhu dolgujemo zahvalo za obstoj našega podjetja. Njegovo dediščino je vredno ohraniti in razvijati naprej. Tudi Društvo rojaka Janeza Puha iz njegovega rojstnega kraja je bilo ustanovljeno z namenom, da ohrani to dediščino in jo naredi dostopno javnosti. Pozdravljamo in podpiramo te pobude ter smo zelo ponosni na društvo, ki je z veliko marljivostjo in vztrajnostjo uspelo v spomin na Janeza Puha postaviti muzej v njegovem domačem kraju. V muzeju lahko spoznamo osebnost Janeza Puha in tudi njegove odlične tehnične in podjetniške dosežke, ki še živijo in služijo kot odlična vzpodbuda za naslednje generacije. Po zaslugi društva bo dostojno ohranjen spomin na znamenitega moža vaše občine. V Magni Steyr želimo, da bi se tudi v prihodnosti, skupaj z društvom, spominjali na to močno korenino in veliko osebnost. Dr. Erich Mayer, Magna Steyr

O Društvu rojaka Janeza Puha

Prvi zametki društva Na pobudo ljubiteljev starodobnih vozil se je 15. januarja leta 2000 v Juršincih sestal iniciativni odbor z namenom, da ustanovi klub, ki bi se imenoval po Janezu Puhu. Prvi predlog odbora je bil, da se klub imenuje »Klub oldtimer – Janez Puh«, v katerega bi se vključili ljubitelji starih motornih vozil in tehnike. Zato je omenjeni odbor sprejel sklep, da bo organiziral kratek posvet o ustanovitvi kluba, ki je bil 28. januarja 2000 v Gostilni Kaučič v Juršincih. Iniciativni odbor so sestavljali: Miroslav Bec Roman Bec Ivan Brumen Alojz Kaučič

Jože Mohorič Franc Munda Vlado Nedeljko Rudi Slaček

Vlado Slodnjak Vlado Toš Ivan Žajdela Avgust Weingartner

Po uvodnih besedah Vlada Slodnjaka se je začela razprava o imenu kluba. Udeleženci posveta so prišli do zaključka, da bo to DRUŠTVO ROJAKA JANEZA PUHA JURŠINCI. Sledila je diskusija o klubskih prostorih in sedežu društva. Skupna ugotovitev je bila, da je za aktivnosti društva primeren prostor v Sakušaku (današnji Puhov muzej), katerega lastnik je občina in ga bo po ureditvi dala v upravljanje in vzdrževanje društvu. Sprejet je bil tudi predlog, da se do ustanovnega občnega zbora pripravita logotip društva in vsa potrebna dokumentacija. Za to je bil zadolžen iniciativni odbor, ki je bil pred tem tudi uradno potrjen. Posveta se je udeležilo 42 simpatizerjev Janeza Puha. Na drugem sestanku iniciativnega odbora 3. februarja je tekla razprava o ureditvi Puhove spominske sobe, sedežu društva ter o pripravah statuta društva in logotipa, na katerem naj bi bil lik Janeza Puha. Sprejet je bil sklep, da člane društva lahko izloči disciplinska komisija, če pri društvu uveljavljajo lastne interese. Na tem sestanku so bili izdelani predlogi za člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije. Vlado Toš je na tem sestanku predložil seznam srečanj starih motornih vozil v letu 2000. Tretji sestanek odbora je bil 11. februarja, ko je bilo dogovorjeno, da bo ustanovni občni zbor 19. marca 2000 v Lovskem domu v Juršincih, pred katerim bo pripravljena razstava starodobnih vozil. Predlagano je bilo, da bi vsak član prispeval 10 prostovoljnih delovnih ur. Na ustanovnem občnem zboru naj vsak član tudi podpiše pristopno izjavo in poravna članarino. Na četrtem sestanku iniciativnega odbora je bila glavna tema priprava ustanovnega občnega zbora. Dogovorjena je bila članarina 4.000 SIT za vsakega prvega družinskega člana, za vsakega nadaljnjega pa 2.000 SIT. V tem času so bili nekateri člani iniciativnega odbora hkrati tudi člani društva Johann – Janez Puch Ljutomer.

Člani Društva rojaka Janeza Puha pred ustanovnim občnim zborom

Ustanovitev društva Ustanovni občni zbor društva je bil 19. marca 2000 v Lovskem domu Juršinci, kjer je bil sprejet statut društva, ki med drugim govori o aktivnostih društva in dolžnostih bodočih članov. Izvoljeni so bili predlagani člani za upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo ter potrjeni predlogi za članarino in delovne ure. Na ustanovnem občnem zboru so bili prisotni tudi gosti, ki so pozdravili ustanovitev društva. To so bili: župan Občine Dornava, župan Občine Juršinci, predsednik Zveze starodobnih vozil Slovenije, predstavniki društva Johann - Janez Puch Ljutomer in predstavniki medijev (Večer, Tednik, RTV). Na ustanovnem občnem zboru je bilo podpisanih 98 pristopnih izjav. To pomeni da je Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci ustanovilo 98 ustanovnih članov, navedenih v seznamu. Št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33

Ime Avgust Ivan Vlado Miroslav Vlado Ivan Roman Roman Janez Alojz Jožef Rudolf Daniel Ludvik Franc Vlado Franc Stanko Mirko Jožica Alojz Alojz ml. Alojz Klemen Boris Stanko Janez Martin Branko Mirko Marko Ivan Anica

Št. Priimek Weingartner 34 35 Brumen 36 Slodnjak 37 Bec 38 Toš 39 Žajdela 40 Bec 41 Matjašič 42 Toplak 43 Kaučič 44 Mohorič 45 Slaček 46 Bec 47 Kokol Meznarič 48 49 Nedeljko 50 Munda 51 Šamperl 52 Mikša 53 Kaučič 54 Šoštarič 55 Šoštarič 56 Šoštarič 57 Šoštarič Podgorelec 58 59 Vršič 60 Pučko 61 Slodnjak 62 Rakuša 63 Slodnjak 64 Toplak 65 Šuen 66 Zidarič

Ime Boštjan Alojz Martin Andrej Ivan Aleš Kristina Darinka Bogdan Mitja Jože Darko Anton Frančiška Rudolf Stanislav Jelka Bogdan Dejan Janez Stanko Simon Igor Martin Zvonka Stane Anton Albina Branko Janez Mirko Borut Avgust

Priimek Matjašič Herga Žajdela Čeh Grašič Arih Slodnjak Bec Berlak Berlak Bezjak Bogša Brumen Brumen Bunderla Grašič Slodnjak Hanžekovič Herga Herga Holc Hrga Ketiš Kokol Kokol Korošec Kajnih Kovačec Kovačec Kovačec Kovačec Kovačič Lah

Št. 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98

Ime Danilo Marinka Ivan Viktor Boris Viktor Franc Klavdija Karel Branko Metod Sašo Ivan Anton Franc Janez Natalja Janez Ivan Jani Marija Matjaž Simon Vlasta Anton Milan Bogomil Anton Franc Albin Pepca Viktor

Priimek Lukavečki Meznarič Mesarič Nedeljko Novak Ozmec Pignar Pihler Pintarič Plohl Senčar Rojht Slana Šamperl Čuček Šilak Šoštarič Šumenjak Toplak Toplak Toplak Toplak Toplak Toplak Toš Kujavec Vesenajk Vršič Brumen Weingartner Weingartner Zemljič

Ustanovni člani Društva rojaka Janeza Puha Juršinci

Delovanje društva Na ustanovnem občnem zboru je bil sprejet tudi sklep za prvo sejo upravnega odbora društva, ki je bila 24. marca 2000, dan zatem pa je že potekala prva delovna akcija, in sicer ureditev okolice okrog objekta v Sakušaku, kjer so bili v nastajanju Puhov muzej in bodoči prostori društva. Upravnemu odboru je v desetih letih obstoja društva uspelo povezovati člane med seboj, ki se vedno bolj zavedajo, da je ohranjanje spomina na Janeza Puha zelo velika obveza. Temu je bilo v veliki meri zadoščeno s postavitvijo Puhovega muzeja in njegovo predstavitvijo turistom. Za delovanje društva so zelo pomembne redne evidence plačane članarine, opravljenih delovnih ur, pobrane vstopnine v muzeju in prodaje spominkov v muzeju oz. vseh odhodkov in prihodkov, za kar je ves čas vestno skrbel blagajnik društva. Za redno obveščanje članov je poskrbelo tajništvo. Velik delovni zalogaj si je naložila gradbena sekcija, ki je vodila obnove muzeja, vključno z novogradnjo v letu 2005, upravni odbor pa z organizacijo dobrodelnega koncerta za obnovo Puhovega muzeja. Za strokovno ustrezno bogatenje zbirke starodobnih vozil skrbi tehnična komisija, ki od leta 2002 pregleduje originalnost vozil v našem društvu in podeljuje temu ustrezne izkaznice SVS. Aktivnih članov s poravnano letno članarino je okrog 200. Društvo je v vseh letih svojega delovanja odlično sodelovalo z Občino Juršinci in ostalimi občinami v ptujski regiji ter s Pokrajinskim muzejem iz Ptuja in SVS. Posebna zahvala gre tudi Zgodovinskemu arhivu Ptuj za strokovno pomoč in izposojo gradiva za Puhov muzej, ki bogati vsebino muzeja v Sakušaku. Neuresničena ostaja želja po pridobitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu, kakršnega podeljuje Ministrstvo za kulturo.

Ustanovni občni zbor - razstava vozil

Člani upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije v obdobju 2000-2010 2000-2004

2004-2008

2008-

Upravni odbor Vlado Slodnjak predsednik Alojz Kaučič podpredsednik

Vlado Slodnjak predsednik Alojz Kaučič podpredsednik

Stanko Vršič tajnik Avgust Weingartner blagajnik

Marija Toplak tajnica Avgust Weingartner blagajnik

Vlado Slodnjak predsednik Alojz Kaučič podpredsednik Vlado Nedeljko podpredsednik Aleksander Kumer tajnik Avgust Weingartner blagajnik

Mirko Bec Franc Munda Andrej Čeh Janez Toplak Anton Kajnih Rudi Slaček

Rudi Slaček Stanko Vršič Janez Toplak Vlado Nedeljko Mirko Bec Metod Senčar

Nadzorni odbor Ivan Brumen Vlado Toš Marija Toplak Roman Bec Darko Bogša

Ivan Brumen Vlado Toš Danilo Lukavečki Roman Bec Valerija Nedeljko

Ivan Brumen VladoToš Danilo Lukavečki Roman Bec Valerija Nedeljko

Disciplinska komisija Ivan Žajdela Vlado Nedeljko Stanko Šamperl

Ivan Žajedla Franc Munda Stanko Šamperl

Simon Sošterič Luka Huzjan Ivo Pahole Aleš Arih Marijan Petek

Ustanovni občni zbor

Tehnična komisija Tehnična komisija je bila ustanovljena leta 2002 z namenom, da skrbi za originalnost vozil in izdajo izkaznice o starodobnem vozilu Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil SVS. Ima tudi največ zaslug za naraščanje članstva v zadnjih letih in je obenem prva povezava z novimi člani. Tehnično komisijo sestavljajo: Marijan Duh - vodja komisije Janez Toplak

Ivan Žajdela Ivan Brumen

Borut Kovačič

Skupno število pregledanih vozil od leta 2003 do 5. 1. 2010 (z izdanimi izkaznicami o starodobnem vozilu SVS) je bilo 212, od tega 15 za kolo z motorjem, 105 za avtomobile in 87 za motorna kolesa. Najstarejše vozilo, ki je last društva, je PUCH S 4 250, letnik 1935, najstarejše vozilo z izdano izkaznico o starodobnem vozilu SVS pa je PUCH S 4 250, letnik 1938. Lastnik tega motornega kolesa je član društva Milan Šuen.

Sekcije društva Restavratorska sekcija skrbi za posredovanje izkušenj pri restavriranju vozil vsem članom, ki jih področje zanima, in sodeluje s tehnično komisijo. Sekcijo vodita Metod Senčar in dr. Ivo Pahole. Gradbena sekcija, ki jo je vodil Rudi Slaček, je imela zelo velike obveznosti pri obnovah muzeja in novogradnji, vključno s Puhovo kletjo, kjer so klubski prostori. Poleg tega ta sekcija skrbi za vzdrževanje objektov in okolico muzeja. Sekcijo za družabne aktivnosti vodi Marjan Petek. Sekcija skrbi za organizacijo pogostitev na prireditvah, pri čemer večji del bremena največkrat nosijo članice društva.

Sodelovanje s partnerskim društvom Oldtimer-Freunde St. Johann i. d. Haide - Avstrija Srečanja na zadnjo junijsko soboto se udeleži tudi veliko klubov iz sosednje Avstrije. Na tak način smo začeli sodelovati s klubom Oldtimer-Freunde St. Johann i. d. Haide. Sodelovanje se je iz leta v leto poglabljalo z udeležbami na prireditvah na obeh straneh državne meje in preraslo v prijateljsko sodelovanje pri ohranjanju stare tehnike. V društvu smo bili počaščeni z njihovim darilom sv. Krištofa, zavetnika šoferjev. Našim prijateljem iz St. Johanna i. d. Haide gre tudi priznanje in zahvala, da njihovo in naše srečanje obiščeta oba župana občin. Z željo po sodelovanju in druženju smo se v obeh društvih odločili za podpis partnerske listine o sodelovanju.

Listina o sodelovanju s partnerskim klubom

Film Izumitelj Janez Puh Dokumentarni film Izumitelj Janez Puh, avtorja Tinčka Ivanuše, je bil premierno prikazan v letu 2007 na občinskem prazniku Občine Juršinci. V začetku naslednjega leta so člani društva iz Juršincev v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj pripravili predstavitev dokumentarca tudi na Ptuju v slavnostni dvorani na gradu. Film je nastal v sklopu projektov, ki so bili v Juršincih izvedeni z namenom, da bi ohranili spomin na življenje in delo svojega rojaka. Avtor je gradivo za film pripravljal leto dni, nato pa material strnil v zanimivo zgodbo o življenjski poti izumitelja Janeza Puha. Na predstavitvi na Ptuju so si ga ogledali tudi predstavniki Magne Steyr iz Gradca. Prav tovarna, za katero je Janez Puh postavil temelje, Občina Juršinci, Perutnina Ptuj, d.d., Letnik Saubermacher, d.o.o., iz Lenarta in Društvo rojaka Janeza Puha iz Juršincev so med najzaslužnejšimi, da je film ugledal luč sveta. Spremno besedilo za film je napisal Franc Milošič iz Ptuja. Film je preveden v nemški in angleški jezik; DVD-zgoščenko je možno dobiti v Puhovem muzeju. Film je prejel naslednja priznanja: 1. mesto med slovenskimi filmi na mednarodnem festivalu nekomercialnega filma v Mariboru 24. novembra 2007 3. mesto v kategoriji mednarodnih dokumentarnih filmov v Mariboru 2007 3. mesto – bronasti medved – na mednarodnem festivalu v Ebensee (Avstrija) junija 2008 (sodelovalo 56 držav z več kot 990 filmi) 1. mesto – zlata plaketa – za režijo v Makedoniji v novembru 2008 (11 sodelujočih držav, plaketo podelil župan Bitole) 1. mesto – trofeja Trsta – leta 2008 na filmskem festivalu v Trstu

1. mesto leta 2007 v Mariboru

Pokal za prvo mesto v Trstu leta 2008

Izleti in ekskurzije Društvo je organiziralo tudi nekaj strokovnih ekskurzij, kot so bile tista v koncern Magna Steyr v Gradcu in v druge muzeje (Bistra pri Vrhniki, muzej Stainz, Lampl Fahrradmuseum Werndorf in Kröpfl Hardberg, Puhov muzej Gradec, BMW muzej München) ter na razstave starodobnih vozil (München). Člani društva so se udeleževali srečanj starodobnih vozil po domovini in tujini (Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Francija).

Samo, da zvozim! (z izleta v Avstriji)

Ekskurzija v Magno

Sodelovanje z magno Steyr 25

Sodelovanje Društva rojaka Janeza Puha s koncernom Magna Steyr iz Gradca Ena od poglavitnih nalog ob ustanovitvi društva in pri nastajanju spominskega obeležja Janezu Puhu v njegovi rojstni vasi Sakušak je bila vzpostaviti stike s tovarno SteyrDaimler-Puch iz Gradca, katere temelje je postavil Janez Puh. Ob navezovanju stikov smo takoj naleteli na navdušenje nad takim sodelovanjem. Takratni vodja oddelka za stike z javnostjo Herfried Teschl je izrecno podprl naše ideje in načrt o ohranjanju zapuščine Janeza Puha na Slovenskem. Z informacijo o otvoritvi muzeja je seznanil vodstvo podjetja. Zelo smo bili veseli pozitivnega odziva na naše vabilo in donatorsko pomoč. Žal je bilo srečanje prestavljeno za eno leto.

Herfried Teschl

Pozneje je s strani Magne Steyr odgovornost za sodelovanje med koncernom v Gradcu in društvom v Sakušaku prevzel dr. Erich Mayer (velik ljubitelj dela Janeza Puha), ki je od leta 2009 tudi član našega društva. Dr. Mayerju gre zahvala, da je sodelovanje med društvom in graško tovarno nadvse zgledno. Tovarna Magna Steyr je društvu vedno priskočila na pomoč; njihove dosedanje donacije se približujejo vrednosti 10.000 EVR (avgust 2000, avgust 2001, dobrodelni koncert november 2004, uradni obisk predstavnikov tovarne maja 2007, matrica doprsnega kipa Janeza Puha, februar 2008, srečanje 2010). Poleg tega smo bili deležni velike pomoči pri medijski podpori ob promociji muzeja v Avstriji.

Dr. Erich Mayer, Alojz Kaučič, Vlado Slodnjak, Herfried Teschl

V letih 2001 in 2002 je koncern Magna Steyr omogočil članom društva ogled proizvodnih prostorov v Gradcu in demonstracijskega poligona za vozila. Poleg tega sta bili vodstvi Občine Juršinci in Društva rojaka Janeza Puha povabljeni tudi na slavnostno odkritje kipa Janeza Puha pred inženirskim centrom ob 140. obletnici izumiteljevega rojstva.

Otvoritev Puhovega kipa v Gradcu

Blagajnik društva Avgust Weingartner in soproga predsednika DRJP ga. Jelka Slodnjak v avtomobilu Puch voiturette, letnik 1906

PUHOV MUZEJ

PUHOV MUZEJ SREDI SLOVENSKIH GORIC Slovenske gorice so tisti košček slovenske zemlje, ki v sebi skriva posebno magično moč, saj si sicer ne znamo razložiti dejstva, da so prav Slovenske gorice dale toliko znamenitih Slovencev, med katerimi ima častno mesto tudi Janez Puh. Varuhi naše kulturne dediščine ugotavljamo, da večina slovenskogoriških znamenitih mož nima ohranjenih svojih prvotnih domačij in da spomin nanje predstavljajo le posamezne spominske plošče in nestrokovno prezidane prvotne domačije. Ta ugotovitev je veljala dolga leta tudi za Janeza Puha. Časopis Večer je 3. maja 1977 objavil prispevek z naslovom Puhova domačija v Juršincih izginja. Novinar je v svojem zapisu ugotovil, da rojstne hiše Janeza Puha, pionirja evropske avtomobilske industrije, ni več in da je od nadomestne cimprače, ki je bila podobna prvotni Puhovi domačiji, ostala le dobra polovica, in še ta je morala dati prostor moderni novogradnji. Spomin na Puha se je tako ohranil le v obliki spominske plošče, ki so jo namestili na pročelje novega objekta, ter na stari fotografiji Puhove domačije.

Cimprača, tipična stavba za sredo 19. stoletja, v Sakušaku na hišni številki 83, kjer je nastal Puhov muzej

Pobudo za namestitev spominske plošče je dala arhivistka Kristina Šamperl Purg iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Kot raziskovalka je ugotovila, da Janeza Puha v Sloveniji ne poznamo dovolj in da ga ne najdemo med znamenitimi Slovenci. Zato se je lotila temeljite raziskave njegovega življenja in dela. Svoje ugotovitve je predstavila na razstavah in predavanjih ter v publikacijah. Novembra 1997 je Zgodovinski arhiv Ptuj postavil v Šolskem centru Ptuj priložnostno razstavo z naslovom Janez Puh, človek, izumitelj, tovarnar. V zloženki je avtorica razstave zapisala: »Z napovedano razstavo napovedujemo zahtevni projekt in z njo želimo doseči soglasje in potrditev širše skupnosti, da bi ta projekt lahko izvedli.« Kmalu zatem me je kot odgovornega konservatorja za zgodovinske in memorialne spomenike pri Zavodu za varstvu naravne in kulturne dediščine povabila k sodelovanju, zlasti pri ureditvi propadajoče nadomestne Puhove domačije v Sakušaku 79. Na osnovi kulturnovarstvenih pogojev sva z arhitektko Sonjo Ifko pripravila idejni načrt za obnovo razpadajočega objekta. Žal je statik ugotovil, da je gradbeno-statično stanje objekta kritično. Zato je zahteval, da se objekt poruši. 34

V iskanju rešitev za postavitev cimprače, ki bo podobna Puhovi, smo se odločili za tisto, ki je stala na vzpetini, le nekaj sto metrov od Puhove domačije. Še preden smo se dogovorili za njen odkup, je na nepojasnjen način pogorela. Kdo bi si takrat mislil, da se bo požar s Puhom poigral še dvakrat! Juršinski župan Alojz Kaučič, ki je od vsega začetka podpiral idejo o nastanku Puhovega muzeja, mi je pomagal pri iskanju nove cimprače, ki bi sodila v čas Puhove mladosti. Po temeljitem preverjanju terena sem jo odkril na hišni številki 83. Bila je zapuščena, razpadajoča, vendar primerna za bodoči Puhov muzej. Župan Kaučič je po hitrem postopku cimpračo v imenu občine odkupil in jo prepustil stroki, da ji povrne etnološki in zgodovinski značaj, tipičen za sredo 19. stoletja. Pri reševanju in obnovi tega objekta nam je priskočilo na pomoč Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki je leta 1999 zagotovilo 2 milijona tolarjev zagonskih sredstev. Pogodbo o izvedbi in financiranju projekta smo podpisali Alojz Kaučič (Občina Juršinci), Stanislav Mrvič (Ministrstvo za kulturo) in Aleš Arih (ZVKD Maribor). Za izvajalca gradbenih del smo izbrali podjetje Zidar Juršinci. To je imelo veliko izkušenj pri obnavljanju starih objektov in je svoje delo opravilo strokovno in pravočasno. Prav za slednje imajo velike zasluge tudi člani novoustanovljenega Društva rojaka Janeza Puha, ki so od marca leta 2000 dalje nepogrešljiv člen v verigi Puhovih občudovalcev in skrbnikov njegovega muzeja. V ureditev notranjosti objekta se je vključil Zgodovinski arhiv Ptuj, ki je uredil Puhovo spominsko sobo, v kateri je predstavil življenjsko pot Janeza Puha. Dokumentarno razstavo je popestril z zbirko Puhovih avtentičnih koles. Ostali del notranjosti objekta smo namenili bivalnim prostorom. Skupino domačinov sem uspel prepričati, da moramo bivalni del objekta opremiti s predmeti iz časa Puhovega življenja oziroma njegovega obiskovanja rojstnega kraja. To se je tudi zgodilo, še zlasti po zaslugi zbiratelja starin Avgusta Laha. Večina njegovih predmetov še danes bogati etnološko urejene prostore. Sobota, 12. avgusta 2000, bo za vedno zavita v črno. Namesto da bi se tega dne veselili zmage domoljubja in spoštovanja do velikega sina Slovenskih goric, smo nemočno opazovali plamen, ki je neusmiljeno uničeval s trudom in ljubeznijo zgrajeno Puhovo cimpračo. Še danes ne razumemo pravega vzroka za tragedijo, ki je takrat pretresla vso kulturno Slovenijo. Je bila vzrok res človeška hudobija, ki se je znesla nad nič krivim »Puhovim spomenikom«?

Tudi ogenj ni uničil Puhovega duha

Pravijo, da čas celi rane. To se je pokazalo tudi pri obupanih puhovcih, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z zločinom, ki ga je nekdo storil na njihovi Puhovini. Na srečo pa so žalost prekinili Vlado Slodnjak, neumorni predsednik društva, Ruda Slaček, Metod Senčar in mnogi drugi. Kot v letih obnove po drugi svetovni vojni je na Sakušaku stekla udarniška akcija, v kateri so sodelovali člani društva, Občina Juršinci z županom, sorodna društva, donatorji, zlasti tisti iz Puhove tovarne v Gradcu, ter številni ljubitelji starodobnih vozil. V rekordnem času je na pogorišču nastal obnovljen objekt z enako vsebino, kot jo je imel prej. Dodano vrednost pa je objekt dobil z izgradnjo Puhove kleti pod cimpračo. Takoj je postala drugi dom puhovcev in obiskovalcev od blizu in daleč.

Aleš Arih z domačini pri pokrivanju Puhove cimprače

Svečana otvoritev obnovljenega objekta je bila 11. avgusta 2001, ob 7. občinskem prazniku Občine Juršinci. Vsi prisotni smo bili navdušeni nad slamnato lepotico sredi Slovenskih goric, ki je v svoje nedri ponovna ujela Puhovega duha, za katerega smo takrat upali, da bo ostal za vedno v svojem novem domu.

Kljub temu pa smo v podzavesti občutili strah, ki sta ga povzročila oba požara. Naša slutnja se je uresničila 8. julija 2004, ko je nevidna roka znova podtaknila požar in se znesla nad vsemi tistimi, ki niso zapustili Puha in njegovega bivališča na Sakušaku. Škoda na požgani cimprači - muzeju je bila velika, mnogi eksponati so zgoreli, od ostrešja je ostalo bore malo. Pogorišče je v trenutku postalo atrakcija za mnoge, ki so se hoteli na kraju samem prepričati o človeški zlobi. Morala puhovcev se je spustila na najnižjo možno točko, nemoč se je polotila vseh nas. Pred nami je bila odločitev, ali obupati in se odreči muzeju ali pa znova zavihati rokave in že tretjič rekonstruirati Puhovo domačijo. Zmagala Notranjost cimprače, ”hiša” so rekli večjemu prostoru v cimprači, manjši je sta pogum in volja. bil “hiška”

Štajerska brajda pred Puhovim muzejem

Puhovci in njihovi podporniki so v slabem letu objekt ponovno obnovili ter ga z dograditvijo prizidka spremenili v tipično slovenskogoriško domačijo, grajeno v obliki črke L. V novem prostoru smo leta 2005 postavili stalno razstavo z naslovom Janez Puh, sin Slovenskih goric, človek za vse čase. Z njo smo ponazorili trnovo pot nastajanja Puhovega muzeja od leta 1977 pa do sobote, 25. junija 2005, ko smo muzej ponovno odprli za ogled vsem, ki želijo spoznati Janeza Puha in tiste, ki so ga uspeli rešiti neupravičene anonimnosti v deželi, ki ji je pripadal in v katero se je rad vračal.

Od leta 2005 dalje marljivi člani Društva rojaka Janeza Puha budno pazijo na Puhovo znamenitost sredi Sakušaka, jo vzdržujejo, obnavljajo ter jo priporočajo za ogled vsem tistim, ki želijo spoznati Janeza Puha, Slovenca, izumitelja, človeka za vse čase. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj

Eksponati v Puhovem muzeju ∙∙ Puch S4 250, 1935, je last društva, (nabavljen s sredstvi donatorjev in vstopnine muzeja) ∙∙ Puch Tomos Colibri V50, 1959, last Romana Beca, člana društva ∙∙ Puch V50, 1961, je društvu podaril Norbert Neubauer iz Gradca ∙∙ Puch MS 50V je društvu podaril g. Müller iz Celovca (vozilo obnovili člani društva) ∙∙ motor avtomobila Steyer-Puch 500, 1958, je društvu podaril Norbert Schauflinger, sklope motorja pa Walter Panter iz Gradca ∙∙ šivalni stroj, 1895, Jochan Puch comp.-Durkopp, lastnik Rudi Kladnik, član društva ∙∙ motor v prerezu, Puch E50, 1969, je društvu podaril Dr. Ivo Pahole, član društva ∙∙ doprsni kip Janeza Puha (matrica) je društvu podaril koncern Magna Steyr iz Gradca

Šivalni stroj, 1895, Jochan Puch comp.-Durkopp

∙∙ tehnične risbe inženirjev Puhove tovarne od leta 1912 dalje ∙∙ sv. Krištof, zavetnik šoferjev, darilo pobratenega kluba St. Johann i. d. Haide ∙∙ moško kolo Puch iz leta 1948 je društvu podaril Tone Čeh, prapranečak Janeza Puha, član društva ∙∙ žensko kolo Puch, 1937, je društvu podaril Jožef Ciraj, konzul RS v Švici ∙∙ moško kolo Puch, 1930, v originalnem stanju je last društva ∙∙ žensko kolo Puch iz časa pred 2. svetovno vojno je društvu podaril Tone Čeh ∙∙ motor v prerezu SG 250, 1958, je društvu podaril Pušnik Franc iz Slovenske Bistrice ∙∙ arhivsko omaro je društvu podaril Franc Horvat, Sv. Jurij ob Ščavnici ∙∙ v etnografskem delu muzeja so eksponati last Avgusta Laha, člana društva

Originalni načrt ženskega kolesa

Puhovi patenti ∙∙ 1855, Verfahren zur Herstellung von Kettenradern, 16. sept. 1899- 15. apr. 1900- 10. avg. 1900; ∙∙ 9429, Verfahren zur Herstellung von Kettenradern, Zusatz-Patent zum Patente Nr. 1859, 27. sept. 1901 -X- 10. okt. 1902; ∙∙ 12574,TragstangenfurFahrbahrenumvandelbareFahrrader, 12. jun. 1901 -15. dec. 1902-10. jul. 1903; ∙∙ Ø16108, Feststellvorrichtung fur Zundvorrichtungen von Explosionskraftmaschinen, 13. mar. 1903 - 1. Jan. 1904- 10. maj 1904; 27565, Einrichtung an durch Explosionmotoren getriebenen Motorfahrzeugen zur Erwarmung des Smieroles 16. mar. 1905-1. okt. 1906-25. feb. 1907; ∙∙ 39361, RegelungsventilfurVerbrennungskraftmaschinen, 25. jut. 1908- 15. maj 1909-25. okt. 1909; ∙∙ 48877, Viercylindrige Kolbenmaschine, 8. nov. 1909 - 1. mar. 1911 - 10. jul. 1911; ∙∙ 56014, Einrichtung zur Abdichtung rahmenloser Fenster und zur Verhinderung von Vibrationen, 30. okt. 1911 -1. jul. 1912-25. okt. 1912; ∙∙ 61528, Farbbandumsteuerung, 20. avg. 1912 - 1. jun. 1913 - 10. okt. 1913; ∙∙ Ø64139, Zwischen Spritzbrett und Motor gebildeter Luftableitungskanal bei Kraftfahrzeugen, 15. febr. 1913 - 1. nov. 1913 - 26. mar. 1914; 64485, Vorrichtung zur Urn- und Ausschaltung zweifarbiger Farbbander, 2. sept. 1912 - 1. dec. 1913 -25. apr. 1914; ∙∙ 65105, Auswechselbare Typenhebel, 2. sept. 1912 - 15. Jan. 1914 - 10. jun. 1914; ∙∙ 65237, Kardanantrieb fur Motorrader, 25. maj 1912 - 15. dec. 1913 - 10. jun. 1914; ∙∙ 66131, CerauschloseZeilenschaltungfurSchreibmaschinen, 25. febr. 1913 -1. apr. 1914-10. avg. 1914; ∙∙ 67476, Abnehmbares Rad fur Motorfahrzeuge, 27. jul. 1912- 15. jun. 1914- 11. Jan. 1915; ∙∙ 67477, Schraubenschliisselfurabnehmbare Rader, 7. nov. 1912- 15. jun. 1914- 11. jan. 1915; ∙∙ 68470, Abnehmbares Rad fur Motorfahrzeuge, Zusatzpatent zum Patente Nr. 476, 3. dec. 1912 - 15. jun. 1914-26. apr. 1915; ∙∙ 69766, Sperrvorrichtung fur Zeilenende von Schreibmaschinen, 24. dec. 1913 - 15. feb. 1915 - 10. sept. 1915; ∙∙ 70375, Vorrichtung bei Schraubenfedern zur unterdruckung der beim Ebtspannen auftretenden Klangwirkung, 29. febr. 1913 - 1. jun. 1915 - 10. nov. 1915.

OBČINA JURŠINCI Prvič so Juršinci omenjeni leta 1320 kot Georgendorf in leta 1322 je bila tu postavljena prva cerkev, ki so jo v obdobju od 1514 do 1540 dogradili v gotskem stilu. V njej je dve leti služboval tudi duhovnik in slovenski pesnik Anton Aškerc. Šola je bila v kraju ustanovljena leta 1806, prosvetno dvorano pa so postavili leta 1905. Poleg Janeza Puha, ki je v tem zborniku že omenjen, med znane osebnosti občine spada tudi literarni zgodovinar, kritik in pripovednik akademik dr. Anton Slodnjak. V svojih delih je osvetlil zgodovino slovenskega naroda in objavil številne razprave o posameznih osebnostih: o Prešernu (Neiztrohnjeno srce), Levstiku (Pogine naj pes) in Cankarju (Tujec). Poleg njega sta znani še umetnostna zgodovinarka in etnologinja dr. Štefka Cobelj ter dr. Marija Slodnjak - Petrov, slavistka in anglistka, ki se je ukvarjala tudi s primerjalnim jezikoslovjem. Dve leti za Puhom, leta 1864, se je tu rodil znani vinogradniški strokovnjak Franc Matjašič, ki je absolviral vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Leta 1888 je bil imenovan za potujočega vinarskega učitelja v Mariboru, tri leta pozneje pa za vinarskega komisarja za zatiranje trtne uši na slovenskem Štajerskem (s sedežem na Ptuju). Kmalu je postal vinarski nadzornik za vso Štajersko, in sicer pri deželnem namestništvu v Gradcu, po letu 1918 pa vinarski nadzornik za Slovenijo v Ljubljani. Pisal je strokovne razprave in članke ter jih objavljal v Deutsche Weinzeitung, Oesterreichische Weinzeitung in Slovenskem gospodarskem glasniku. Po njegovi zaslugi se je v Juršincih razvilo trsničarstvo. V župnijski kroniki je zapisano, da je imel farni župnik posajene prve cepljene trte leta 1895, eno leto po pojavu trtne uši v svojem vinogradu. Nova samostojna občina je v Juršincih nastala 29. decembra 1994. Vključevala je celotno območje KS Juršinci in naselje Hlaponci, ki je prej spadalo pod KS Polenšak. Ozemlje občine meri 3625 ha in obsega del vinorodnega gričevja Slovenskih goric na obeh straneh regionalne ceste Ptuj–Juršinci–Gornja Radgona ter del Pesniške doline. Ima 2.377 prebivalcev in 670 gospodinjstev (2008). Prebivalci se danes pretežno ukvarjajo s kmetijstvom (vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja, poljedelstvo in trsničarstvo, katerega tradicija sega v zadnja desetletja 19. stoletja). Kot delavci so prebivalci zaposleni v bližnjih in oddaljenih mestih (Ptuj, Murska Sobota, Maribor) ter v drugih državah (Hrvaška, Avstrija, Nemčija ...), nekateri tudi v koncernu Magna Steyr v Gradcu, ki je zrasel iz tovarne Janeza Puha. Med društvi v občini je Društvo rojaka Janeza Puha eno najbolj aktivnih.

STARODOBNIKI IN VINO 45

LJUBITELJI STARODOBNIH VOZIL IN VINO Ob Puhovem muzeju so člani društva posadili tudi sadike vinske trte, med najpomembnejšimi je potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta - žametna črnina. Vse trte so vzgojene na brajdo, ki v poletnih mesecih nudi prijeten hlad turistom, ki obiščejo Puhov muzej, in tudi članom društva po opravljenih delovnih akcijah pri vzdrževanju objektov in okolice muzeja. Tradicionalna je tudi trgatev grozdja s Puhove brajde, iz katerega vsako leto pridelajo vino za potrebe društva.

Gospodar Puhovega muzeja Rudolf Slaček z grozdom potomke stare trte z Lenta

Društvo rojaka Janeza Puha sodeluje tudi s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, saj vsako leto brajdo obrežejo študenti visokošolskega študijskega programa Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo in se obenem seznanijo z obdobjem, v katerem je živel Janez Puh. Nekateri člani društva so se na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo udeležili krajšega teoretičnega in praktičnega izobraževanja o organoleptični oceni vina in podrobneje spoznali zgodovino Meranovega in delovanje zgoraj omenjene fakultete.

Izobraževanje članov DRJP o organoleptičnem ocenjevanju vina na Meranovem

SREČANJA STARODOBNIH VOZIL 59

Srečanja starodobnih vozil ob obletnici rojstva Janeza Puha v Juršincih Društvo rojaka Janeza Puha že od vsega začetka organizira mednarodno srečanje starodobnih vozil zadnjo soboto v juniju ob obletnici rojstva Janeza Puha. Prvo je bilo organizirano 30. junija 2001 pod imenom »Juršinci 2001«, ki se ga je udeležilo okrog 100 vozil. Panoramska vožnja je potekala na relaciji Juršinci–Gorišnica–Vitomarci– Juršinci. Število udeležencev na teh srečanjih se je iz leta v leto povečevalo. Na 9. srečanju, ki je potekalo 27. junija 2009, na rojstni dan Janeza Puha, je bilo udeleženih 178 vozil s 300 udeleženci. Panoramske vožnje so se iz leta v leto spreminjale tako, da so si udeleženci srečanj lahko ogledali celotno bližnjo in daljno okolico Slovenskih goric. Srečanja se končajo ob Puhovem muzeju. Najstarejše vozilo na dosedanjih srečanjih je bilo motorno kolo LAURIN & KLEMENT, letnik 1903, in sicer na srečanju leta 2004. Prav iz te konkurenčne tovarne v mestu Mlada Boleslava na Češkem je Janez Puh za izpopolnitev leta 1902 pričete proizvodnje motornih dvokoles pripeljal v Gradec češkega strokovnjaka za motorna kolesa Vaclava Pritela. Uspešna dirkalna ekipa je spravila Puhova motorna kolesa na mednarodno raven. Višek je bila zmaga Puhovega voznika Nikodema na najpomembnejši evropski dirki motornih koles Coup International leta 1906.

LAURIN & KLEMENT, letnik 1903

Ob Puhovem muzeju so se večkrat zbrali ljubitelji starodobnih vozil tudi iz sosednjih klubov (Ljutomer) in iz drugih držav (Avstrije, Francije in v letu 2006 iz Madžarske). Člani društva se udeležujejo tudi srečanj izven državnih meja, in sicer na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji in v letu 2007 tudi v Franciji.

Opel, letnik 1911, in njegov voznik iz Madžarske

Tablica srečanja v Franciji in udeleženec srečanja, član DRJP, Janez Toplak

ZAHVALA Društvo rojaka Janeza Puha se zahvaljuje vsem, ki so nam v zadnjih desetih letih pomagali pri organizaciji srečanj starodobnih vozil. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem sponzorjem, ki so nam omogočili izvedbo srečanj, posebna zahvala pa gre sosednjim občinam, ki so nas na teh srečanjih gostoljubno sprejele in vedno odlično pogostile. To so občine Benedikt, Cerkvenjak, Dornava, Gorišnica, Majšperk, Markovci, Sveta Ana, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž, Sveta Trojica, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Trnovska vas, Sveti Andraž in Zavrč. Nenazadnje se zahvaljujemo tudi Občini JURŠINCI, ki je vsa leta moralno in materialno podpirala vse aktivnosti društva pri postavitvi Puhovega muzeja v Sakušaku in izvedbi srečanj ob obletnici rojstva Janeza Puha.

Starodobna vozila članov DruŠtva Rojaka Janeza Puha

NSU, 1929 Lastnik: Feliks Rajh

PUCH 200, 1937 Lastnik: Vlado Slodnjak

Mercedes Benz 170 VB, 1951 Lastnik: Ignac Polanec

PUCH 150 TL, 1952 Lastnik: Vladimir Toš

BMW R 51-3, 1953 Lastnik: Janez Brumen

PUCH TF 250, 1953 Lastnik: Marjan Kolarič

TRIUMPH 250 L, 1953 Lastnik: Franc Slana

PUCH SV 175, 1954 Lastnik: Vlasta Toplak

BMW R25-3, 1954 Lastnik: Leopold Terbuc

MERCEDES 220 S, 1954 Lastnik: Anton Letnik

PUCH RL 124-roller, 1954 Lastnik: Branko Šulin

PUCH SV 175, 1954 Lastnik: Rudolf Slaček 65

PUCH SVS 175, 1955 Lastnik: Janez Toplak

BMW R 25-3, 1955 Lastnik: Konrad Vela

TOMOS 250 SG, 1956 Lastnik: Metod Senčar

NSU 250 MAXI, 1956 Lastnik: Janez Šumenjak

BMW R 26, 1957 Lastnik: Ernest Pušenjak

BMW R60, 1957 Lastnik: Danilo Lukavečki

PUCH SV 175, 1957 Lastnik: Janez Herga

TOMOS PUCH 175 SV, 1957 Lastnik: Alojz Šoštarič

TOMOS PUCH SG 250, 1957 Lastnik: Stanislav Holc

FIAT 1100, 1958 Lastnik: Roman Matjašič

PUCH SG 250, 1958 Lastnik: Danilo Bec

PUCH SV 175, 1958 Lastnik: Ciril Krebs 67

PUCH SV 175, 1958 Lastnik: August Weingartner

TOMOS 175 SV, 1958 Lastnik: Karel Vršic

PUCH SG 250, 1959 Lastnik: Simon Vršič

PUCH SV 175, 1960 Lastnik: Matjaž Toplak

TOMOS PUCH 250 SG, 1960 Lastnik: Avgust Lah

TOMOS PUCH SV 175, 1960 Lastnik: Stanislav Šamperl

TOMOS PUCH SV 175, 1960 Lastnik: Luka Huzjan

TOMOS SV 175, 1961 Lastnik: Milan Hauptman

FIAT 500, 1962 Lastnik: Ivan Kampl

FIAT 1100D, 1963 Lastnik: Ludvik Ivanuša

MERCEDES BENZ 111 CABRIO, 1963 Lastnik: Ciril Fridau

NSU MAXI, 1963 Lastnik: Vlado Nedeljko 69

NSU MAXI 175, 1964 Lastnik: Anton Šamperl

PANONIYA-CSEPEL, 1964 Lastnik: Drago Močnik

MERCEDES BENZ 230S, 1965 Lastnik: Ivan Slana

MZ 150, 1965 Lastnik: Ivan Starčič

NSU PRETIS, 1965 Lastnik: Ivan Cikač

VOLVO 122S, 1966 Lastnik: Anton Vršič

VW HROŠČ, 1967 Lastnik: Kristina Slodnjak

VW 1200 J, 1968 Lastnik: Ivan Pernat

SIMCA 1301, 1969 Lastnik: Alojz Turnšek

VOLKSWAGEN CABRIOLET 1303, 1970 Lastnik: Darinka Bec

OPEL KADET, 1970 Lastnik: Janko Kristovič

BMW 3.3-0 CSI, 1970 Lastnik: Viktor Zemljič 71

Die Gegenwart wird leichter überwunden, wenn man sich der Vergangenheit bewusst ist Das Auto ist für die Slowenen noch immer ein Symbol für einen besseren Lebensstandard. Nur wenige wissen, dass auch wir in der Vergangenheit einen wesentlichen Teil zur Entwicklung der Automobilindustrie, einer der noch heute stärksten Branchen der Welt, beigetragen haben. Unser historisches Andenken war Johann Puch nicht unbedingt günstig gestimmt. Viele Jahre sind vergangen, bevor wir seine Leistungen wahrnahmen und uns bewusst geworden ist, dass ihn seine technologischen Errungenschaften von vielen anderen deutlich unterscheiden. Noch heute lehrt uns sein Innovationsgeist, dass Fortschritt nur mit ausreichendem Wissen, Kultur und dem Mut bzw. dem Selbstbewusstsein, sich auf unbekanntes Terrain zu wagen, zu erreichen ist. Vor zehn Jahren haben einige seiner Landsleute und Freunde der Puch-Motorräder beschlossen, seine Arbeit landesweit bekannt zu machen. Auf der Gründungs-Hauptversammlung haben sie gemeinsam beschlossen, den Weg von Johann Puch unter seinem slowenischen Namen weiter zu tragen – was gleichzeitig die Idee dieser Ausgabe ist. Dies zeichnet auch die hervorragende Zusammenarbeit mit dem Unternehmen Magna Steyr (Puchwerke) in Graz aus, das den Kurs von Johann Puch nachwievor in die Tat umgesetzt. Die Präsenz seiner Leistungen im Werk von Magna Steyr sowie deren finanzielle und persönliche Unterstützung beim Wiederaufbau unseres Puch-Museums bestätigen, dass sie ihn als ihren Gründer und ihre Wurzel sehen. Den Löwenanteil am Aufbau des Museums trugen die Mitglieder des Vereins, die zur Erinnerung an ihren Landsmann jedes Jahr ein OldtimerTreffen organisieren. All dies zusammen mit all den Schönheiten unserer Landschaft möchten wir Ihnen in dieser Ausgabe so gut wie möglich präsentieren. Stanko Vršič Redakteur

Fortfahren mit dem Weg von Johann Puch Den Weg von Johann Puch zu gehen, sollte jedem, dem sich eine Gelegenheit dazu bietet, eine große Ehre sein. Im Jahr 2000 haben sich zehn Enthusiasten von den Fahrzeugen der Marke Puch inspirieren lassen und die Initiative ergriffen und einen Verein zu gründen. Den meisten der 98 Gründungsmitglieder aus 27 Gemeinden war es damals noch nicht bewusst, welche Verantwortung wir übernehmen würden, als wir am 19. März 2000 den Verein ihres Landsmannes Johann Puch ins Leben gerufen haben. Zu einer noch größeren Verantwortung als der Leitung des Vereins wurde inzwischen die Verwaltung des Puch-Museums, benannt nach einer der größten slowenischen Persönlichkeiten im Bereich der Technik. Anbetracht dessen können wir heute, zum zehnten Jahrestag des Vereins, zu Recht stolz auf unsere Erfolge sein und sie selbstbewusst präsentieren. Juršinci und Sakušak sind nun Orte, die Freunde der Oldtimer-Fahrzeuge zu ihren Treffpunkten zählen und die daher mit vereinten Kräften an Johann Puch und seine Arbeit erinnern . Der Vorstand unseres Vereins sorgt für ein reibungsloses Wirken in den unterschiedlichsten Bereichen, darunter das jährliche Oldtimer-Treffen im Juni und die Panoramafahrt am Feiertag der Gemeinde Juršinci. Den wichtigsten Teil dafür stellen die Verwaltung und die Öffentlichkeitsarbeit für das PuchMuseums dar. Gleichzeitig führen wir auch die Arbeit der verstorbenen Mag. Kristina Šamperl Purg fort, die zur Wiederanerkennung von Johann Puch einen enormen Teil beigetragen hat. In den Wiederaufbau des Museums, die Organisation des Benefiz-Konzerts „Lasst uns das Puch-Museum erneut aufbauen“, in die Einrichtung des Vereinsraumes (den sogenannten Puch Keller) und in den Ausbau der Puch-Pergola haben wir, die Mitglieder des Vereins, ohne zu zögern Tausende freiwillige Stunden investiert. Unter anderem haben wir auch unsere Exponatsammlung erweitert, wobei zu erwähnen ist, dass alle Exponate im Besitz des Vereins sind. Wir arbeiten auch sehr erfolgreich mit dem Unternehmen Magna Steyr in Graz, den Mitgliedern des Verbandes der Oldtimer-Fahrzeuge Sloweniens SVS, unserem Partnerclub Oldtimer Freunde St. Johann i.d. Haide und auch mit allen benachbarten Oldtimer-Vereinen zusammen. Der Dokumentarfilm über Johann Puch, der bereits mehrere nationale und internationale Auszeichnungen erhalten hat, war eines unserer anspruchsvollsten Projekte. So wurde das Puch-Museum zum Zentrum des Geschehens, wobei das ganze Jahr über Besucher herzlich willkommen sind. Geehrte Mitglieder des Vereins. Am zehnten Jahrestag möchte ich mich in erster Linie für euer Vertrauen, mir die Rolle als Obmann anvertraut zu haben, bedanken. Danke für euer Engagement, ohne dem wir unsere Ziele nicht erreicht hätten. Besonderer Dank geht auch an die Gemeinde Juršinci, an alle Sponsoren und alle, die bei jeder Veranstaltung und jedem Umbau des Museums bereit waren zu helfen und damit verhindert haben, dass der Name Johann Puch in Slowenien in Vergessenheit geraten würde. Sie, geehrte Mitglieder, bitte ich zuletzt noch einmal ganz herzlich, auch in der Zukunft einen Teil eurer Freizeit in das Bestehen des Vereins zu investieren, sodass der Verein die Einigkeit und den Ruf, den er sich in all den Jahren schwer erarbeitet hat, noch weiter beibehalten wird.

Vlado Slodnjak Obmann des Vereins des Landsmannes Johann Puch Juršinci

Sei der Name unseres Landsmannes nie vergessen Jede Geschichte basiert auf Erinnerungen und Werten, erschaffen in der Vergangenheit. Wir, die Bürger der Gemeinde Juršinci, sind stolz, dass der Erfinder und Hersteller Johann Puch einer unserer berühmtesten Landsleute ist und bleibt. Diese Tatsache haben viele von uns lange Jahre in sich getragen, vor allem aber die Einwohner von Sakušak. Der Verein des Landsmannes Johann Puch Juršinci hat vor zehn Jahren begonnen, die Bedeutung der Arbeit von Johann Puch für die moderne Entwicklung des slowenischen kreativen Denkens der slowenischen und ausländischen Öffentlichkeit zu präsentieren. Gleichzeitig mit der Gründung des Vereins im Jahr 2000 entstand das Puch-Museum in Sakušak. Nach zehnjährigem Schaffen stellen wir erfreut fest, dass wir mit unseren Leistungen die Spitze erreicht haben. Das Puch-Museum, der Dokumentarfilm über das Leben und das Werk von Johann Puch und die touristisch-kulturelle Wirkung des Vereins präsentieren unsere Gemeinde sowohl in Slowenien, als auch auf internationaler Ebene. Alle Mitglieder stehen voll und ganz hinter unserem Erfolg . Sie fühlen sich durch ihre Tätigkeiten mit der Mission von Johann Puch, einem der bedeutendsten Erfinder weltweit im Bereich der Automobil- und Motorsportindustrie, eng verbunden. Darum ist es uns eine große Ehre, über seinen Namen und seiner Rolle unser Gebiet und unser Land präsentieren zu können. Trotz des großen Beitrags aller Vereinsmitglieder erlaube ich mir, diejenigen zu nennen, die besonderen Dank für die Erweiterung unserer gemeinsamen Mission verdienen. Eine dieser wichtigen Personen ist leider bereits verstorben - Frau Kristina Šamperl Purg, die uns mit ihrer professionellen Forschungsarbeit gezeigt hat, was für eine große Persönlichkeit Johann Puch war. Bei dem Aufbau des Puch-Museums in Sakušak konnte sie die Sammlung der Exponate und der schriftlichen Dokumente einordnen. Bei der Fortsetzung ihrer Arbeit hat auch Aleš Arih sehr engagiert mitgewirkt. Dazu möchte ich ganz besonders den Obmann unseres Vereins, Herrn Vlado Slodnjak, erwähnen, der immer ein offenes Ohr für neue Ideen und Wünsche der Mitglieder hatte. Er hat viele erfolgreiche Einsätze und andere Aktivitäten umgesetzt und damit den Verein soweit in Einklang gebracht, dass er manch anderen Vereinen als Vorbild dienen könnte. Ich bin sicher, dass ihr, die Mitglieder des Vereins, mit der Erhaltung und der Erinnerung an Johann Puch angefangen habt, ein neues Kapitel zu schreiben. Bei dieser Gelegenheit möchte ich allen Gründern, Mitgliedern und Freunden des Vereins für die geleistete Arbeit danken und euch zum zehnten Jubiläum herzlich gratulieren. Alojz Kaučič Bürgermeister der Gemeinde Juršinci 75

Tapfer voran! Euch, den Freunden aller Oldtimer-Fahrzeuge, und allen, die mit Hilfe der Fachleute im nordöstlichen Teil Sloweniens dem großen Erfinder ein mehr als wohlverdientes Denkmal errichtet haben, spreche ich großes Lob aus. Dank euch können auch zukünftige Generationen auf den Namen und die Arbeit von Johann Puch mit Stolz zurückblicken. Nach dem ersten Oldtimer-Treffen, das in der zweiten Hälfte der 90er-Jahre auf Initiative des schon gegründeten Vereins J.J. aus Ljutomer stattfand, war schon deutlich zu erkennen, dass zwischen den Einheimischen und den Landsleuten in weiterer Umgebung von Sakušak enormes Interesse an der Erhaltung seines technischen Erbens vorhanden ist. Kurz darauf wurde der Verein des Landsmannes Johann Puch gegründet, der auf beste Art und Weise diese Mission auch verwirklicht hat. Zwischen diesen beiden Vereinen, die den berühmten Namen von Johann Puch tragen, war immer ein Konkurrenzverhalten spürbar, vor allem aber im Sinne, welches davon am besten das materielle Vermächtnis aufrechterhalten wird. All das geschieht auf einer freundlichen Basis und mit konstruktiver Zusammenarbeit. In sehr kurzer Zeit wurde vor allem dank der freiwilligen Arbeit der Mitglieder auch das Projekt „Das Puch-Museum“ erfolgreich umgesetzt. Lobenswert dabei ist, dass auch unerfreuliche Ereignisse eure Entschlossenheit, dem Museum seinen Zweck und ein fertiges Erscheinungsbild zu verleihen, nicht verringert haben. Das Innere des Museums zeigt hochwertige Beiträge unseres technischen Genies. Immer wieder war auf euren Veranstaltungen ein angenehmes Freundschaftsklima gegenüber allen Anwesenden, ob Mitgliedern, Freunden oder Eigentümern zu spüren. Auch die Premiere eures Filmes über das Leben und das Werk von Johann Puch, bei dem Herr Tinček Ivanuša in aktiver Zusammenarbeit mit allen Mitglieder eures Vereins und mit Vlado Slodnjak im Vorstand Regie führte, hat einen sehr guten Eindruck hinterlassen. Zum zehnten Jahrestag möchte ich hiermit allen Mitgliedern des Vereins herzlich für die erreichten Ziele gratulieren, sowohl im Namen des Verbandes SVS als auch persönlich. Ich wünsche euch noch viele gelungene Jahrestage. Das Wichtigste aber ist, dass ihr das technische Erbe noch weiter zu schätzen und pflegen wisst. Ein Volk, das sich seiner eigenen Geschichte nicht bewusst ist, ist ihrer nämlich auch nicht würdig! Hiermit möchte ich klar betonen, dass der Verband SVS als gemeinnützige Organisation der Oldtimer-Freunde, die schon mehr als 34 gemeinnützige Vereine mit über 3.300 Mitgliedern verbindet, noch weiter erfolgreich mit ihrem Verein zusammen arbeiten wird – so wie bislang schon seit einem ganzen Jahrzehnt. Vladimir Perkič Obmann des Verbandes SVS 76

Unsere Wurzel Jeder Baum hat Wurzeln und je stärker diese Wurzeln sind, desto gesünder und kräftiger wird sich der Baum entwickeln. Im Jahre 1899 gründete Johann Puch das Werk in Graz und legte damit den Grundstein für eines der größten Unternehmen der Steiermark. Sein ausgesprochener Erfinder- und Unternehmergeist zeigten sich bereits ein Jahr nach der Gründung der Fahrradfabrik, als Johann Puch seinen ersten Motorwagen baute. Mit der serienmäßigen Produktion der Puch-Automobile ab 1906 gehörte Johann Puch nicht nur zu den Pionieren der damaligen Zeit, sondern kann auch unbestritten zu den Gründervätern der europäischen Fahrzeugindustrie gezählt werden. Wenn wir unseren Firmengründer als „Wurzel“ betrachten, so war und ist Johann Puch eine starke Wurzel, aus der sich in der über 110jährigen Firmengeschichte ein starkes, international tätiges Unternehmen entwickelt hat. Mit seiner Leidenschaft und seinen großartigen Entwicklungen hat Johann Puch im Bereich der Automobilentwicklung und -herstellung Wurzeln geschlagen. Diese Wurzeln wachsen nach wie vor mit jener Leidenschaft und jenem Drang, innovative Lösungen für die Mobilität der Zukunft zu entwickeln, die Johann Puch vorgelebt und bereits vor mehr als einem Jahrhundert in unserem Unternehmen verankert hat. Seinem Erfinder- und Unternehmergeist verdanken wir die Existenz unseres Unternehmens. Dieses Erbe gilt es zu bewahren und weiterzuentwickeln. Das Erbe von Johann Puch zu erhalten und für die Öffentlichkeit zugänglich zu machen, hat sich auch der Verein „Društvo Rojaka Janeza Puha“ aus seiner Heimatgemeinde Juršinci zum Ziel gesetzt. Wir begrüßen und unterstützen diese Initiative und sind sehr stolz auf den Verein, dem es mit viel Fleiß und Ausdauer gelungen ist, zum Gedenken an Johann Puch in seiner Heimatgemeinde ein Museum zu errichten. Durch das Museum können die Person Johann Puch wie auch seine großartigen technischen und unternehmerischen Errungenschaften weiterleben und vielen Generationen als Ansporn im Hinblick auf Erfinder- und Unternehmensgeist dienen. Dank des Vereins wird dem wohl berühmtesten Sohn der Gemeinde ein würdevolles Andenken bewahrt. Seitens MAGNA STEYR ist es uns ein besonderes Anliegen, uns auch in Zukunft an diese starke Wurzel zu erinnern und gemeinsam mit dem Verein das Andenken an diese große Persönlichkeit zu pflegen. Dr. Erich Mayer Magna Steyr

PUHOV MUZEJ (Sakušak pri Juršincih v Slovenskih goricah) Puhov muzej si je mogoče ogledati vsako soboto in nedeljo ter praznike od 10.00 - 18.00 (od maja do novembra), med tednom pa po predhodni najavi. Telefon Občina Juršinci: 00 386 2 758 2141 Dežurni telefon: 00 386 51 260 506

www.janez-puh.si

Vsebina Če se zavedamo preteklosti, lažje premagujemo sedanjost Janez Puh 1862-1914 Nadaljujemo pot Janeza Puha Naj ime rojaka nikoli ne zbledi Pogumno naprej! Naša korenina O DRUŠTVU ROJAKA JANEZA PUHA Prvi zametki društva Ustanovitev društva Delovanje društva Člani upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije v obdobju 2000-2010 Tehnična komisija Sekcije društva Sodelovanje s partnerskim društvom Oldtimer-Freunde St. Johann i. d. Haide - Avstrija Film Izumitelj Janez Puh Izleti in ekskurzije SODELOVANJE Z MAGNO STEYR Sodelovanje Društva rojaka Janeza Puha s koncernom Magna Steyr iz Gradca PUHOV MUZEJ Puhov muzej sredi Slovenskih goric Eksponati v Puhovem muzeju Puhovi patenti OBČINA JURŠINCI STARODOBNIKI IN VINO Ljubitelji starodobnih vozil in vino SREČANJA STARODOBNIH VOZIL Srečanja starodobnih vozil ob obletnici rojstva Janeza Puha v Juršincih

ZAHVALA STARODOBNA VOZILA ČLANOV DRUŠTVA ROJAKA JANEZA PUHA Die Gegenwart wird leichter überwunden, wenn man sich der Vergangenheit bewusst ist Fortfahren mit dem Weg von Johann Puch Sei der Name unseres Landsmannes nie vergessen Tapfer voran! Unsere Wurzel

5 6 7 9 11 13 15 16 17 18 19 20 21 21 22 23 25 27 33 34 39 41 43 45 47 59 60 61 64 73 74 75 76 77

Izdajatelj in založnik Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci Besedila Doc. dr. Stanko Vršič, Vlado Slodnjak, Alojz Kaučič, Vladimir Perkič, Erich Mayer, Aleš Arih Prevodi Damira Slodnjak, Magna Steyr Lektoriranje Prof. dr. Bernard Rajh Fotografije Arhiv Društva rojaka Janeza Puha, arhiv Magna Steyr, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj, Stanko Vršič, Luka Huzjan, Foto Langerholc Urednik Doc. dr. Stanko Vršič Oblikovanje in grafična priprava za tisk

Tisk Tiskarna Klar d. o. o., Lendavska 1, 9000 Murska Sobota, 2010 Naklada 1000 izvodov

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 061.2(497.4Juršinci) 629.3(497.4):929Puh J. NADALJUJEMO pot Janeza Puha / [besedila Stanko Vršič ... [et al.] ; prevodi Damira Slodnjak, Magna Steyr ; fotografije arhiv Društva rojaka Janeza Puha ... [et al.] ; urednik Stanko Vršič]. - Juršinci : Društvo rojaka Janeza Puha, 2010 ISBN 978-961-269-237-7 1. Vršič, Stanko 2. Društvo rojaka Janeza Puha (Juršinci) 250900224 Vse pravice pridržane Copyright by Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci, Slovenija