SPAK 97

SPAK {t. 97

<<3

TRETJA STRAN Nikoli ne bom pozabil. Bila je zima, tista prava zima, s 30 centimetri snega in temperaturami pod ni~lo, ko sem obnavljal Dyano... Kleparska dela so obstala, ker sem na ljutomerski OMV pumpi sre~al razposajeno ~etico vrhni{kih spa~karjev... Beseda je dala besedo in na hitro smo jo ucvrli k meni domov, gledat v gara`o, kako napredujejo dela...

Veselica se je zavlekla pozno v no~, obiskali pa smo vse, od vinogradov do diska! In ~e pomislim, da je tega `e deset let...

Je pa `e doba, ne? Ja, v letu 2008 bo deset let odkar urejam SPAKA. In tak{nih zgodbic se je nabralo veliko. Veliko je tudi arhiviranih spisov - 650 strani (v wordu, pisava 12) se je nabralo - in to samo strani, ki sem jih spisal jaz...

Ko se spomnim prvih {tevilk - 12 ur sem bil pri Vrbi.

Skeniranje, obrezovanje, postavljanje, printanje, popravljanje... Seveda nam je razvoj digitalne tehnike {el na roko, saj smo s pomo~jo digitalnih fotografij skeniranje izkoreninili, pa tudi celotni SPAK zdaj nastaja onlajn.

Skozi leta je potem SPAK za~el dobivati obliko pravega klubskega glasila - in zdaj ponosno povem, da ni ve~ sekcije iz katere ne bi imeli zanesljivih sodelavcev, pa ~eprav jim je v~asih treba malo »zate`iti«... To »te`enje« uspe{no prevzema Nada, saj smo mo{ki menda res vsi isti in `enski veliko te`je re~emo ne kot mo{kemu... In {tevilka 100 je `e na vidiku!

V teh desetih letih je SPAK postal del mene. [e vedno ga delam z veseljem, {e vedno me `enejo Citroënarji, ki komaj ~akajo nanj - in me kli~ejo, ko ga ni. In ~e smo `e pri tem se iskreno opravi~ujem za zamude zadnjih parih {tevilk, a SPAKA v zadnjih pol leta tiskamo v Ljubljani in vez med tiskarno in uredni{tvom je komaj zdaj dobila trdno komunikacijo.

Imejte se radi in pazite nase tudi v novi sezoni!

Va{ urednik Ale{ “Alko” Krajn~an

SPAK je glasilo ljubiteljev in voznikov Citroënovih vozil Slovenije, izdaja ga CITROËN klub Slovenije.

Prispevkov ne honoriramo, nepodpisanih ~lankov ne objavljamo.

Avtor nepodpisanih ~lankov je glavni in odgovorni urednik. Za verodostojnost podatkov in navedb odgovarja avtor ~lanka.

Glasila ni v prosti prodaji in ga prejmejo ~lani kluba, ki so poravnali letno ~lanarino, brezpla~no.

Uredni{tvo glasila: Ale{ Krajn~an, glavni in odgovorni urednik Tehni~na urednika: Nada, Vrba Stalni sodelavci: Martin Oblak, Dejan Orovi~, Vojko Jazbec, Klemzy Jure Arzen{ek, kola` na zadnji strani: Nada ilustrator: Martin Oblak Vse prispevke za glasilo po{ljite na naslov: Ale{ Krajn~an Kidri~eva 12 9240 Ljutomer tel.: 02/582-16-67 GSM: 040/382-591 email: glasilo.spak@gmail.com zaklju~ek redakcije za naslednjo {t. SPAKA: 16. 3. 2008

>>>>>>>>>>>>>>> fotografija na naslovnici:

foto: notranjost C42 avtor: Dejan Orovi~

4>>

SPAK {t. 97

SPAKOV KOKTAIL KAJ JE NOVEGA? (pi{e: Martin Oblak - Marulek)

Berlingo II uradna predstavitev Sredi januarja smo do`iveli uradno predstavitev novega Berlingota. Kot so napovedovale `e spy fotografije, gre za ve~ji, naprednej{i in uporabnej{i avto od predhodnika, hkrati pa so ohranili tisto rde~o nit, ki nam bo omogo~ala, da bomo 2. generacijo priljubljenega vozila na cesti takoj prepoznali.

Novo je to, da bo verzija s krilnimi prtlja`nimi vratmi imela druga~ne lu~i kot tista z dvi`nimi. Razlogi najbr` niso toliko estetske, ampak bolj konstrukcijske narave.

Na voljo bo 5 motorizacij, 2 bencinca (1.6L, 90 ali 110 konj) ter trije dizlarji (1.6 HDi v 75, 92- in 110-konjski izvedbi).

Avto v glavnem stoji na podvozju C4 picassa, torej bo {lo za zelo kompetenten voz tudi kar se voznih lastnosti ti~e.

Notranjost je povsem v skladu z njegovo utilitarno naravo. Poteze povzema po predhodniku, vendar je nova armaturka veliko masivnej{a, sredinska konzola deluje malodane tovornjakarsko, ne bi se je sramoval noben MAN. ^e `e ne bo po godu vsem okusom, bo nedvomno po godu vsem

rokam. Nudi namre~ ne{teto uporabnih odlagalnih povr{in in prostorov. Sede`i so po novem posami~ni in enostavno odstranljivi.

Berlingo je postal pravi enoprostorec, zato bi znala marsikatera dru`ina dobro premisliti, ~e bi namesto C4 picassa kupili kar Berlingota in s tem pri{parali za vsaj tri lepe po~itnice...Tehni~ni napredek pa ponavadi pomeni tudi cenovni napredek. Pri~akujte vsaj 20% vi{jo ceno.

Ve~ini slovenskih dru`in bo Berlingo II {e vedno finan~ni zalogaj, zato bo za vse nezahtevne in prakti~ne ljudi {e naprej na voljo Berlingo 1. generacije, imenovan First (aluzije?).

C-Crosser 2.4i in 2.4i CVT Na cesti `e pojavljajo pr vi MitsuĂŤni in navdu{ujejo vse tiste, ki se ho~ejo izolirati od nas plebejcev v navadnih malih jacih.

Zaenkrat je v ponudbi le 2.2-litrski dizelski motor, ki pa se mu bo vsak ~as pridru`il {e bencinec. Ta je japonskega izvora in iz 2400 kubikov (ta cifra se vra~a po dolgem ~asu...) izstisne 170 konjev. S to motorizacijo bo kon~no mo`no dopla~ati tudi avtomatski menjalnik. Podrobnosti o tem {e niso znane, a ~e sklepamo po Mitsubishi Outlanderju, bo {lo za CVT, torej variomat, kar bo {e ena novost za CitroĂŤn... Na prodajne {tevilke vse skupaj ne zna bogvekaj vplivati, velika ve~ina bo tako ali druga~e izbrala dizla.

SPAK {t. 97

<<5

SPAKOV KOKTAIL >>>>>>>> Nemo potni{ka razli~ica

^ESTITKE

Predstavitev je do`ivela tudi osnovna potni{ka razli~ica Nemota. Je zelo utilitarna in premore malo luksuza, zato zelo spominja na prve potni{ke Berlingote tam leta 1997.

Najbr` lahko pri~akujemo {e kako bolje opremljeno varianto.

CitroĂŤnova enoprostorska paleta postaja tako {iroka kot {e nikoli. Povpre~na slovenska dru`ina tako lahko izbira med Berlingom First, Nemotom, Xsaro Picasso in Berlingotom II, dru`inam z `e zelo solidnimi dohodki pa so na voljo C4 Picasso, Grand C4 Picasso in ~isto na koncu C8. Prihaja {e C3 ÂťPicassoÂŤ in tako bo na voljo `e 8 enoprostorcev, ki se med seboj skoraj prekrivajo (Berlingo First - Nemo, Berlingo II - C4 Picasso, Grand C4 Picasso - C8). Odlo~itev bo te`ka.

Predragi ljubitelji druga~nosti sporo~amo vam da je prva pi{tola gori{ke sekcije povila novega ~lana! Tina in Vasja naj vajino dete zraste v pravega {ahista in odli~nega strelca vama `elimo g-horicjani

Meh~alec za perilo (prispevala: Hedvika) Prilo`nostno serijo nalepk za meh~alce Kuschelweich so krasili razli~ni avtomobili (Hro{~, Mini,...), med njimi tudi na{ priljubljen Spa~ek, v katerem je njihov zna~ilen medvedek v hipijevskem stilu. Videno kupljeno v Mullerju.

Iz sekcije Koper sporo~amo, da je na{a sekcija {tevilnej{a {e za enega ~lana. Na{ ~lan An`e je postal o~ka. Z mamico Matejo sta dobila sinka Jako, ki je pokukal na svet 28.12.2007!

Dru`ini `elimo veliko lepih dogodiv{~in.

Amsterdam (prispevala: Simona, nevesta iz prej{nje {t.)

Lepe pozdrave iz najinega poro~nega potovanja - bilo je vse polno erotike, tako po cestah, kot tudi drugje...

STATISTIKA: Star{i: Tina Berneti~ in Vasja ^erne Pal~ek: Ja{a ^erne Roj. datum: 22.01.2008 Te`a: 2950 g Vi{ina: 52 cm

^estitke tudi iz uredni{tva.

6>>

SPAK {t. 97

SPAKOV KOKTAIL >>>>>>>>> Gori{ka sekcija hvala (pi{e: Ivo Mahne)

Da se najprej predstavim. Sem eden mlaj{ih ~lanov gori{ke sekcije z imenom Ivo. Vozim Citroën, smrdim po olju,..tudi `uram. No, da ne bo predolga.

Zgodilo se je, da me na dan bo`i~a obi{~e Klemen (GO). Imel je nek ~udn nasmeh na obrazu, ki je izra`al {e nekaj ve~ kot bo`i~no vo{~ilo. V rokah je komaj dr`al debelo rjavo kuverto in mi velel, naj ga naslednjih par ur ni~ ne spra{ujem. Nato mi je kuverto izro~i in dejal: ”To smo zbrali v sekciji za pomo~ pri nakupu invalidskega vozi~ka!”

Ostal sem brez besed. Vedno sem vedel, da so „Spa~karji” dobri ljudje, a sedaj vidim, da je njihovo srce {e ve~je, kot bi si ~lovek lahko predstavljal. Iz srca sem Vam hvale`n in ponosen za pozornost dragi prijatelji!

Komaj ~akam, da mine ta zima in se pri~nejo sre~anja, da bomo lahko spet skupaj kam mahnili in kak{no skuhali! [e enkrat najlep{a hvala!

.

www.triera.net

SPAK {t. 97

<<7

NOVI “BROJ 1” Po petnajstih letih ~lanstva, po {tirih letih u r e j a n j a sekcijske blagajne in po osmih letih predsedovanja sekciji Vrhnika ste se odlo~ili, da me izvolite za predsednika kluba ljubiteljev in voznikov citroënovih vozil, predsednika Citroën kluba Slovenije.

Slavnostna predaja predsedstva po drugem mandatnem obdobju Alja`a Stareta - Starija je potekala na Prednovoletnem `uru, 15. decembra 2007, katerega vsako leto organizira sekcija Vrhnika.

Svojega prvega sre~anja sem se udele`il konec leta 1992 - Ksinzl, v organizaciji sekcije Radovljica. Na za~etku sem spoznaval prijatelje - somi{ljenike in klub mi je bil v zabavo in sprostitev. Na svetovnem sre~anju v Mariboru, tri leta kasneje, sem pomagal pri recepciji in od takrat obiskal vsa svetovna sre~anja, razen [vedske, katere se nisem udele`il zaradi dru`inskih obveznosti. Delo v sekciji sem vedno opravljal z veseljem, dru`enje mi je bilo v sprostitev in vo`nja v spa~ku v ponos in zadovoljstvo. Moj prvi avto je bila Dyane 6. Poleg Spa~ka sem {e lastnik Vise in Citroëna C5. Na sre~anjih me videvate v dru`bi moje punce Karmen in leto in pol starega sina Tea, ki se mi na poti s Citroëni z veseljem pridru`ita.

Tako kot sta moja predhodnika (Peter Pogorevc in Alja` Stare) nekaj doprinesla klubu, se bom tudi jaz, kot novi predsednik CKS, trudil za dobrobit kluba in njegovih ~lanov. Dru`ili se bomo na klubskih sre~anjih, na katerih bomo bolj poudarjali na{o tehni~no in kulturno dedi{~ino. Vpeljal bi rad tudi nekaj novosti, med drugim obisk konzervatorija in drugih sejmov doma in v tujini. Letos ne

smemo pozabiti na praznovanje 60-letnice izdelave nam priljubljenega spa~ka in sodelovanje z zvezo SVAMZ na Codellijevem sejmu na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani. Potrebovali bi nek klubski dogodek, ki bi zdru`il mo~i v CKS in nas {e bolj utrdil in povezal. V leto{njem letu bomo izbrali novega urednika Spaka in spletnih strani CKS, ki jih `e predolgo pripravljamo.

In nenazadnje. Vabim vse, ki bi radi z idejami, predlogi in nasveti pripomogli k bolj{emu in uspe{nej{emu delovanju kluba. Vabim prav tako vse, ki imajo kakr{na koli vpra{anja in te`ave v zvezi s klubom, naj mi to sporo~ijo na moj telefon 031/385 - 854 ali na e-po{to: franci.hlebec@gmail.com.

Predsednik CKS Franci Hlebec - Fric SRE^ANJA V CKS V LETU 2008 Prvomajsko sre~anje: Predlagan datum sreda 30.4. - nedelja, 4. 5.

Spomladansko mini sre~anje: Vrhnika, 20.-22.6.

Jesensko mini sre~anje: Maribor, Pohorje, predvidoma 29. - 31. 8.

Raid: Nova Gorica, konec maja (24. ali 31.).

Ostala sre~anja: - Gora Oljka - CE: 15. 3.

- Kubed - KP: 5. 4.

- Hidroraid - PRL: 10 - 13. 7.

- Ksinzl - RA: 22. 11.

- Prednovoletni `ur - VR: 13.12.

Beseda uredni{tva Veliko vas je reklo, da radi berete potopise. V nadaljevanju smo vam postregli z dvema zanimivima in to v celoti. U`ivajte v branju kot mi, se spla~a. Avtorjema in vsem sodelujo~im pri tipkanju {e enkrat hvala:) V naslednji {t. pa vas ponovno ~aka potopis Igorja Kav~i~a, zapisnik sestanka, prvo poro~ilo leto{njega sre~anja pod okriljem Celjanov in ostale Citro novi~ke.

8>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA PUJSANJE PO EVROPI Tokrat nam svoje zanimivo popotovanje na svetovno sre~anje v [vedsko in nazaj predstavlja dru`ina ^etkovi~.

To pisanje ni bilo mi{ljeno kot dnevnik. So samo zapisi s popotovanja. (izpod peresa: Breda)

Petek 20. 7. 2007 Odhod iz Kosez ob 7.15. Velika zamuda. Bil plan odhoda ob 5 pa potujemo sami in je to tko. [tartni km 4076.Poln tank. Proti MB gremo.

Dunaj: Poljska, Klodzko.

Ob 9.40 vstopili v Avstrijo. [ele zdaj sem dobila tisti ob~utek dopust - potovanja do`ivetja. Prej tista vo`nja proti MB je bilo kot bi se samo peljala kr tko. Res. Zdaj pa {~emenje pri~akovanja. Lets go...

Pujs fila {trom kot nor. Petar ima ve~ o~i na {tevcu kot na cesti. Aljo{a le`i `e skoz, Petja pa je na laptopu z slu{alkami in u`iva. Ob 11 malca. Mal sem odspala nato ob 12.45 Dunaj. Smo {li tankat 48 litrov je 65 evrov.

Kilometrina 41180 km. V Dunaju. Naredili s prvim tankom 420km. V vasi pred ~e{ko mejo smo si hotli ogledat oldtimer muzej, pa je bil zaprt. Poysdorf. Kraj. Gremo dalje.

Ura 15.40. Prispemo v Brno. Vro~e, da ti gre kar na jok. Parkiramo, da gremo jest. Se skregamo noro. Ok, gremo. Tavamo,

ob~udujemo res lep stari del. Petar `eli pivo, jaz pa kavo. Otroci pa v Mcdonalds. Ok. Se razdvojimo. Edini kafi~, po imenu ^rna Gora nima kave, Petar pa naro~i pivo, kao dobro, najbolj{e, doma~e. In glej to, pivo brez CO2.

Jaz pa naro~im eno limonado z imenom, pa dobim kokto. Re~em kelnerju, da je to podobno kokakoli. On pa re~e ne da je to dus. Sva{ta. Obrnjeno vse na glavo. Zdaj smo na tr`nici. Aljo{a je zgubu Petjo.

Panika... Ura je 17.50. Jaz ~uvam odklenjenega Pujsa, oni se pa i{~ejo. OK, vse je zdaj v redu. Gremo. Otroci so zaspali, midva pa debatirava. In umes pade ideja, da morava dati ime na{i slepi potnici GPSgarminki in zmagalo je ime Miss. Piggy. Tako!

Pa je dobila ime. Pujs lepo laufa, samo spet ne fila. Bomo vidl, mi kr nadaljujemo. [e malo pa bo meja ^e{ka - Poljska. Lepa pokrajina je v tem delu, od Brna proti Olomouchu in dalje proti PL meji. Ogromno p{eni~nih polj. P{enice. Na njih pa ogromni kombajni, ki to pobirajo. Hektarji so ogromni.

Aja, umes na hitri cesti je bil prikaz temperature. Celih 42 stopinj, mal naprej od Brna.

Evo. Ob 20.50 vstopili v Poljsko. Vozimo proti mestu Klodzko in i{~emo kamp za spat.

Je pa ta predel smu~arske narave. Kampa ni. Se ustavljamo na pumpah in ne vejo. Vsi vzdigujejo ramena. Fajn re{itev - Klodzko.

Vpra{a{ taksista, nas usmeri. Tam ni ne~. Bi rekla Sandra. Na cesti spra{ujemo ljudi.

Sme{ne prigode. Isto~asno dve dru`ine nam svetujejo in usmerjajo, ampak kaj ko vsaka v svojo smer. Groza!!! Napetost in kreg nara{~a. Kompromis se sklene. Jaz in Petja v hotel, Petar in Aljo{a, na parking placu spredaj. Super. Hotel z imenom ÂťMarhabaÂŤ.

Kljub samo dvem zvezdicam, ve~ kot samo simpati~en cort.

Dobro jutro dragi dnevnik. U~eraj ob 23.00 smo {li {e na pico. Danes je sobota 21.7.07. sem ustala ob 7. in zbudila ostale.

Petar se ravnokar tu{ira, ko jaz to kracam.

Receptor pozna Slovenijo, je bil v Portoro`u `e in v Izoli ali pa v Piranu. Najbr` use. [e

SPAK {t. 97

<<9

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> pla~amo in gremo dalje. Soba je 90 zlotov.

Za 20 evrov pa dobi{ 72 zlotov.

Sobota 21. 7. 2007 Tankamo za 26286 zlotov, kilometrov je 41540. 360 km razlike od prej. Imamo zajtrk.

Ura je 10.30. Vreme je super, hladno obla~no. Po v~eraj{ni vro~ini se prile`e.

Zajtrkujemo kar ob pumpi na travici. Dost velika. Je nekaj turistov tukaj spalo na parkir placu. Imenuje se Bogo{in. 3km dalje od Klodzka. Po moji kavici krenemo. Prispemo v Wroczaw. V predmestju se ustavljamo v shoping centru. Je treba nabavit za [vedsko.

Vse gre v vozi~ek, samo pri pivu se pojavi velik problem. Te`ave so pri izbiri. Preve~ ga je. Petru delajo mo`gan~ki. Aha ta je 3% alkoh. Ne ne ta ma pa 6%. Joj, tale pa super alko poglej celo 9%. Jaz bi malega joj Breda daj pomagaj ker ga naj uzamem!!! Moj predlog: mi je vseeno, poglej mal v druge vozi~ke kaj ljudje jemlejo pa vidi{ ker je nekje taprav. Na pivo se ne spoznam, pijem ga tudi ne tko da uzem kar ~e{. To je blo huj{ od tistga ko grejo `enske v {oping. Priznam piva na izbiro je bilo ooggromno. 60 blagajn.

Vozi~ek poln- ra~un mali. Res neverjetno 218 zlotov. Nato {e enkrat not in kupit za petja darilo. 31.7. ima rojstni dan. Ne smem napisat kaj je, ker lahko prebere. Tako dve debeli uri so za nami. Z na{o Miss. Piggi se odpravimo dalje. Skozi center Wroclawa dalje. Mesto je fascinantno. Staro. Ima reko s krasnim obre`jem. Stare me{~anske mogotne zgradbe z majhnimi {tevil~nimi balkon~ki. Ogromno hi{ je iz opeke same.

Temno rde~e. Vozimo proti kampu kr nekam.

Tole pi{em lepe stvari mi be`ijo mimo okna.

Bom nehala preve~ zamujam. Imam pa eno deformacijo. Namesto da ob~udujem vse, so moje o~e fokusirane na stare ali zapu{~ene kmetije, parkiri{~a ~e slu~ajno zagledam starega citroën~ka. Po 900 prevo`enih km, ni~ od ni~. Poljska tega ne pozna. Tudi na cesti nikjer.

O dogodek! Ustavil nas je policaj z liziko. In ko nas zagleda od blizu ga popade smeh.

Pravzaprav se je za~el smejat. Upra{a za papirje, {e prej re~e kolegu da je to kemper.

Upra{a za znamko, ali to gre, kam gremo in to nonstop z smehom. Kar ni mogu verjet o~em. Aljo{a ni bil pripasan sploh ni opazu pa je stal na njegovi strani. Nasmehm nasmeh na koncu pa sre~no. Ura je 17.30.

Super. Ob 19.30 prispemo v kamp v kraju Znin. Privat, lep, poko{ena travca, edini gosti... Cena 10 eurou. Pridejo {e eni Poljaki - dru`ina. Ob mraku invazija komarjev.

Normalno saj je jezero zraven. Ve~erja, kopanje v jezero, {port (frizbi) in nato spat ob 23.00. Pade message »Kava, Renata, Majda, Du{an. Halo kako je kje ste, mislimo na vas!!!!« Lepo. ^ez dan se conectamo tudi s Kobali. Tudi pri njih use OK. Komarji, komarji krvola~ni.

Nedelja 22. 7. 2007 S Petrom ustaneva ob 5. Son~ni vzhod+kavica, mir in ti{ina. Krenemo dalje ob 6.50. Do Gdanska {e 222km. Vozimo: ~as je za globji zapis; Poljska - ne se bat.

Pr vi ob~utek in misel »{to ju`nije {to tu`nije«. Sploh ni tako saj gremo gor. Poljaki so zelo prijazni, vsaj izna{ih izku{enj do zdaj.

Tisti, ki zna angle{ko zna to prefektno. So zelo pridni. Hi{e, vrtovi, trava, ograje, ro`e, vse lepo urejeno. Svaka ~ast. Moje mnenje in pri~akovanje je bilo popolnoma kontra temu kar vidim. Me je kar malo sram. Sama dr`ava vsaj ta del kjer se vozimo mi od smu~arskih predelov do ni`in deluje zelo raznoliko. Ogromno kulturno-zgodovinskih stvari. O~itno je njihova zgodovina zelo bogata. Gradovi, utrdbe, me{~anske hi{e so vsepovsod. So tudi zelo verni, ogromno je cerkva. Tiptop u{timanih. Opa, na avtoodpadu glejglej, stoji celo CX. Med vo`njo Petrova glava naredi 180 stopinj. No, pa so u~ke potre{ene. Ceste so tukaj dobre.

Tudi stranske med vasmi. Smo sprobal ker nas na{a Miss. Piggy vodi tudi na take. Smo na{timal na najkraj{o potovalno pot. Pa do`ivimo tudi to. Da se vrnem na cerkve.

Res so u{timane do zadnje pikice. Brez

10>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> zamere, dragi bralec sem ateistka, tako da so zame neverjetno ki~aste z vsem kar spada not in okrog nje. In notranjost: pogled na to te umiri, do`ivi{ v trenutku, ko si notri v cerkvi nekak{en mir- umirjenost. Saj ne znam opisat tega, `e te`im. Dost.

Ura 7.40. Ustopamo v mesto Bydgoszgz , na CD-ju pesem Motori - Divlje jagode. Motori, motori, odlaze na dalek put, ko to mo`e znati... Petar dr`i z eno roko volan, z drugo fotoaparat, jaz pa pi{em. Ne bom ve~ ker ho~em gledat okrog. Miss Piggy pravi {e 158 km do Gdanska. Tam nas pa ~aka trajektladja in 19 ur vo`nje do Stockholma. Vau!!!

Grem gledat okrog. Kon~am. Tankamo 45 litrov = 200 zlotov. Km na {tevcu 41960.

Zanimivo je tudi kaj sem {e opazila. Na ve~jih pumpah spijo ljudje kar na parkiri{~u. Ni problema nobenega. O~itno se da. Mislim, da sem to `e napisala. Ustavimo se. Zajtrk. Ura 9.30. Mesto Nowe. Plac je lep. Ima mali ZOO z goskami, race, lame, himalajski pra{i~, kenguru, golobi, noji, srne... Je pa tudi pumpa inrestavracija. Opa`am da bolj ko se vozimo proti Gdansku (morju), bolj so tla in zemlja od mivke. Me{ana zemlja + mivka. ^udi me koliko vsega tukaj uspeva in je vse zeleno, veliko gozda. Ogromno je jezerc ali pa ve~jih mlak. Priporo~am, obi{~ite Poljsko. [e 80 km do Gdanska. Na repertuarju je Bajaga.

Dj Pero na delu. Okrog nas `itna polja.

Zapustili smo nacionalni park. Da opi{em cesto po kateri se vozimo. Je enopasovna, dvosmerna. Obstrani je odstavni po~asnej{i pas. Na katerega se rahlo umalne{ in te tako prehitevajo. Se zgodi tudi po {tirje v{tric. Vse kulturno, brez trobljenja. Vsi `migavci v zahvalo, ~e ga spusti{ mimo.

Vreme je tudi danes rahlo obla~no, z super potovalno temperaturo. Malo se ka`e skozi rahli son~ek. Idealno. Na pot od doma se nismo odpravili ravno zdravi. Petja je krenil z trebu{no gripo. Na sre~o z `e prestano visoko temperaturo vendar z vsemi spremljevalnimi stranskimi u~inki zraven. Dobro se dr`i glede na stanje in sranje. Jaz sem dva dni imela bole~ine v vratu, najbr` posledica, ko sem se

z mojim Spa~kom zaletela avto{oli v rit dolgo nazaj sredi Ljubljane. Za mojo tegobo moji ne vejo. Sem zamol~ala zdaj za bole~ino-moj vrat.

Danes v nedeljo je vse uredu. Prepustili smo se Miss Pgy; pujsamo dalje; {e 50 km do Gdanska. Vmes smo dobili mesage od na{ih sosedov (Nino, Vanda, Ja{a) iz ToscaneItalija. So fajn. Tehnika nas povezuje. Nismo se {e conectali z Oblakovimi (Leon, Irena, Jakob, Eva). Bomo, sam da pridemo do trajekta. Oh pretiravam z pisanjem. Nehujem za zdaj.

Smo v Gdansku ob 11.30. Miss Piggy je rekla vozite {e 00 metov in se vkrcajte na trajekt.

Besede ob 11.55. Zmaga. Smo se ~ekiral. V koloni moramo bit ob 16 uri, odhod je ob 18 uri. Fino. Gremo si ogledat Gdansk. Ne vem ve~ kako naj opi{em to mesto. Vpliv vikingov.

Vpliv in poudarek cerkve. Najbolje, da se vsedete v svoje ljubljene avto~ke in se odpeljete ga ogledat. Ne bo vam `al kilometrine za vami.

Tako. Sedimo na ladji. Ogledali smo si jo po~ez in povprek. Je trenutek, ko lahko zaklju~im z pisanjem prvega dela potovanja na svetovno sre~anje 2cv na [vedskem.

Nisem omenjala na{ih internih kregov pa tudi izgubljenih `iv~kov, vro~e krvi. To vse spada zraven Âťto je taka igraÂŤ.

Ponedeljek 23. 7. 2007 Dobro jutro. Ura je 6. Sem vstala. Petar tudi.

No~ na trajektu je za nami. Sedim in pi{em, ker drugega ob tej uri ni kaj za po~et. Vse je zaprto. Vsi spijo. Samo pe{~ica nas je budnih. Smo v bolj luksuznem delu ladje na pilotskih sede`ih. Najprej smo {li tja kamor vsa raja. To je velik prostor z ogromno sede`i. Izbiramo, kon~no izberemo. Sedi{ in za~ne{ opazovati druge, ki {e prihajajo. Do odhoda je ~asa dovolj, saj smo se vkrcal uro in pol prej. Sem kr bulla. Cele kartone piva, pa {estor~ke, ~etvor~ke, hladilne torbe, spalke, pov{tre,... To bo celi `ur razmi{ljam.

Kako bomo spal?! Petar je okrog, Petja tudi, Aljo{a je {el po laptop da bo gledal film, frajer. Ve{ na{ otrok je vsak dopust na taki

SPAK {t. 97

<<11

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> ladji-trajektu, njega to ve~ ni~ ne zanima.

Katastrofa! Zaradi njih in seveda sebe se trudi{ narediti potovanje zanimivo oni pa takole. Za znoret. Puberteta ki potegne {e Petja zraven. Fajn.

Petar se vrne z presene~enjem. Odkrije podobni prostor na drugi strani. Bolj umirjen za dru`ine z otroci. Selitev. Namestitev. Zdaj pa {e jaz in seveda moj bodygard zraven si ogledava vse bare (dva), kavarno, restavracijo *, restavracijo **, restavracijo ***, disko, casino, malo zaigrava na ro~ko, trgovino in Duty shop in trgovino. Spored film Gej{a. Ravno kar za~el. Dvorana sploh ni mala. Mi smo v 8 {tuku kino pa v 2 {tuku.

Pod morsko gladino. Na{ pujs pa v 3 {tuku.

Vsega jih je 9. Vidla v liftu.

Zraven nas je prelepo otro{ko igri{~e. Petja je u`ival. Sploh v `ogicah. Mal smo se vmes tud kregal, mal okrog hodil, mal mesed`iral, mal malcal, smo tud mi mel sabo in je pri{el ~as za spat. Kar na tleh. Mamo dve spalki, tla so tepihovana tko da bo {lo. Kr na tepih,spalko pa nase. Mal nas je zeblo pa ne prehudo. Na na{i strani ladje je tud pasje strani{~e, kaj vse je tu na Polferries-u. Tudi na{a strani{~a so ok, samo papir! Se spomni{ na{ga papirja-listi~ev in to sivga.

Tukaj je to v roli. [parajo. Kak{n dvoslojni, troslojni, di{e~i. Kar je, je. Porabi{ pa ga.

Vse tiste zgodbe da hodijo [vedi, Finci pit v Poljsko z trajekti in `urat, mislim da dr`ijo, glede na zige in njihovo stanje za rajo. Ne mislt zdj da je to rasturano, ne, samo opazi{ pa, da je tko. Kljub trudu firme Polferries.

Petar zraven mene dremucka, otroka spita.

Devet min. do {estih smo dobili mesage.

Du{an in Majda. Saj res je pondelk oni grejo na {iht, zato so tko zgodni. Petra je zazeblo. »A so nehal kurit, je bol mrzzlo kot pa pono~« jaz: »klima dela«, Tako. Danes nas ~aka Stockholm. Pravijo da pridemo ob 12. Ok. Novim prigodam naproti v drugem delu na{ega pujsanja. Aja, Miss Piggy smo odklopl je pa z nami zraven. Tud plavat zna.

Oh groza. Sem {la na wc. Pogled v ogledalo.

Kaj pa je to z menoj? Sem vsa zabuhla okrog o~i, z me{i~ki. Razmi{ljam. A je to mogo~e od spanja tako na tleh, ali so to-letos 40- `e prvi znaki let. Zebe me. Vreme obla~no, sivo.

Zakaj ni sonca da bi to pisala zunaj na klopci. Morje je normalno, vzvalovano. Tudi kave se {e ne da dobit. Ura je 7.35. ^as kar gre. In moje misli tavajo sem ter tja kot ti valovi, ki jih opazujem skozi okno. Vmes sem malo moje poslikala kako spijo. Blagor njim.

Jaz ne morem ve~ pa bi tko rada. ^aka nas naporen dan. Smo se odlo~ili ogledat Stockholm, se vsest nato v Pujsa in se malo peljat proti Borlange - cilj. Kolikor bomo proti njem lahko napredovali potem pa spat. [e smo na trajektu. Kavica, zajtrk vse je bilo.

Moram zapisat {e malo o cenah na njam.

Kava je 10 {ved.kron ali 4. pl.zlote. Pomfri v restavraciji self servis je tudi 10. kron. Dve vro~i ~okoladai 18.-{.kron. Jajeznica z 2 jaj 12-kton. Nale{niki s serem (pala~inka skutna) je 14.-kron in to res ogromna. Pivo veliko je 13.-kron akcija. Ni drago ker je Polferies poljska firma. Pla~uje{ pa lahko v obeh valutah zloti, krone. Nama je kar nekaj njih doma reklo, da pa na trajektu je drago!

Nama se ne zdi. [e 1h in 50 min. do izkrcanja. Pristajamo ne sam da je obla~no. Grda megla in rosi » pa sem si son~na o~ala kupu na poljskem zdaj pa tko.« Ob 21 smo tankal 35 lit. Za 400 kron. 42300 km je na {tevcu. Le`im v Pujsu medtem ko tole pi{em. Razko{je. Ogledal smo si Stockholm kolikor se je pa~ dalo. Harali smo okrog od 14.

Na~rt je bil tak: Wasamuseum, Etnopark, Ice bar. Wasa muzej.

Galeja ti vzame sapo. Z vedenjem da je to original potegnjeno iz vode po toliko letih. Ne more{ verjet ~eprav stoji{ poleg nje in jo gleda{. Kak{na veli~ina. Ogledali smo si kratki film, ki pripoveduje njeno zgodbo od za~etka njenega rojstva pa vse do dana{njega dne, ko jo lahko opazuje{ v vsej njeni veli~ini in premleva{ njeno zgodovino. Te`ko pi{em ker me moji fantje skoz motijo. Sem precej

12>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> zmatrana in se te{ko skoncentriram na pisanje. Boga na{a Miss Piggy. Smo jo za~el kar nadirat. Kadar se kaj zalomi ona se vedno ogla{a z »prera~unavam vam«. Nazaj pa dobi »kaj prera~unava{ tih bod« ali pa »prej bi rekla kam zavit«. Samo da mi nismo krivi za napa~en zavoj. Smo jo `e ~isto sprejeli v na{o ekipo. Nisem ve~ edina predstavnica `enskega spola. Da se vrnem nazaj. Po Wasa muzeju smo si {li ogledat ta etno park za katerega sem sli{ala od strank. Oh, ~e bi vedeli da je to taka zadeva velika bi si vzeli veliko ve~ ~asa, tam si lahko tudi cel dan za ogled tega. Je v neposredni bli`ini Wasa muzeja. Mala malica za najdit. Imenuje se originalno Skansen.

Tako zadevo podobno sva videla s Petrom v Barceloni in tudi v Srbiji na Zlati Boru v vasi Sirogojno. Tukaj niso prenesene samo kme~ke hi{e temve~ vse kar spada v {vedsko zgodovino. Mestene hi{e, nevem to~no kak{ne soldat hi{e, pa `ivali (`ive) kme~ke in morske in doma~e. Tu so prikazani tudi `ivi ljudje (zaposleni) ki uprizarjajo vse te na~ine `ivljenja. In {e in {e. Male trgovinice so tudi tu. Igrala za otroke.... Skratka res za celi dan.

Tretja stvar Ice bar. Eni pravijo da to ve~ ne dela drugi da je ampak drugje. Skratka po panoramski vo`nji sem in tja gor in dol smo obupal. Mal smo {li zamenjat denar za kupit kruh. Jaz {e kavico za 22 kron in smo {li dalje za Borlange.

Vstopnina za Wasamuseum je bila: odrasli 80 kron, otroci do 18 leta ni~. Za Skansen: odrasli 90 bek. In otroci do 15 leta 40 bek.

Se mi ne da ve~ pisat. Dneva je `e tako in tako konec. Vmes, ko smo tankali uspeh.

Petja je prvi~ na trdo opravil potrebo. Padale so ~estitke za zamago. Bravo na{i. Gremo dalje. [e 107 km do cilja.

Mesto Sala je zdaj. Ga grem opazovat. Joj kaj sem pozabla zapisat. Ko smo se izkrcaval z trajekta gre{ v Kolowo proti meji. Pa ne kotrolirajo samo paso{ev ampak tudi prisotnost alkohola. Preprosto. Ti sedi{ v avtu. Pride{ na vrsto do policaja, ki skoraj ni~ ne re~e razen momljaje nekaj v angle{~ini » blow jour wind « in ti enostavno isto~asno

pomoli skozi okno alko test katerega dr`i on nonstop v roki. Sva{ta. Tako je to ~e prihaja{ v [vedsko s trajekta.

Ura je 22.35. Petja spra{uje o mraku, temi, no~i. Bega ga in ne razume prav dobro ura + svetloba. Spet de`uje. Vreme je bilo danes za trivremenski taft. O~itno se nam [kotska ponavlja. Za nas ni~ novega smo navajeni za konec julija 12 stopinj imet kar nekaj ~asa.

Prispemo v Borlange s pomo~jo na{e Miss Pggy to~no 3 min do 24 direkt na letali{~e ob placu za world meeting. Na parkiri{~u spi Franc Kotnik v svoji Dijani. Vmes smo kontaktirali z njim. S Petrom nazdraviva ter se odpravimo spat. Jutri je big day. Juhu.

Torek 24. 7. 2007 Evo! Ne bom pisala na dolgo in {iroko. Bi bila to `e knjiga. Skratka. Snidenje prijateljev. Tudi nekaj novih poznanstev. Preve~ je vsega tega.

Dolgi dnevi in kratke no~i. Vstopnina 90,00 eu. Naloge: recikliranje smeti, prepovedana no{nja svoje pija~e na flea plac in big tend.

Notri se ne kadi, ven pa ne sme{ s pivom so bila pravila big tend. Precej dale~ od {otorskega dela. Na flea marketu smo kupili nov konektor za 350 eu. Stro{ek je bil nujno potreben ker nam je na poti sem po~il na{, `e enkrat {vasani konektor. Kaj ~mo. To se lahko zgodi. Starega bom uporabila kot sve~nik na terasi. Idejo za to mi je dal Bimbo. O~e od Inge iz Nem~ije. Z njim smo se spoznali na [vedskem na raidu. [e malo o drugih cenah.

Pivo cena 3 daler-je. Krigl z logotipom sre~anja 4 daler-je in to povrh {e prazen!

Menjava dalerjev zelo ~udna. Za 10 daler = 15 eu ali 100 sek. Ne razume{. Na flea marketu menjava 5 eu = 50 sek.

Stroga pravila so bila tudi glede gibanja po kampu. Pod vplivom alkohola vo`nja ista pravila kot na cesti. Smo sli{ali, da so pobrali kar nekaj izpitov. Meja alkohola v krvi je 0,02.

Obstajala pa je noviteta. Little tend za mladino in kar z o{trimi varnostniki. Toliko o opisu in vtisu dogajanja. Praznovali smo kar nekaj roj.dnevov, jedli lisi~ke z jajci (Franc

SPAK {t. 97

<<13

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> Kotnik nabral kar tam ), ajdove `gance z zeljem in ocvirki doma~imi (tud zahvala Francu), pala~inke, joto, kokice, in seveda prave slovenske suhomesne dobrote. Prava doma~a hrana vmes pa tudi kaj {vedskega kot so mesne kroglice. Vendar jih je Helena Vojc pripravila v omaki. Hrenovke so tukaj ~udne. Niti pe~ene niti kuhane niso dobre. Ja tud Kobalov krompir~ek z slanino pe~enega smo jedli.

Pribli`no tak jedilnik se je vrstil skozi svetovca.

Tudi `alostna novica nas je dosegla tja dale~ gor. Na{ Ivo iz GO sekcije in njegov nesre~ni padec. @alost. Nismo razumeli niti dojeli nekaj ~asa do naslednjega sms-a.

Daks z svojo Martino. Prispela sta z letalom.

Mi smo vmes od{li na izlet v Flaun znano po smu~arskih skokih. Rekord {e vedno ima Primo` Peterka 105,00 m. je zapisano z velikimi ~rkami. Tik pod skakalnico je kamp s pre~udovitim minigolfom. Moji so se igrali jaz pa sem izkoristila ~as zs tu{iranje v tu{irnici z streho nad glavo, osebno kabino, fenom, poli~kami...Tisti ki je bil na svetovcu `e ve kaj mislim s tem. To pa je razko{je. Smo hoteli {e v rudik tudi v Flaunu. Tankali smo 4252 km v Flaunu 27.7.07, 45 lit. Cena 515.00 sek.

Ker sem jaz `elela v rudik kateri drugi dan mi je Petar na to dejal : Âťdaj daj rudnik k rudnik jz sm bil v Me`ici to je vse isto brez veze.

Prov sam jz nism bla niti tm. Te bom pa pelu enkrat. Tuki prit {e enkrat naprimer jutr je brez veze.ÂŤ No pa sem z dolgim nosom sedla nazaj v pujsa. Sla~ek in Karin z Gogijem so se odpravili {e vi{je. On oddat pisma otrok Bo`i~ku na dom, Karin pa na Nordkapp.

Po~asi se bli`a konec svetovca. Zadnji ve~er, zadnja zabava, spontana. Za 2011 zmaga Francozov. 29.7 zjutraj pakiranje razhod.

Na{a pot nas pelje v Uppsala. Z nami je Melita, ki tam `ivi `e 15 let. Lepo mesto z najstarej{o univerzo. Ogled viking{kih grobov. Zanimivim majhni hrib~ki-v velikosti tistih kucljev med bloki po katerih se sankajo

otroci-so dejansko grobnice vikin{kih kraljev.

Ogledali smo si tudi center. Pri Meliti smo iskali po internetu za trajekt za Estonijo kamor nas vodi na{a pot dalje. In glej zadetek. Isti ve~er je odhod 22:45 iz Kapellskara v Paldiski-Estonia. Fajn. Ura je 20:20. [e slovo z Melito in gas. Vmes je Melita zvedla po telefonu za ceno trajekt + kabina 400 eu. Vmes so bile variante tudi po 500 eu. Kabine pa obvezne. ^udno. Za na{ ve~ji trajekt, ve~ ur Gdansk-Nyneshamen smo lahko bili brez kabine za 310 eu.

Popolnoma nerazumljivo. Med vo`njo razmi{ljam o [vedski in narodu. Ogromno jih govori angle{ko. Prijazni. Za teh nekaj dni svetovca niti nisem toliko videla de`ele oziroma imela kontakta pravzaprav ni~ od tega. Tam na {otori{~u si kot v getu.

Hi{e so obvezno rjavkasto-rde~e z belimi okenskimi okvirji. Precej{en kontrast. Na oknih so ve~inoma brez zaves z obvezno malo svetilko na poli~ki. Melita mi je povedala, da pri njih ni osrednjega lustra v sobi temve~ ogromno svetilk manj{ih.

Okolica hi{ je urejena, poko{ena trava, ro`e, otro{ka igrala, celo bazen ponegod, in seveda prostor za sedenje zunaj. Vse zelo li~no. So tudi {vedi ljubitelji oldtimerjev predvsem velikih ameri{kih. To ne more{ verjet koliko je tega.

Ura je 22:25. Na{a miss Piggy nas pripelje

14>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> na cilj direktno pred check-in za trajekt.

Vstopiva vpra{ava in nemoreva verjet kaj sli{iva. Lahko se vkrcamo samo `al ni ve~ kabin. Kaj nas brigajo kabine sam da {e danes pridemo gor in smo jutri v ponedeljek `e v Estoniji. [e cena je neverjetna, samo 150 eu. Bravo ^etkovi~i-sre~kovi~i.

Vkrcavanje. Se vsedemo zgoraj blizu recepcije. Tale trajekt je manj{i. En prostor, ki je hkrati jedilnica, bar in spalnica za tiste brez kabin. Imajo tudi savno. Receptorka nas opazuje. Pristopi do nas pogleda in vzame na{a potrdila in nam pove da lahko gremo na ve~erjo. Vpra{am a je zastojn ona pa ja seveda. Vpra{am za zajtrk ona pa tudi ta je zastojn. Vse je all inclusive. Tale firma Baltic Scandinavia lines Sweden ab je pa res od sile. Vo`nja do Kapellskara do Paldiski traja 10 ur. Spali smo super na toplem in usnjenih trosedih. Vsak na svojem, ker skoraj ni ljudi tukaj brez kabin. Otroci so ugotovili da kabine so {e, vendar ~udno da je za nas tako. Tudi trajekt spodaj ni poln avtov. Saj to ni toliko va`no. Va`no je da smo mi tukaj na trajektu. Jedli smo prav ornk.

Ponedeljek 30. 7. 2007 Pristanemo v Paldiski. Tankamo takoj po trajektu. 55 lit, 42860 km na {tevcu. Cena 833,40 est.kron. Gremo via Tallin. Zelo blizu je. Prvi vtisi. Ne vem {e. Vsaj s tega konca proti Tallinu prav ~udno. To pristani{~e je bolj industrijsko, hi{ ni. Evo zagledam prve.

Podobne so po gradnji {vedskim. Iz lesa so.

Samo tukaj jih je vseh barv. Od res vseh. Ni da ni. Tudi pokrajna je taka. Gozd, polja, jezerca. Gozdovi se nekje kon~ajo `e prav v morju. Avti na cest dobri. O~itno je tu dober standard. Vsaj po prvem vtisu. Prispemo v Tallin in res je tko. Mesto kot mesto. Z biznis delom: velike mogo~ne steklene stolpnice, {oping centri, firmami, ni dani, in starim delom: suvenir pri suvenirju, kafi~ pri kafi~u, gostilnice, obrtne trgovinice in {e in {e. Vse to smo si ogledali. Menjali tudi denar.

Menjamo samo v banki. Privat menjalnice so oderu{ke. Menjava na okroglo uradno je za

100,00 eu dobi{ 1500,00 est.kron. Smo {li tud v shoping. Zni`anja so kar precej{na pa tud izbire je ful. Kar ~e{. Na{ BTC se lahko skrije. Ure be`ijo in ~as je za iskanje kampa.

Utrujeni smo fejst. Petar pravi da bi bilo fajn v kamp ob morju in bli`i Latviji. Se pravi premik po dr`avi na vzdol. Ok. Mesto Parnu je cilj. Estonija ni velika dr`ava. Tko da to ni problem se premaknit iz severa na ju`ni del v kratkem ~asu. Gremooo. Na{ cilj je torek pre`ivet v kampu na obali in tam lenarit. Bom {e malo napisala o Estoniji. Ljudje perfektno govorijo angle{ko. Eni pa tud n~. Ceste so ravne, ~ez dan dost prometne, zve~er pa ne.

Ko vozi{ po cesti, ob njej ni dosti hi{ kaj {ele da bi se peljal skoz vas. Vsaj tko je v osrednji Estoniji. Ob cesti so gozdovi. In ko je vas je ta skrita za njim. Iz glavne ima{ samo malo {e asvaltirano potem pa so ceste makadamske. Kot da bi se pode`elje {ele pred kratkim odprlo, da so vsaj mal asfalta dobil. Tallin pa tako nasprotje v vsem mogo~em. De`ela je lepa za prepotovat le ~rpalk je malo. To mislim na stranskih cestah. Ej najdemo kamp za nekaj km ni`je od Parnu. V vasici na samem rti~ku. Joj kok je lep. Se mi ne da opisovat ker mamo dost fotk. Tukaj bomo spal. Komarjev je ogromno.

Cena je 150,00 est.k., ~e bi vzeli {e elektriko + 50,00 est.k. Uporaba savne 1 ura je 250,00 est.k. Prodajajo tudi med.

1 litra je 80,00 est.k. V Pujsu ve~erjamo ker preve~ piha in preve~ komarjev.

Torek 31. 7. 2007 Petja vse najbolj{e za 12. rojstni dan. Za zajtrk obvezna tor ta. Pri~akalo nas je neverjetno jutro. Takega mo~nega vetra pa {e ne. To je nenormalno. [e dobro da smo z pujsom ne pa {otor. Ko smo iskali kamp po mapi smo se ~udli zakaj jih ni tolko ob obali, ja zdaj vemo. Ko z baltika zapiha tu ni za bit.

Nardil smo hitr premik. V mesto Parnu v shoping. V Tallinu sva si kupla superge jaz in Aljo{a, ja mora tud Petja. Ok. Do 14. ure smo bli not. Vmes tud malcali. Po nakupu zmaga Petrova `iv~nost ki pravi gremo,

SPAK {t. 97

<<15

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> gremo. Odlo~imo se ostati {e danes v Estoniji vendar bolj v notranjost v kamp. Cilj kraj Oisu in kamp. Po vseh mo`nih kartah si pomagamo pa tu ni blo kampa. Narisan je `e, samo najdit v `ivo je problem. Skoz nas spremlja trivremenski taft. Sonce, veter, de`.

To je vse glih. Ustaviva se na postojanki (mali buffet) ob cesti. Vpra{amo - povejo.

Kamp je, sam oznake ni. Ok. Bomo na{li. Se peljemo po glavni in za rde~o kamnito velko bajto desno. Zavijemo. Ne ne to ne bo prav.

Kak{na cesta makadamska. Jaz re~em Petru naj pelje naprej ker je kamp ob jezeru. On: to je nemogo~e da taka cesta `e ne pelje do kampa. Vau. Kak{en plac z jezercem. To je kamp vendar ne kamp v smislu. Je plac za piknike, kopanje, lahko pa tudi kampira{.

Vse na svojo roko. Nikjer ni nobenga. Vse je ~isto. Lepo za znoret. Ja spal bomo tukaj definitivno. Za jutri pa plan vstop v Latvijo.

Sreda 1. 8. 07 Sno~ smo si priredil kino v Pujsu. Jaz in Petar sva vmes `e zaspala.

Tukaj je mir. Celo son~ek nas prebuja. Da napi{em {e nekaj. V buffetu kjer smo spra{evali za kamp je blo na ceniku napis: seljanka 15,00 eek. Kaj je to vpra{am in odgovor paradi`nikova juha. Jaz sem pila kavo Petar veliko pivo. Cena pa 30,00 estk.

Ura je 9 zjutraj bo treba vstat in krenit dalje.

Po zajtrku {tartamo. Na tanko smo z bencino.

Kot sem omenila tukaj ni pump. Na pode`elju na redko. Petra mu~i kazalc ki se nima ve~ kam spustit. O super, tabla za pumpo 1 km.

In groza. Nam ga zmanka. Sre~a je klan~ek navzdol in avto te~e v leru. Zadnjih 150 metrov obstanemo. Kantica je na strehi.

Sredi ceste izvajamo cirku{ko to~ko plezanja.

Uspemo in nalijemo tistih 5 litr~kov. Aja. Sno~ so otroci z frizbijem razbili levo stransko ogledalo. Petar znori. Na koncu vsi norimo.

Skregamo se vsi med sabo. Zavladala pomirjujo~a ti{ina. Tukaj je zanimivo tiho. Ko smo tankali ob sami glavni cesti ni skoraj ni~ prometa. Nenavadna ti{ina ~eprav je sreda ura 12 delovni dan. Zapravimo {e zadnje

estonske krone. Cene so: 5 lit vina je 15 kron est., predpra`nik pa ne nikakav 67,00 est.k., always ultra pa od 18,20 ek do 34,00 est.k. ^udna razmerja. Za mesto Rujiena po estonsko Ruhja. Cesta je makadamska, ~eprav je za njih dost glavna. Tako je to tukaj.

Sploh pa vasi ni v gru~i kot pri nas. Temve~ so hi{e tu in tam razpr{ene. Skoz nas spremlja ob~utek da to ni prava pot. Samo po kartah je. Ker ~e bi {li po asvaltu bi delali precej{en ovinek. Dajmo si skraj{at. Samo da nas na meji ne zavrnejo. Na cesti stoji avtobus v katerem je trgovina. ^udno. Nam pa v tem trenutku za~nejo odpovedovati bremze. Ravno tukaj sredi ni~esar. I{~em po knji`ici za AMZS za pomo~. Najdem v `iv~nem stanju da je v Rigi. Tam smo tko al tko namenjeni. Evo meja z Latvijo. Kar na makadamu. Carinikov od Estonije sploh ni bilo. Od Latvije pa mlada carinica. Pregled paso{ev in prometne nato pa ro~ni dvig rampe. Pozdravljena Latvija. Medtem, ko zapisujem vse to pi{em vmes {e stro{ke kartic. Ugotovitev: bencin na severnem delu Estonije je dra`ji kot na jugu. Za 10%.

Ustavli smo se na prvi pumpi. Zrihtal smo bremze. Petar je eni ustavil dovod olja in bomo vozili samo z tremi. Jaz ni~ ne razumem. Tudi prav. Va`no je da nekaj pa le dela. Smo na poti v Rigo. Zdaj smo asfaltni cesti. So ravne kot v Estoniji vendar v slab{em stanju. Ura je 15. Malcamo. [e 70 km do Rige. Ceste so vedno bolj{e.

Prispemo.

Kak{en kaos je tukaj. Mesto je nabito polno z plo~evino. Ugotovili smo da obstaja kamp v samem mestu. Tja gremo. Miss Piggy nas pripelje 400 metrov od vhoda. Ta del se imenuje Kipsala. Improvizacijski kamp. Prav dobra pogruntav{~ina. To je druga~e razstavi{~ni prostor z halo. Je plac za {otore, kamperje. Lahko pa spi{ tudi v dvorani, ki je ogromna. Vsebuje tudi sobe (improvizacija), ~e `eli{ v hali le malo zasebnosti. Ko{talo nas bo 20,00 eu. Tudi pralni in su{ilni stroj, internet... Plac je kot bi bil na ljubljanskem razstavi{~u. Od starega dela smo stran

16>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> samo 2 km, ni~ takega ~e pomislim da cesta ena izmed glavnih in pribli`no 9 km. Noro.

Jutri si ogledamo Rigo. ^etrtek 2. 8. 2007 S Petrom vstaneva ob 7 uri. Delava plan za naprej, za naslednje dni. Radi bi se ustalili na Slova{kem v enih toplicah vsaj za za 3 dni. Da smo na enem mestu, ker to vse skupaj je prijetno utrujajo~e. Moram umes zapisat {e nekaj, ~e ne bom pozabla. Vse od [vedske pa Estonija in Latvija so utrgani na savne. V Est. in Lat. so stvari za savno za kupit prav v vsakem marketu kot kruh. Cene so tu tudi za nas normalne. Na pode`elju seveda cenej{e. Bencin je v Latviji cenej{i.

Po pravici povedano ne da se mi ve~ pisat.

Najbr` je opazit od za~etka do zdaj spremebo v pisanju. Priznam tudi da en del je bil pisan za nazaj. Sam kaj ~em, to bom nadaljevala in kon~ala. Ne bi bilo prav do mene same da ne nadaljujem. Za zdaj bom nehala, se vrnem kasneje.

Ura je 10. Gremo v stari del Rige. Kdo ve za koliko ur in koliko km v nogah. Uf. Naporno.

Vrnili smo se iz mesta ob 16-ih. Pre~esli smo stari del in glavno mestno tr`nico. Stari del se popolnoma razlikuje od Tallina. Ni tiste topline ko se sprehaja{ po njem. Vse je nekam veliko prostorno. Ulice so {iroke, mestne hi{e, zame skoraj Âťhi{e velike gospodeÂŤ (dvorci) prevelike. Ni ~utiti isti utrip kot v Tallinu. Pri~akovala sem nekaj podobnega pa ni. Je pa lepo. Tr`nica je nekaj povsem svojega. Tam za~uti{ nekaj druga~nega. Rajo. Ponudba je ogromna.

Najlep{e je jest na tr`nici. Za 4,50 latvijskih lats-ov smo se najedli ful. Zrezki, pire, makaroni, solate in ~udna ~udna juha roza barve. Naredimo analizo kaj plava v njej.

Prvo: roza zupa je mrzla, dodana `lica kisle smetane. Notri je naribana rde~a pesa, nasekljani zeleni deli mladega pora in dodana za~imba k ne vem imena. Jo pa stare mame dajo v kisle kumarce ko vlagajo. ^e je blo {e kaj ne vemo ker nismo najdli. Je{ pa ne ve{ a je dobra al ne. Je nekaj novega. [e

zanimivost iz ponudbe na mesni tr`nici.

Gledamo in ne verjamemo; pi{~an~je ritke ampak ~ist zares samo ritke en kg je 1.00 lets. Sva{ta. Tudi nekateri suhomesnati izdelki so ~udni. @al nas ~aka {e dolga pot domov, druga~e bi {e kaj nabavla za kak{en ve~er z Kobalovimi ob partiji ksinzla.

Vmes je {e ponudba robe od glave do pete.

Vmes se sli{imo z Sla~ekom. Spra{uje ~e gremo skupaj v Var{avo. Iz Finske je preletel mimo nas in je `e v Litvi. [koda, da se ni javil dan prej. Verjetno se bomo probal mu pridru`it tam doli ~eprav je pred nami nova dr`ava po imenu Litva. Da se ti zaplete jezik Litva, Litvanija, Lithuania, Latvia. Zdaj pa vedi kera je kera. Najla`je je ena je gor ena dol. No mi zdaj gremo dol. Proti morju. [e malo o Latviji. Avti taki da se ti zme{a.

Dobri full dobri avti. Takih ni pr nas pravijo otroc. Tle jim gre pa ful dobr. In res v sami Rigi po avtih sode~ ni jim hudga. Petar: dekleta zrihtana. Biznismeni urejeni-Breda.

Raja pa kot raja povsod.

Res je prav da se vidijo na takih potovanjih glavna mesta. Vendar meni sami je ~ez pode`elje lep{e. Ko vozi{ in re~e{ Âťlej en znak za kulturno dedi{~inoÂŤ pejt zavij gremo gledat. In si presene~en.

Smo v avtu. Petar vozi in poje z Vatrogasci, jaz pi{em, Aljo{a in Petja pa sta popadala. ^as za po~itek `ivcev. Sem `e rekla da ne bom pisala detaljev. Evo spet. Petar je nekaj `e prej odtipkal miss Piggy kam pa mu {e vedno ni jasno. Men pa tud ne. Grem preverjat kaj je. Ob cesti za Saldus smo. To je vmesna to~ka. Doma~ini prodajajo ob cesti nekaj. Precej jih je. Lej lisi~ke, jabolka, ta ima {e jur~ke. Precej je tukaj gob. Glede na vreme trivremenski taft ni~ ~udnega. Na tr`nici smo pili nekaj. Kar iz soda prodaja eno dekle. Pija~a je bila mrzla. Krasno.

Njeno ime pa kvassa. To je sok, po moje iz robid po okusu sode~. Za spremebo ni danes niti enkrat do zdaj (18h) de`evalo.

Imamo sonce, je prav toplo. Po~asi bomo o~itno spravljali z sebe toplo garderobo. ^ez vse kar smo prepotovali nismo sre~ali ali

SPAK {t. 97

<<17

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> videli losa. [torkelj je ogromno v Estoniji in Latviji. Zanimivost so tudi pokopali{~a. Se nahajajo kar v gozdu. Pa ne narejenem ampak prav direkt v gozdu med drevesi.

Seveda je ograjeno sam slab.

Tankamo. 43560 km je 33,00 lvl litvanijskih lets-ov (pribl. 50 eu). Bolj se pomikamo po Latviji proti jugu ni ve~ lesenih hi{k ampak `e cegu. Tudi pokopali{~a niso ve~ taka prej opisana. O~itno zapu{~amo tisto nekaj druga~nega, ~ara prej{nih ~asov nemodernizacije. Mislim seveda na pode`elje. Glavna mesta so seveda nekaj drugega. Ne pustim se preglobokemu razmi{lanju saj smo {e na poti novim izivom nasproti. Priznam tudi muzika vpliva na moje razpolo`enjsko pisanje. Petar je `e pre{altal na drug komad. Ta je `alosten. Ok. V severnem delu Latvije opazi{ opozorilne table nevarnost losov, tukaj pa `e jelenov.

Avto te~e in se tudi ustavi zahvaljujo~ Jetijevi culi rezervnih delov za na pot. ÂťN~ ni odve~.

Na za vsak slu~aj {e to.ÂŤ Jeti hvala ti. [e mal do meje z Litvo, par kilometr~kov metr~kov.

Latvijci sam pomahal pejte, litvanec z nasme{kom pogled v paso{e in prometno ter zamah z roko pejte ok.

Evo nas v novi dr`avi Litva. Ura je 19. Spet en nov dnar. Ga ve~krat menjamo kot pa {tumfe. Skozi mesto Ma`eikiai nato Plunge do dana{njega cilja mesto Klaipeda na morju nadaljuemo.

Petek 3. 8. 2007 Dobro jutro sami seb. Ura je 7. Vsi spijo.

Vreme je spet uno ~udno. Saj ne vem al bo sonce al pa de`. Moram vpisat za v~eraj zve~er. Najdem kamp ob 21.30. nekje 10 km iz Klaipede. Normalno da smo spet mal kro`li in se lovili. V mestecu Karkle z imenom kampa @iogelis. Recepcije kot jo mi poznamo ni. Naredimo obrat ker jo i{~emo, kamp se rasprostira na levo in desno in glej dekle ki sloni na ograji. Od kod se je na{la tam ne vem, ker vse skupa je na{a rotacija trajala 30 sek. Jo bomo vpra{al kje je recepcija.

Ona pa kot iz topa, To sem jaz tukaj je.

Lu{kano dekletce res. ^ista angle{~ina da je blo men kar nerodno. Ok. Prijavimo se. Cena 40,00 lit za avtodom in 5,00 lit po osebi.

Sprejemajo tud evre sam imajo rahlo svoj kurs. Ni~ takega. Mi {e nismo ni~ menjal. Se namestimo. O groza. Invazija komarjev. Sam res. To so lezli kar v usta. [e Petar je norel kaj {ele mi. Njegov citat Âťmene pa ta kamp nau ve~ dolg gleduÂŤ. Ob 23 ih smo popadali od utrujenosti. Sino~i ni bilo kino predstave na lap topu kot zadnje tri ve~ere zapored.

Prikazal se je son~ek. Nebo se je o~istilo oblakov med tem opisom. Ogledala sem si kamp seveda z digitalcem v roki. Obala je blizu. Tu nekje. Ne grem tja sama, ker ko sedi{ tu nima{ takega ob~utka. Si v gozdu na zeleni travci kot bi bil nekje v Savinjski dolini. Mirno je ~eprav je ura `e osem. Na tu{u te pri~aka napis 5 min je 5,00 lit, sam ne vem kdo ti {topa. Briga me, bom pa spet v istih {tumfih. Imajo {e otro{ko igri{~e.

Biljard kar na prostem obito z deskami in vse skupaj pol nadstre{ka iz dil pol pa iz polivinila. Plan imamo tak da dopoldne pre`ivimo na pla`i potem pa premik dalje.

Bomo vidl. [e neka malenkost. Prijavnicalistek od kampa je kar razglednica tega kampa. Lepa in domislna malenkost, vsaj po moje. Na njej je tud znakec za savno. Sam jaz je nisem opazila. Na{la sem jo. Skupaj z Petrom sva nardila {e en krog. Sm ga kr zbudla ob pol devetih. Savna je v funkcijiworking. Najina ugotovitev vseh teh priteklin, prostor~kov, dizajna je kot bi bili pri

18>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> Krememn~kovih sam da so objekti iz lesa.

Majhno a prikupno. Tudi `ar sva odkrila. Je mini mini traktor~ek z vsem, sam da je namesto ma{ine improvizacija in je tam notri kuri{~e. Nad njim pa da{ mre`o in `e pe~e{. Mamo fotke. Na tu{u je taka nenormalna velika klju~avnica glede na velikost hi{ke. Kot v starih ~asih v gradovih kralja Arturja na je~arskih `eleznig vratih. To so detajli ki ti resni~no padejo v o~i. Vse fotkamo vse dokumentiramo. Vsak kamp ima svojo du{o in domi{lijo ravno tako kot na{i pujsi, spa~ki, diane, mehariji... Petru sem prebrala par zadnjih stavkov pa mi popravlja besede. Se ne dam. To je moj koncept, stil in na~in pisanja in pika.

Spravil se je pogledat v ma{ino. Sno~i je nekaj hudo in grdo smrdelo od povsod.

Najbolj iz sprednjega dela. Ali ma{ina ali gume ali pri podvozju. [e zdaj ne ve.

Smradu ni ve~. Je bil pa obupen. Me{anica med amoniakom, hudo gnilimi jajci in crkovino. Cel oblak smradu okoli pujsa in v njem. Danes ni vohat ni~. Jaz sem dejala da smo najbr` povozili kak{no crkovino, otroci nekje vmes, Petar pa da je bremz olje kapljalo nekam in se `galo. Nimam pojma, sam vem da je blo grozno zaudarjajo~e.

Bomo doma vpra{al Vinkota in Jetija. Aja. Nisem {e omenila da imamo mi ~as eno uro naprej. In to `e od Estonije. Trajekta. ^e je pri nas 7 je tu 8 zjutraj. Ne vem pa ~e je v Litvi tudi ta ura. Bomo vpra{al.

It kinkanja me zbudi Petrovo silovito bremzanje. Na avtocesti nas ustavlaj policija. Na hitro se zbrihta{. Policajeva glava skozi Petrovo okno, on seveda nepripasan. Zopet nasme{ek od policaja. »Kak govorimo po rjuski, engeleski, mo`ne germanski?« »No english« » Turisti tak« »yes« »tehnicki auti idite« »thank you, bye«. Pa smo {li brez pregleda papirjev dalje. Smo na poti v mesto Kaunas. Avtocesta je ravnadolgo~asna. Mesto Kaunas se nahaja na tej cesti od morja od Klaipeda direkt do Vilniusa ki je glavno mesto Litve. Za nami zapu{~amo morsko obalo. Smo si jo

ogledal, ter si vzeli ~as za bit na njej. Je ob tem kampu zelo zelo dolga obala-pla`a iz mivke. Tu pa tam res malo kamen~kov.

Bistvo je mivka. Eni se kopajo eni smo oble~eni. Pri{la je ura odhoda. Pla~amo kamp z 20,oo eu. Cena je 60,00 lit dobimo {e 4.00 lit nazaj. Odigramo rundo biljarda za 2,00 lit in krenemo dalje, ko mene zmanka.

Dobro da so nas ustavli, ker je Petar v trnutku bli`njega sre~anja tretje vrste spoznal in priznal da se je tud `e njemu spal.

Javli so se nam Kobalovi. Danes zapu{~ajo Dansko. Izgleda da smo nekje na isti vi{ini.

Z podobnim tempom.

Tankamo 50 litrov = 166,00 lit. Kilometrina 43900. Kako je dolg~as na tej avtocesti.

Opazujem okrog `e dolgcajt. N~ tazga. Oja. Glej glej. Kar na avtocesti doma~ini na odstavnem pasu prodajajo lisi~ke, jur~ke in najbr` {e kak{ne druge sorte gob. Sva{ta.

Ura je 18. Prestopili smo mejo Litva-Poljska.

Prehod Budzisko. Zopet smo v Poljski. Fanta {tejeta koliko dr`av nas lo~i {e od Slovenije.

Na poti smo se ustavili v mestu Marijampole v trgovini po meso za ro{tilj. Petrova `elja tud nam bo pasal. Vse kar vle~emo s seboj za peko smo uporabili samo enkrat. Na svetovcu krompir~ek. Upamo sam, da najdem ~imprej kamp in za~ne `e di{at z `ara. Na meji so hoteli videt {e prometno.

Po njihovi mimiki obraza se je vidlo zakaj.

O~itno jim je blo nerodno vpra{at za avto.

Nekateri niti ne vidijo spredaj {evron~kov.

Aja v trgovini smo zapravili 60,00 lit. Kar nekaj stvari smo nabavili. Je poceni.

Sobota 4. 8. 2007 Miss Piggy nas je vodila po najkraj{i poti.

Pravi off road. Po vaseh `ivih kolovoznih poteh. Ampak res. Kar po gozdu in vse povsod. Tako je to, ~e ji da{ taka navodila.

Tehnika dela ~udo za nas pa katastrofo.

Nekajkrat smo hudo nasedli. Evo nas. Hi{a in kar skozi njihovo dvori{~e proti kampu.

Mimo njihovih krav do jezera. Kak{na recepcija neki. Pravi pravcati avanturizem.

SPAK {t. 97

<<19

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> Vau. Ognji{~e ki {e tli. Vod iz vodnjaka, igri{~e fuzbalsko, ko{arka{ko en ko{ in odbojka vse na travi. Zakurimo ogenj, pe~emo klobase. Nikjer nikogar razen krav in ogromno komarjev. V vsakem kampu je huj{e z njimi. Tukaj je tudi ro{tilj+oglje. Si kar postre`emo. Neverjetno dosti pokritega prostora z klopcami. Je opazit da je tu bil tabor. So sledi v travi od {otorov v krogu.

Okrog 22-ih so se pri`gale lu~i na treh kandelabrih. Kdo jih je pri`gal? O~itno uni iz bajte. @ar, igre, klepet, spanje. Kamp je v narodnem parku Wigierski v eni vasi na cesti med krajem Sejny in Suwalki.

Ura je 10.30. Smo pri mehaniku. Trgovina z akumulatorji. Pujs nam ni dal nobenega znaka. Akumulator umrl. Hvala nevem ~emu za izum imenovani kurbl. Ha ha. Blagor nam da imamo. V`ge. Dobr da je Petar kdaj pa kdaj mal to `e prej probaval. Pri bajti se ustavimo, mal poklepetamo in pla~amo.

Imajo tudi sobe. Kar na vhodnih vratih od hi{e pla~amo. Vsi ob~udujejo avto. Gosti in lastniki. Cena je bla najprej 25,00 zlotov, mi mamo 19,00 zl. Âťok no problem give 19,00 zlÂŤ. Tako da realne cene nevemo. Smo bli pa vpra{an a je avtodom, pa al smo mel elektriko. Zdaj pri mehaniku poteka zamenjava akumulatorja in probava meritve. [ef+fantje zaposleni pomagajo. Pravzaprav {ef kar ska~e okrog nas. Petar mu da {nopssuvenir iz Menine z celjskega jesenca. Vpra{a {ef ali ima 40%. Ima, ima seveda. Ustavita se dva motorista-doma~ina. Hudi motorji.

Spra{ujejo od kje, kam, o na{i poti. Ponudijo pomo~. Ne hvala. In za`elijo sre~no pot. Spet dobra angle{~ina. Kot od gazdarice od kampa. Ona je `ivela en ~as v Ameriki. Pujs je zrihtan. [e cena 41.00 eu je 155.00 zlotov.

Nov akumulator plus delo, ki je ko{talo 15.00 zl. Odkrila sem v denarnici {e 220.00 eston kron. Me razjeda. Mi smo pa tok gledal da bi pametno menjaval in porabljal. Upam samo da bomo to lahko zamenjal tle na poljskem.

Do zdaj in ko gledam za nazaj vse cene vse dr`ave imam ob~utek da je Litva najcenej{a v vsem. Glede na fasungo z mesom za ro{tilj

smo zraven nakupili {e kaviar za domov, pa ful pi{kotov, kornfleksov za nadalno pot.

Kapucino iz neskafe avtomata je najbol{i na pumpah. Na Poljskem je cena 3.00 zlote.

Proti Var{avi nas vodi pot skozi Augostow.

Opa`am da je to kraj turisti~nega zna~aja na veliko. Ima jezero in jezerca v mestu in okrog.

Ladjice turisti~ne po njem vozijo. Ogromno kampov, izletni{kih sprehajalnih to~k. Precej velikih restavracij z tak{no in druga~no ponudbo. Rahlo me spominja na Bled. ^uti se turizem. Moteli, hoteli. V~asih se spla~a zavit skozi center mesta.

O tistem kaviarju prej moram zapisat, da je to mala koli~ina ~rneka in red~ega pa {e v akciji je bil. ^e pomislim da smo dal za biljard 2.00 lit za kaviar pa 10 dkg 1.80 lit. Sem pogledala ceno ve~je pakunge je bla nekje okrog 5 lit. Oh, ko bi bli bli`i doma bi vzela ve~ vsega tega pa ~e se Petar razpo~i. Vendar strah pred pokvarljivostjo me je ustavil. Je bil zlo`en v hladilniku, na{ pa ni vedno pri`gan.

Najraj{i nebi kupla ni~ pa me premaga tista babja `ilca shopinga. Ja take smo. Kok je vsega vsepovsod. Suvenirji, obleke, ~evlji, interier notranji, zunanji..... Kaj da so oni za nami. Kje pa. Estonija, Latvija, Litva vse kar ti srce po`eli. Samo po denarnici ne sme{ pose`t. Ne bom opisovala shoping centrov ala BTC in {e ve~jih. Norija za predstavnice ne`nej{ega spola.

Tankamo 45 lit 200.00 zlotov je 53.00 eu. [tevc ka`e 44240 km. Vozimo se. In to je ~as za pisanje. Zato sem se tok razpisala.

Dopoldne smo se spet connectal s Sla~kom.

Pravi da je dost pred nami in da kre~e dalje. [koda. Tudi mi se prebijamo navzdol. [el nam je ~as za mehaniko. Ura je 12.30 po `e na{em ~asu in Poljskem. Vsi smo popikani od komarjev. Vse nas srbi. Pa vseeno so tukaj komarji bolj prijazni od tistih na jesencu v Ljutomeru, kjer smo fasali cele bule. Daje nas lakota. Jaz pa razmi{ljam o banki za zamenjat tiste nesre~ne est. krone. Se bojim, ker nutri bo nedelja. In bo vse zaprto po Warszawi. Me kr stiska glupa~a glupa. Popr dodal Petar.

20>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> Aja. V Estoniji pomeni beseda pank - banka.

Dajemo se okrog muske. Otroci so dal Siddharto, Petar bi neki druzga jst pa bi najraje samo zvok ma{ine. @e u{esa so utrujena. Ali je to predzadnji {tadij? Kdo ve.

Mesto Grajewo. Banka je zaprta. Ob sobotah sploh ne dela. To je manj{i kraj. Nimamo zlotov in {e vedno tiste nesre~ne est. krone.

Malcamo. Ura je 13. Gremo dalje.

Kak{na sme{na imena vasi in krajev se vrstijo drug za drugim ko npr. Jozefowo, Adamovo, Sokoly, Koniecki, Lepice, Obritki, Kisielnica, @ebrki, Staviski, Budy, Zagroby, Kolaczki,...

Tukaj se komot sporazumevamo z me{anico sloven{~ine, srbohr va{~ine, ~e{~ine, ru{~ine. Sestavi{ en fajn mix in stvar deluje.

Seveda ~e sogovornik ne zna ni~ angle{ko.

Razmi{ljam o preteklih dnevih za nami. O ljudeh ki so nas (pujsa) opazovali kot deveto ~udo. Najbolj o~itno je bilo to v Estoniji, Latviji. Tam smo seveda potovali bolj po stranskih cestah. ^e ni bil turist s fotoaparatom obrnjen v pujsa je bil doma~in vsaj z mobitelom in fotkal. Kaj bi {ele bilo, ~e bi nas potovalo kar nekaj skupaj. Razli~nih tipov na{ih ljubljen~kov, ki so nas zdru`ili z novimi prijatelji. Zdaj `e starimi. Prava atrakcia vsepovsod, {e tisti z nobel avtodomi so nam blendal nas pozdravljal, si nas ogledovali. Dajali znake navdu{enja. Z besedami npr. very good, super, OK, nice,...

Vstopamo v mesto Lom`a. Je veliko.

Ubogamo Miss. Piggy in peljemo po njenih

navodilih v Ostrow Mazowiecka. Ima namre~ komando peljat nas po najhitrej{i poti. Evo nas tik pred Warszawo. S Petjatom sva se presedla. Me zadaj takoj zmanka. Ura je 16.30. naj bi si danes {e ogledali Warszawo zve~er pa spet v lov na kamp. Sprememba plana. Kamp je v Warszawi. Ugotovitev s pomo~jo potovalnega na~rta od stareta.

Super. Na vhodu Warszawe dobi na{a Miss Piggy naslov kampa. O ne. 15km je do tja. A tok velka je Warszawa. Saj je kamp v mestu.

Olala. Ura 17.00. [e 3 km do cilja za spanje.

V opisu kampa pi{e {e o mestnem prevozu in cenah. Bomo preverli kako in kaj. Pol pade odlo~itev. Warszawa danes ali jutri?

Nedelja 5. 8. 2007 Ura je 18.00. Zapu{~amo Warszawo. Utrujeni smo od vandranja po mest, ki te kar vabi in ti ne pusti oditi. Tako romanti~no norega mesta pa {e ne. V njem sem se po~utila nekako doma~e. Mogo~e tudi zaradi na{emu bli`anju k domu ali pa ker smo na Poljskem `e bili.

Sigurno pa je da ima nek ~ar, ~e smo bili vsi za to da si ga ogledamo {e danes. Vrniti se moram {e na v~eraj{nji dan z prihodom v kamp, ki premore {tiri zvezdice. Nobel. Prav te zvezdice so krive za moje jutranje nepisanje. Privo{~i si, kar se ti ponuja. Kajne.

Po vseh kampih do sedaj si tale zaslu`i ime Hilton. Naslov je camping Wok, Odrebna 16, 04-867 Warszawa. Pri chek inu se pozanimamo za karte za bus, o starem mestu in ostalem. Tako gre: karta za bus cena 7.50 zl. jo kupi{ kar v kampu. Velja ti za 24 ur. Torej karte so nam veljale {e za danes do 19-ih. Ko vstopi{ na bus vtakne{ karto v ma{inco ta od{empla zadaj datum in uro in to je to.

Uporablja{ lahko vse buse. Na recepciji sem kupila {e karto za 10,00 zlotov si obkro`la pomembne zadeve pa smo vzeli pot pod noge. Na recepciji dobi{ {e list z imeni postaj, da ne sfali{ kampa ali centra. Pri kampu se imenuje Romantyczna tista blizu starega dela pa Rondo J.Waszyngton. Res prava romantika v starem mestu. Polno gostinskih vrtov, ro`ice, sve~ke, brez tistega mestnega kaosa,

SPAK {t. 97

<<21

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> brez avtomobilov. V starem delu se nahajajo ve~ al manj same pomembne zgradbe v katerih so recimo univerza ta pa una, pa knji`nice, pa {e druge institucije, pa mogo~e cerkve, parki vsak s svojim pomenom.

Gromozanski vpliv zgodovine. Na enem od leta 928 pa dalje. V spomin in v vednost nadaljnim generacijam. Za vrnitev v kamp, seveda smo lovili zadnji bus, ura je bila `e 23 nam je pomagal en prijazen fant ki je kar sam pristopil ko je videl kako se matramo z karto in {t. busov. Pa {e panika. Vse se je lepo izteklo. Popadali smo v globok spanec, ki pa je bil v ve~ delih. Seveda zaradi `e na{ih rednih spremljevalcev komarjev. Kdaj jih bo zmankalo. To je `e mora.

Vstala sem zgodaj ob 7ih. Med jutranjim kofetkanjem sem se zapletla v prijeten razgovor s sosedom portugalcem. Z `eno sta napravila `e 17000 km iz Portugalske s svojim picassojem odkar sta krenila od doma preko Nordkappa pa vse do Warszawe. Se prave do danes. Sta dosti cikcakala v tem njujem potovanju. @elita si videt tud kaj je na levi in desni strani njune trase. Face. Nekje okrog 60 let bi jima pripisala. Spita v picassoju katerega je on zadaj sam priredil v le`i{~e. Povedal je da ima rad citroëna in da je na Nordkappu sre~al nekaj 2cv nakar sem mu jaz razlo`ila povezavo tega in world meetinga na [vedskem. Njuna pot ju pelje dalje sam res pa da po~asi proti domu. Njun krog bo po~asi sklenjen. [e danes pa sta namenjena v Auswitzs in meni se takoj pri`ge lu~ka. Ja mi tudi. Bom povedala Petru ko vstane. Po uporabi vseh {tirih zvezdic sem sko~ila do trgovine. Ja sko~ila ha. Kilometer pe{ tja kilometer pe{ nazaj. Medtem so se fantje zbudli. Hitro zajtrk, hitro pospravit, check out, parkirat pred kamp in v mesto.

Cena kampa je bila 82,00 zl. Caravan, trije odrasli, en otrok. Receptorke {e vpra{am {e za tr`nico, open market outside ona pa yes yes Ruski bazar hire. Oznaka na karto in goodbye. In tako je bil {e Warszawa drugi del pred nami. Najprej skok na bazar. Je glih na poti v stari del. Na prestopu iz busa v bus.

Otrokom se za~ne me{at. ^evlji, majice. Men tud mal, sam ne za to ampak spominki, suvenirji, darilca za doma~e. Oh, {e nekaj sem se spomnla. Med klepetom s tistim parom je pristopil drug sosed, ki je odhajal in nam je `elel podarit karte za bus ker so mu {e veljale. Pa ni nih~e rabil. Lepa gesta ni kaj.

Da se vrnem na bazar. Aljo{a kupi ~evlje. Ja Petja tud mora on tud rabi. Bogi ti na{i otroc.

Prodajalci so ve~ina vsaj v tem delu {tantov ~rnci. S Petrom probava fantom dopovedat, da naj ne sprejmeta takoj prve cene. Tuki se mora{ mal pogajat, mal zni`at cenkat. Da briga njih za tebe, da `elijo sam tvoj dnar, dobit ~im ve~ dobit za stvar. S Petrom jih opazujeva s par metrov. Motriva na njih kot `ivalski par ko spusti svoje mladi~e prvi~ v naravo na plano. Aljo{a pade na izpitu. Prva cena kupi. Superge so v vre~ki pri njemu pa nasmeh do u{es. Saj so ble pocen mami ati.

Good price je un reku. Res good price. Jima ho~eva pomagat, jima dopovedujeva, teli ~rnci fejst agresivni v ponudbi. Men je pokal `e v glavi. Petru tud. Kako fantom dopovedat da tile tukaj bi jim prodal kar bi se dal. Isti {tirje ~rnci so bli skoz za njima, na vsakem {tantu so jima ponujal firme. Ni da ni. Prave pijavke. Kon~no se Petja odlo~i za model. On rabi mal ve~ ~asa. Ker ima vedno v glavi kaj pa ~e ma un {e bolj{e. [t.42 so mu premajhne. Takrat pristopiva {e midva s Petrom, vsak z ene strani {tanta. ^rncprodajalec se skloni pod {tant (to je pravzaprav miza-dila) ~e{ da ima {t.43 »no problem i have 43«. ^akamo nekaj trenutkov, on nekaj spodaj dela, jaz ne vidim ni~. Ko se naenkrat Petar {e bolj pribli`a z enega metra tik ob mizo se skloni pod njo in vzklikne » hej on sam zamenja vlo`ke ne me basat 43 je not dal. Kira fora. Not good, not good, you change only change. Ej Breda tale je sam vlo`ek 43 not dal. Sploh nima ~evljev tle spodi. Sj se je men ~udn zdel k ni {katl. Kera natega. Kva je hitr. Na poglej sama. Lej. » In res da te kap.

Prava prodajna `ilca. So pa majstri. Kapo dol kako se znajo poigrat z ~love{ko psiho. Vidi{ {t. 43 obuje{ proba{ in ti je prav. Noro. Tip ne

22>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> trzne kaj dosti saj tud mi nismo bli nesramni.

Nekaj pomomlja mi pa naprej k drugmu. Petja se zopet vstavi pri enmu ~rncu. Ta je videt ok.

Ampak pri pla~ilu se ustavi. Dal smo 20,00 eu vrnit mora 20.00 zl. To je ok. Samo a so evri pravi? Kli~e svojga bossa, ta kli~e enga fanta. Pregleda in pritrdi da so pravi.

Zanimivo. O~itno je ta {e nov. Tudi po njegovi mimiki in kretnjah sva presodla s Petrom da je tko. ^ist drugo obna{anje. [e zasmilu se mi je, ko sem se obrnila nazaj in ga je boss kregal in kazal na ~evlje ostale. Izgleda da vlada sistem piramide. Vedno je nekdo nad nekom. Mi smo dobil pa le 20,00 zl nazaj. Joj. Joj. Joj. Fanta sta se zbudla. Smo tankal 44586 km 45 litrov 200,00 zl. Skoz me motjo pri pisanju. Jaz bi pa tko rada dana{nji dan zaklu~la. Petar je tud `iv~en. Zaradi njih in enga {leperja za nami ki vozi na meter. Norija, pa {e muzka dodaja svoje. Bolje bo da bom tih in se probam odklopit ter pisat naprej. Hec iz bazarja so bli tudi stavki prodajalcev ~rncev.

Npr: Aljo{a » whats the price?« ~rnc » Price is cheap. Dont care the price. Just try.« Kot prodajalci so bili tudi pravi rusi, indijci,... malo me{ano. Po vsem tem smo krenili v stari del.

Dnevna tura. Lepa. Skok na kebab po 7,00 zl in po {estih urah potepanja nazaj v pujsa proti Au{vicu. Tako bila je Warszawa videna danju i no~u. Ura je 21. [e 10. km in smo v Au{vicu.

Plan. Bomo spal kr nekje na parkiri{~u.

Ogledal tabori{~e potem pa v Krakow. Za danes sem kon~ala.

Ponedeljek 6. 8. 2007 Dobro jutro. Ura je 6.30. Petar vozi `e uro in pol. Katastrofa. Sino~nji Au{vic sploh ni bil Au{vic. Portugalca sta mi povedala narobe mesto. Zarad tega smo nardil 100 km ve~, rahli ovinek. Po ugotovitvi pravi Petar, da je {e sposoben voziti dalje proti Krakowu.

Doma~ini trije nam ozna~ijo na karti kje je to za Krakowom. Ob polno~i Petar parkira kar na eni benzpumpi kjer prespimo. Zdaj nas lo~i od Krakowa {e 15 km. Otroka spita.

Blagor jima. Nekaj se dogaja pri ma{ini auspuhu. Petar se boji da nam ni po~il nov konektor in je zato v auspuhu preve~ zraka.

Skoz neki poka. Baje ga nekje srka. [e ta udarc. @e tko sm vstala mal te~na. Ob 7.15 evo Krakow to~no v starem delu na parkiri{~u s pomo~jo miss Piggy. Zopet smo naredili kar nekaj km. Mislim pe{. Ogledali smo stari del, Royal Palace, vse mo`ne cerkve, zaprisego poljskih vojakov na glavnem trgu, neskon~no kolono romarjev (ne vem kam) kristjanov. Ob glavni cerkvi jih pozdravlja sam kardinal in bishop z ostalimi ki spadajo zraven. Zanimivo je blo ker smo stali 4 metre nasprot njega med nami pa mimohod romarjev. Stal je tam tko k mi, brez kakr{nihkoli ~uvajev. Takega do`ivetja pa {e ne, sva bila istega mnenja oba z Petrom. To poljubljanje roke, vsak romar si ga je `elel dotakniti. Tudi vpliv same cerkve in vere je v Krakowu ~utiti na vsakem koraku. Ampak res. Tudi ljudje so nenormalno pobo`ni. Pa ne mislim s tem ni~ slabega. Kdor veruje bi si moral ogledal Krakow. Po vsem tem smo krenili proti Schindlerjevi tovarni kar z pujsem in miss Piggy na Lipova 4. Ni kaj dost za vidt, samo me je vseeno bdajal tisti ob~utek emocij. Ne bom {la v detalje. Pi{em med vo`njo proti Oswiecimu - Au{vicu. Vro~e je. 24 stopinj. Zapustili smo o~itno severni del Evrope. Jaz sem zadnja od nas k sm za~ela spravljat s sebe ta topla obla~ila. Ura je 14.30. [e 10 km do Au{vica.

Tankamo 20 litrov za 90,00 zl na {tevcu je 44980 km.

Au{vic. Ne bom pisala. To ostane v moji glavi...

Torek 7. 8. 2007 Ura je 7.30. [e dobro uro in moramo zapustit parkiri{~e pred Au{vicem. Smo kar tu spali. Kar nasprot tabori{~a. Se da. So tud sanitarije z tu{i. Polno je kamerjev Italjanov. Cena parkiri{~a gre tko: za eno uro 3,00 zl., 12 ur 10,00 zl in 24 ur 20,00 zl. Je kot kamp ki pa ni kamp. Sno~ smo {li {e v mesto Au{vic nekaj pojest ven. Otrokom sva

SPAK {t. 97

<<23

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> obljubljala `e nekaj ~asa, da bomo jedli enkrat tud zunaj. Je treba obljubo izpolnit.

Komaj smo nekaj na{li. Tukaj se skoraj vse zapre ob 18-19ih. Stari del je bil mrtev. Se nam je to zdelo zelo ~udno. Tu restavracij skorajda ni. Le kebabi ali pa picerije. No samo zahvaljujo~ na{i vztrajnosti se je na{lo.

Ob 21 ih smo se vrnili na parking plac in tu prespali. Dana{nji plan nas vodi ~ez mejo na Slova{ko v ene toplice pri Liptovsem mikola{u. Zadevo poznamo ker imamo tam dobre prijatelje (dru`ino) z morja. Smo `e bili tam parkrat za novo leto pri njih. @elja nam je, se malo namakat in odmarat od vsega tega. Fanta pravita tistim toplicam oran`ne toplice, ker je voda rde~kasto-oran`na. Prvi~ ko smo bili tam je Petja izjavil »mami pogelj, to je tko kot da bi se kopal v cedeviti« Petar trenutno preverja auspuh. Mal {raufa, da ne bi bil tako glasen. Moram zapisat, da smo cel cajt ob~udovali pravzaprav na{ pujs.

Za nekatere je pravo ~udo. Ogledujejo si ga, tud fotkajo full. Najlep{e pa je, mal bom `leht, ko orenk kamperist pristopi k nam in ga hvali. Vau. Zmaga je na{a. Tud ferb~ni so od kje smo. Spoznanje vsega tega skupaj je: ~e `eli{ biti viden in ob~udovan, kar se ti tudi dogaja ves ~as, potuj po tej strani Evrope.

Aja. V War{awi smo videli voze~o se ds in nekaj xm. Doma~ih avtov.

Ura je 8.50. Zapustit moramo parking ker druga~e pla~amo 20,00 zl.

Ura je 13. Pre~kali smo mejo z Slova{ko.

Vozili smo malo gori, malo doli. Seveda, ~e pa nismo pri miss Piggy spremenili komando iz najkraj{e po najhitrj{i. Tako smo pre~kali narodni park, Babio goro, ski center in se spustili v dolino v kraj Jablonka, 5 km do meje zapravit zadnje zlotke. Na na{i levi nas spremljajo Zakopani. Na{ cilj pa je Beshenova. Tiste toplice. Sva ob cesti zagledala reklamo za njih in je to to. Tko zdaj veva ime. Dajemo nove smernice missicy in letimo dalje. Za~elo je padat. Fuj, mi pa v kopalke `elimo. Na meji smo {e tankal. Tud tle je bencin drag. 45120 km 44 lit je 1700 kron slova{kih.

Ura je 17. [e vedno nismo v Be{enovi. Smo se vmes ustavli. Zagledal smo en grad na sami skali. Si je treba ogledat smo si rekli.

Nahaja se v kraju Oravsky Podzamok. Imenuje se Oravsky hrad. Sam ogled traja eno uro in pol. Nora zadeva. Sam grad mislim. Ogled je voden. Vstopnino smo si priredili. Na{i otroc so bli kar {tudenti, je blo ceneje, ker je zastonj sam do 6ga leta starosti. Nato smo {e mal pojedli v bistroju pod gradom. Fanta sta vesela da je to zadnji ogled na na{em potovanju. Pravita »Dost mava cerkev, starih mest, starih delov, teh bajt... to je vse isto.

Kdaj bo konc tega?«. Evo. Mislim da je to zdaj res. [e pol ure vo`nje in smo v toplicah. Petar se nekaj ogla{a. Aha. Prisluhnem vmes.

Bencin mu ne gre iz glave. Cena. Cena. Cena. @e na Poljskem ko{ta. Tle pa tud. Ja, po Litvi je to bil kar skok cene. To kar smo tukaj zdaj jedli je blo pocen. Npr moja neka kislozeljna juha z klobaso 45,00sk.

Nestea ledeni ~aj pa drag 40,00sk.

Nenavadno razmerje. [e kapu~ino cena je 25,00sk (zani~), Petrovo me{ano veliko pivo pa 30,00sk. Petja je jedel kuhane hrenovke 30,00sk. Tako malo na katko o cenah. Dost je. Bom raj gledala ven. Skozi okno pujsa seveda. No kon~no nekaj poznanega na {tirih kolesih. V Dolny Kubin je lepo parkiran spa~ek pred marketom Supernova. Nima nalepke svetovca. Je pa iz Finske. Aja, {e eden se je ustavil zraven nas pred trgovino v Litvi. Fanta sta ga vidla, ker sva bla midva not. Ta je bil iz Nem~ije.

24>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> ^etrtek 9. 8. 2007 Na{li smo toplice. Na{li smo kamp. Malo smo povpra{al. Kar tako nekoga. Je privat hi{a in smo na njenem dvori{~u. Ni slabo.

Bolj{ to, kot pa na parkingu. Parking je hotu Petar. Sva se fajn skregala. Mislm da mam dost avanturizma. ^eprav tud tle ni perla. Ok. V~eraj smo u`ival ali ne u`ivel v termah.

Gu`va ni ~udno. Slovaki nimajo morja. Cena visoka. Fanta sta mela ena pravi {portni dan. Plavanje, jakuziji, tobogani, paintball, vo`nja {tirikolesnih motorjev, zve~er {e odbojka pri hotelu z enimi gosti. Sva si ogledala cene hrane v termah. Nizke. Zve~er smo imeli grill. Dejansko ma{ pri lastniku vse. Elek. gril, ro{tilj.... je fajn mo`akar.

Pla~al smo za dve no~i 700.00 sk. Cena kar iz glave, nobenih dokumentov ni blo treba, povrh pa {e njegovo lastnoro~no pe~ena pica gratis. Je bla tu prvi ve~er poljska dru`ina, ki dela v Nem~iji. Fajn dru`ina. Petar se je takoj ujel z mo`akarjem. ^e ne bi na{el asociacije na njegov ime bi si ga te`ko zapomnila. Nora Berta - Norbert. Kar naprej nam je dajal hrano. Probaj to in ono je super poljska specialiteta. In res je blo. Dobre klobasice, ve~ vrst. Mi pa njemu - dobra doma~a travarica. Na `alost jih je zeblo pono~ v {otoru in so od{li v apartma.

Danes sem ustala ob 7ih. [la v trgovino in zdaj ~akam da moji ustanejo. Mamo nove sosede. Par - motorista. Je kot moj Petar.

Brez problema {pancira non stop v gatah. Ja, eni so pa~ taki. Je pa pravi ~eh, ima {e bele {tumfe in pa tiste razpoznavne papu~e. Kaj pa vem. Najbr` nima drugih hla~, kot sam une usnjene. Tud to je mo`no. Ne ni res.

Za dons smo rekl da krenemo naprej, ~eprav vmes {e obiskat v Liptovski Mikula{ na{e kamerate z morja. Jarota in Katarino. Kdo ve ~e so doma. Ura je devet. Moji se prebujajo.

O, moj ma pripombo na tiste gate. Petar pravi da so pa boxarce le nekaj drugega. Da on `e nebi hodu v navadnih gatah. Petja izjavi: Âťun kr v gatah. Tko k atiÂŤ Kaj je fajn, ko nas kak{na stvar lahko spravi v smeh. Pa ~eprav so to gate.

Ura je 10.30. Smo `e v pujsu, `e na poti.

Misli mi be`ijo nazaj. K vsem obrazom, ki smo jih spoznali, nam kaj ponudili ali pa kaj dali. Vsi ti dobri ljudje. Sr~ni. Kdo ve ali se bomo {e kdaj nekje sre~ali - -videli. Na. Po 10 km vo`nje panika je. Bremze ne primejo.

Petar doliva bremz olje. Upa da bo. Pelje, probava, delajo ampak slabo.

Evo nas Liptovski Mikula{. Po 5ih minutah vo`nje od mesta panike. Petar pravi, da misli da primejo sam zadnje bremze. Smo pred bajto od Jarota in Katarine. Jih ni ve~ tle. So vse prodal in {li `ivet v Anglijo. Ja, vse sorte se dogajajo v `ivljenju. Tud taki premiki. Jih bomo `e na{li ob priliki. Smo krenil naprej. V Demanovi dolini so otroc se peljali z tirnim bobom. Vzeli smo si mal ~asa za okolico Liptov. Mikula{a. Tud mal proti Jasni - smu~. centru smo {li. Zdaj smo na poti proti Bratislavi.

Misli zopet tavajo. Se spomnim da so na poljskem prodajal na tr`nicah in tud v trgovinah posu{ene velike cvetove son~nic.

Zakaj bi to bilo? Kuhat al kaj? Ne. Sem v Krakowu na avtobusni postaji vidla pun~ko, ki je dr`ala cvet v naro~ju in lepo zobala z njega semena. Zanimivo. Joj, misli so zdej ble pri Ivotu. Le kaj je? En ~as je le pretekel.

Najbr` se ve kaj ve~. Po tej cesti prav lezemo, tovornjaki, kolona. Ob cesti je ogromno prodaje borovnic, meda. Smo v hribih. Borovnicam se re~e po slova{ko ~u~oiredky. Sme{no. Smo v dolini ob cesti te~e reka. Dosti podrobnosti z na{o de`elo Kranjsko. O poglej. Mali avtoodpad v mestu Mar tin in na strehi delavnice stoji sivi Charleston. Samo karoserija. Lepo za vidt.

Do`ivljamo pravo neurje z to~o. Tol~e noro.

Piha tud. Bogi pujs. En naval je {el mimo, evo spet. Velika je kot le{nik. Promet se je pravzaprav ustavil. Samo kamioni in avtobusi vozjo. Zdaj samo {e de`. Neurje. Polna cesta vode. Trajalo je 10 min, tik pred mestom Pova`ska Bystrica.

Ura je 16. Smo na avtocesti 120 km pred Bratislavo. Vsi smo danes bolj tiho. ^e pa se zgodi dialog ren~imo ko zveri. Prav vsi sno

SPAK {t. 97

<<25

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> ner vozni. Izgleda da je to zadnji {tadij strpnosti. Bodi raje tiho. Ne vem to~no kaj bo danes. Bratislava plus spanje na parkingu.

Jutri pa Avstrija, vse do Schladminga. Ogled Schladminga je v soboto cel dan. Tam se dobimo z mojim o~etom plus Tatjano in maretom. O~e je tam rojen in mu je `elja, da bi moj brat Mare, on in jaz bili enkrat skupaj v Schladmingu. To smo se dogovorili tik pred na{im potovanjem, da bi na koncu sestavili z obiskom mesta. Oni pridejo iz Ljubljane. Mi bomo tudi uspeli. Smo bili vmes na zvezi. S tem se bo zaklju~ilo na{e vandranje, ki danes {teje `e dvajseti dan. Joj kok je vro~e v pujsu. Direkt proti soncu vozimo.

Zadaj je uredu. Vmes nas je spet za kratek cajt pral de`. Ne da se mi pisat. Se bojim da se ponavljam. Kdo ve? Pri nogah mi kaplja.

Tud pujs ma {ibko to~ko o~itno. Rakrana kot pri spa~ku spredaj ob laputi. Nam tud pri stre{nem oknu zateka al pa pri kak{nem spoju na strehi. ^e je fajn de` ornk not te~e.

Joj, kok je grozna muzka tle not. Arabska. Sej jo mam druga~ rada ampak ta `e preve~ nabija. Je kot en tehno - rave z mal~kom etno arabske. Kar je preve~ je preve~. Sam bom tih! No prvi SLO kamion iz KP. Se pozdravmo.

Po tem ~utim da se bli`a konec. Registracije bodo po~asi vse bolj doma~e. Mormo tankat pravi Petar. 45500 km, 45 lit za 2.130.00 sk.

Malo vo`nje in postanek. Malca. Kuhane hrenovke na parkiri{~u. Petja ni jedu. Prav da ma dost kobasic, klobas, hrenovk. Je hotu makarone. Ja pol pa n~. Smo kon~al in krenil naprej. Poslu{amo radio Expres. Smo ga lovil `e v Be{enovi. Super muziko ima. Smo opazli da je v preteklih 24ih urah vsaj 4x zavrtel srbsko zmagovalko evrovizije Molitva. V angle{ki verziji. Jim je zlo v{e~, zgleda tko.

Na hitr smo se odlo~l, gremo v kamp v Bratislavi. Miss Piggy zopet dela s polno mo~jo. Je pridna. Kdaj pa kdaj ji zmanka mo~i, sam jo hitr nafutramo z {tromom. Na obvoznici ka`e zrak 33 stopinj, asvalt 41 stopinj. Je moral bit ~ez dan pasje vro~e, zdaj je ura 18.30. Evo nas kamp.

Petek 10. 8. 2007 Dobro jutro. Spet sem zgodnja. Sem `e pokofetkala. Uni {e spijo. Ne vem kje je trgovina, druga~e bi {la tud `e po kruh. Ta kamp je ~udn. Nikakav. V~eraj{ni prvi vtis je bil `e tak in je {e zdaj. Sanitarije, tu{i, umivalnica so potrebni ene dobre po{tene Fate, da bi vse skupaj spravla v red, kot se spodobi. Druga~e se kamp nahaja ob jezeru z vsemi zadevami, ki spadajo zraven. Voda je {e kr ~ista. Smo bli sno~ na sprehodu. Imajo pedolinote, skilift in {e in {e. Tud pla`a naokrog je dobra sam je use umazan. Se pozna velik pretok ljudi. Mal so fantje {e {portal, smo odigral jamb in se spravli spat.

V~eraj ni blo prave volje za obisk mesta. Pri meni osebno ne. Nekako ni {lo. [e manj na silo. O~itno Bratislava kdaj drugi~. Ura je 9.00, rahlo je za~elo rosit. Petar pravi da se bo {el skopat. Jaz sem {la raj pod tu{. Piha tud. Kopanja ni blo. Smo spakiral in od{li na ogled mesta. Nismo bli razpolo`eni. Nekaj se nam je pretrgalo. Pobral smo {ila in kopita ter krenil za Avstrijo - Schladming. Meja je bla prec. [e ena meja od mnogih do zdaj.

Predzadnja. Vsaj dnar je doma~. Doma~ ja.

Smo globoko v Avstriji. Med zelenimi hribi in dolinami. Wien sem prespala. Tam je sijalo sonce. Tukaj je obla~no. Avtocesta laufa pod pujsem. Dvakrat me je kap na ~rpalki. Na prvi lulanje 0.40 eur. Na drugi 2.70 eur kapu~ino. Tle smo tud tankal 42 lit za 53.00 eur in 45865 na {tevcu.

V sebi ~utim neko ~udno `alost. Vedno bolj mi misli uhajajo nazaj v Estonijo, Latvijo in Litvo. Razmi{ljam kako smo stiskal denar za razne stvari tudi manj{e (sok, kava, sladoled...) kaj bi se tam dobil za en kapu~ino tukaj. Nekako bi lahko naglas priznala, da mi je `al za kar precej Nejev izre~enih fantom. @al tudi to spada zraven na tko dolgi poti v lastni re`iji. Vedno pomisli{ na Âť kaj pa ~e bomo za kaj rabili, bolj nujnega.ÂŤ In tako vedno gleda{ da ima{ tisto rezervo. Razpolo`enje nam vidno in sli{no pada. Ne sam da ren~imo mi se `e grizemo.

Noro. [e 50 km do Schladminga. Zapustili

26>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> smo avtocesto. Je bla od Wien, Neukirschen, Bruck a.d. Murr in Liezen ven. Zdaj je bolj zanimivo. Smo na 750m nadmorske vi{ine nad nami pa se dvigajo mogo~ni dvatiso~aki in ve~. V Estoniji se nam je zgodilo da smo bli 20m pod morsko gladino. Podatki od na{e miss Piggy. Kamor koli se ozre{ po dolini nas obdaja zelena v vseh mo`nih niansah. Pravjo da zelena pomirja. Za Aljo{o in Petjo to ne velja. [e bolj se grizeta. Petar se je odklopu, jaz pa sem med dvema ognjema. Kaj ~e, on vozi. Evo nas v Schladmingu v kampu. Je prav v kraju samem. Ura je 19.00.

Sobota 11. 8. 2007 Ura je 11.50. Mojih {e ni. Rahlo postaja dolgcajt tu v kampu. Sam tle smo zmenjen.

Sno~ sem `e uredila na recepciji vse. Cena je 2 otroka plus 2 odrasla plus avtodom 31.00 eu. Zapustimo ga lahko danes kadarkoli. To je po{teno. Sem bila v trgovini.

Cene normalne razen salam. Od ra~una 19.00 eu so ble salame 8.10 eu. Pa ni blo tega kaj dost. 40 dkg razli~ne salame in 12 dkg aspika. Fanta sta v fazi termitov. Vse kar vidita pojesta. Skoz sta la~na, nenasitna.

Noro! Tukaj sedim in gledam na smu~i{~a, gondolo, ~eprav imam ob~utek, da se prava smu~i{~a skrivajo za hribom zadaj. V~eraj smo se peljali mimo znane Schladminske fis proge. Noro kako je strma. Je ~ist ob cesti cilj. Vse ostalo - ogledi - na{ {e ~aka. Ura je 12.00 Tulijo sirene tko kot doma.

Evo moji so `e tu. Okrog 12.30. mal smo pomalcal, ter jo mahnil na ogled Schladminga. Pozni so bli, ker so ble ogromne kolone. Vrnitev tujcev z morja. Na tunelih so se delale kolone - pla~ilo. Zaradi tega so zapustili avtcesto in jo mahnil ~ez drn in strn. Je trajalo zato dlje. No, pri{li so.

Mestece je majhno in mo~no vpre`eno v turizem. Ni kaj. Kapo dol Schladmingu. Tudi zdaj se ~uti duh smu~arije. Kako je {ele pozimi.

Cilj fis no~nega slaloma Schladminga morm popravti. Je pravzaprav ob cesti na parkiri{~u samem. Ta parking je

ob stavbi za gondolo, ki te, se mi zdi popelje v sam raj smu~arskih u`itkov. Tudi nas bo nekega dne smo si rekli. Pa naj stane. Ja, ja se mi zdi. Vau, dal smo dva tunela skoz in nasprot proti Nem~iji je 20 km kolona. Smo prov gledal na {tevc. Kok se bojo na~akal. Mi pa prosto, le`erno. Da se vrnem nazaj. Kljub stalnemu rosenju smo si mestece dodobra ogledal. Ima tudi tovarno piva. Ime piva je seveda Schladminger.

Pri{el je ~as da se poslovimo. Ura 19.00 in odhod proti domu. Ne vozimo skupaj, ker smo mi po~asnej{i, ~eprav so `eleli. Tatjana je navdu{ena nad pujsom. Ga je prvi~ vidla.

Je rekla da bi si takoj ga sposodla za par dni.

Da gre tko, kr nekam. Nekje na za~etku avtoceste so mahnili naprej. Enkrat takrat nam poka`e Miss Piggy 1100 m nadmorske vi{ine. Pujs pa rije vse vi{je in vi{je do naslednje Piggy-jine informqcije 1400m. potem pa navzdol, bogi reve` se upira (zavira) samo {e na pr va dva parklja (bremze sprednje). V mislih ga bodrim in vzpodujam naj vzdr`i {e malo. In tudi bo. Miss piggy pravi da bo prihod domov tik pred vrata ob 22.10. zdaj je 20.45. Ah ti detajli. Spu{~a se tema.

Se bom prepustila avtocesti in odtavala z mislimi. Zaenkrat moj odklop.

Ura je 22.22. Evo nas doma na parkingu. [tevec ka`e 46200 km. Konec je.

SPAK {t. 97

<<27

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> Zahodna Afrika 2006 (potuje, fotka in pi{e: Boris Kobeja - Kp) S potovanja z dakom po Zahodni Afriki med koncem januarja in za~etkom julija 2006 sem se seznamu prejemnikov z enotnim poro~ilom oglasil le dvakrat, in sicer v drugem delu potovanja. Razdelitev je bila nekako vsiljena s krajo dokumentov v Mavretaniji. V prvem delu sva z Nastjo potovala skozi Italijo, Francijo, [panijo in Maroko do Mavretanije, odkoder sem se moral zaradi izdaje novega potnega lista vrniti z letalom za en teden domov v Koper, ter na drugi del, po vrnitvi od doma, ko sem sam nadaljeval pot v Mali, Burkino Faso, Benin, Togo, Gano, Slonoko{~eno obalo, Gvinejo, Senegal, Gambijo ter ponovno v Mavretanijo in Maroko, odkoder sem se skozi iste evropske dr`ave vrnil domov.

Zapisa sta vsebinsko nedotaknjena, umestil sem ve~ino {umnikov in zamenjal {e kak{no ~rko, da je besedilo bolj berljivo. Neprirejena in neolep{ana zapisa pri~ata o sporo~evalcu, naslovnikih in kontekstu nastanka sporo~il.

28. maj 2006 Zahodna Afrika (1) Od Benina, prve dr`ave ob Gvinejskem zalivu in hkrati najbolj oddaljene to~ke potovanja, sem na poti proti zahodu (in obenem domov) v kak{nih petih dnevih skoraj samo prevozil Togo, se malo bolj pomudil v Gani in pred

nekaj dnevi vstopil v Slonoko{~eno obalo.

Potovanje po Beninu in Togu je bilo zaznamovano z neprijetnim odnosom med doma~ini in mano kot belcem. To nekako velja bolj za ju`ne predele obeh dr`av, ki so bolj obremenjeni s kolonialno preteklostjo izvoza su`njev, in seveda ne za vse ljudi. Na dale~ si prepozna(ve)n kot belec, tako tudi naslovljen in okarakteriziran. V~asih s posmehom, v~asih ironizirajo~e spo{tljivo, skoraj vedno pa povr{insko.

Gana je prinesla spremembo. Odnos do tujca je nekoliko bolj spro{~en (tudi tu te na ulici kli~ejo white man oziroma obroni, vendar je tega manj in podton je nekoliko druga~en), govori se angle{ko (po seriji frankofonskih dr`av mi je bilo to ~isto na za~etku kar nekam ~udno), dr`ava je ve~ja in za popotnika bolj pestra, ravno tako je poceni (na ulici lahko ves dan je{ za evro ali dva, pivo je trikrat cenej{e kot v Snack baru, spanje do pet evrov), tropske pe{~ene pla`e ... Skratka, glede na do sedaj spoznano bi jo kot Afriko za za~etnike priporo~il tistemu, (ki tega dela) ^rne Afrike ne pozna, namen pa ima v nekajtedenskem potovanju obiskati le eno dr`avo.

Zdaj sem `e nekaj dni ponovno na francosko govore~em podro~ju. Vsi (sicer redki) individualni popotniki, s katerimi sem govoril o mojih namenih iti v Cote dâ&#x20AC;&#x2122;Ivoire, so imeli mo~ne zadr`ke zaradi strahu in nezaupanja v trenutno situacijo, ki je posledica (pravzaprav {e ne kon~ane?) dr`avljanske vojne. Pu~ pred petimi leti, nato voja{ka oblast, menjava oblasti, uporniki, dr`avljanska vojna, tujci zbe`ijo iz dr`ave, militarizacija `ivljenja, izredno stanje, pove~ana mo~ policijskega aparata, nemo~ in nezadovoljstvo (nekaterih) ljudi, dvig cen, neobnavljanje infrastrukture, uporniki so {e in premirja tako zares {e ni. Vsak doma~in bo rekel, da je v dr`avi vojna, vendar vsi delujejo, kot da se ne dogaja ni~ posebnega.

Poznano, kaj ne?

28>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> Francozi se dr`avi izogibajo, ker jih je sedanji re`im izbral za gre{ne kozle in prebivalstvu predstavil kot krivce za vse slabo v dr`avi. Ta strah se je nekoliko generaliziral na vse belce. Ti (in drugi neafri{ki tujci) so zdaj tu predvsem kot pripadniki raznih mirovnih enot in nevladnih organizacij. Dolo~eni vidiki `ivljenja so dejansko neprijetni. @e prvi dan se je zgodilo nekaj takega. V poznem ve~eru sedim ob pivu v odprti okrep~evalnici na ulici v predmestju Abid`ana in ~akam, da mi pripravijo ribo.

Opazujem dogajanje med stojnicami na ulici, neobvezno klepetam z doma~ini, obenem gledam ravno tri mladeni~e, kako nespretno posku{ajo odparkirati avto, potem ko so nakupili nekaj hrane. ^udno zati{je in naenkrat se od nekod pojavi pet specialcev v popolni bojni opravi, vsak s svoje strani, avtomatske pu{ke uperjene v mulce, kri~ijo nanje, naj pridejo ven iz avta in se ule`ejo na tla. Fantje so bili trdi od strahu, kro`niki v rokah, eden je refleksno dvignil roke, drugi se je nekako ulegel. Opazim, da ni ve~ nobenega okoli mene. Na prizori{~u trije podelani reve`i, pet besnih specialcev, moja riba na ra`nju in jaz s pivom v roki.

Nadaljevanje nekako kot v filmih. Skratka, vsak je tu lahko sumljiv in predmet uradne obravnave (kar evfemisti~en birokratizem za tak prikaz mo~i, a?).

Naslednji dan se zapeljem v center Abid`ana. Prvi~ na potovanju sem hotel v mestni narodni muzej. Nekako intuitivno se prebijam skozi svojevrstno reguliran promet in ne ravno za~uda se znajdem na prometnem pasu, rezer viranem za avtobuse. Tako pravi policaj, ki me ravno tako ne slu~ajno pri tem zaloti. Tam je bil in ~akal na prvega kr{itelja. Oziroma tam so bili. Spet kombi policajev in tudi ti so si nadeli ime specialna policija. Oro`je okoli ram in pasu ni manjkalo. Specialna obravnava, zase`eni prometno in vozni{ko dovoljenje, v roki pa ro`nat listek, ki mi bo

naslednji dan (tisti dan je bil namre~ dela prost dan, ker je dr`ava s ve~ino muslimanov obhajala Jezusov dokon~en odhod v onostranstvo, menda) omogo~il ponovno dobiti dokumente - ob pla~ilu za kak{nih 30 eur kazni. Huh, glej sicer{nje cene iz tretjega odstavka, tudi tu so podobne. Ja, seveda nisem bil tiho in se pokoril, ampak glede na dr`avnovarnostno klimo in po splo{nem razkazovanju mo~i policijskega aparata tudi nisem preve~ te`il.

O~itno sem zavozil na za avtobuse â&#x20AC;&#x153;rezerviranâ&#x20AC;? vozni pas, to so mi kasneje znali razlo`iti prav vsi doma~ini, torej poznajo ta prometni trik. Vendar pri razvr{~anju v pasove ni bilo prometnega znaka, ki bi mi prepovedal zavoziti na ta pas ali ki bi me usmeril v pravega. V to sem bil skoraj prepri~an, a sem se kljub temu vrnil tja. Seveda s fotoaparatom - in slikal edini postavljen znak, vendar ta ni opravljal nobene od obeh mo`nih funkcij. [e isti dan grem na policijsko postajo, ker je bila ravno na poti proti domu (prijetnem kampu nekje za vzhodnem obrobju prestolnice), uniformirance soo~im z dokazom (digitalec je zakon), vendar se je name streslo le kup napa~nih utemeljevanj, tokrat iz kak{nega ducata ust, katerih skupni imenovalec je, da ima prav tisti, ki ima mo~ (to je bilo re~eno `e v Alici, ne?), jaz pa se nisem kon~al vseh lekcij Franco{~ine iz mojega avdio-knji`nega te~aja Il francese senza sforzo. V redu, se odstranim, se vidimo raje jutri. Bom posku{al govoriti le z enim, tistim pravim.

Naslednji dan ne pla~am ni~ in dobim dokumente. Na poti skozi mesto do tega opravka so me ustavili {e petkrat! Tisti dan sem se o tem precej pogovarjal z mojim gostiteljem. Zunaj mest so policijske zapore povpre~no na kak{ne pol ure vo`nje, vsekakor pri vsakem vhodu v mestu in izhodu iz njega, policaji obvladujejo mestne ceste in ulice, ustavljajo ~imve~ voznikov (tujce o~itno {e posebno radi), saj so (vsaj) lokalni vozniki dobro priu~eni, kako je treba

SPAK {t. 97

<<29

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> v takem primeru ravnati - najraje hkrati s pozdravom v stisnjeno roko izro~iti za kak{en evro var{~ine. Tudi ve~krat dnevno. Pred policijsko postajo so bili parkirani sami novi mercedesi! Dr`ava si je namestila u~inkovit policijski in sploh dr`avni aparat. Ljudje niso najbolj zadovoljni. Tujci so zbe`ali, cene rastejo, dr`ava ima lastne vire in zaloge nafte, tudi izva`a jo, cena bencina pa se je letos dvakrat dvignila in je zdaj skoraj tako visoka kot pri nas. Potencial dr`ave velik, zaradi neurejenosti pa vse stagnira. Ljudje nimajo dela, vsak sicer kaj prodaja, dr`avni aparat pa prosperira. Ceste so asfaltirane in {iroke (Slonoko{~ena obala je bila mali afri{ki ~ude`), vendar niso vzdr`evane.

Prometnih znakov ni, nekateri semaforji delajo deloma. Po de`evni dobi so volitve in (vsaj vsi tisti, s katerimi sem govoril) upajo v novo vlado.

Sicer mi dr`ava ustreza. Z ljudmi je {e enostavnej{e, vsi sicer jamrajo nad situacijo in belec je tudi tu spro`ilec sanj o (ne)posredni re{itvi te`av, kar spet obarva vsakokraten odnos, vendar jeto pa~ Afrika.

Vse je poceni razen bencina. @e prvi dan, ko sem se vozil skozi tropsko go{~o, mimo planta` oljnih palm, kokosov, banan in ananasov, sem se ustavil pri stojnicah z ananasi ob cesti, dal eni od prodajalk narezati enega, za tretjino evra mi je narezala dva in po urici hecanja, ponujanja sestre v poroko in fotografiranja s takoj{njim digitalnim feed-backom so mi ob odhodu v avto nametale {e kup oble~enih ananasov.

Hrana zelo dobra, litrska steklenica hladnega piva en evro, pla`e fantasti~ne, vreme prav ustrezno: skoraj vsak dan se sicer zlije de`, vendar je vmes jasno z ov~icami na nebu, sonce je kar mo~no, vendar je v senci s sapico prav prijetno. Spim kjer koli, ve~inoma na dakovi terasi, po mo`nosti na pla`ah, ljudje se ne vtikajo v tvoje po~etje. Mislim, da bi jo tรกko, kot jo opisujejo doma~ini, predpu~evsko, kar

postavil proti vrhu s popotnega vidika za`elenih dr`av. Res pa je, da il faut apprendre/parler le francais.

Zdaj sem v San Pedru, na obali, od tod grem proti severu, proti mestu Man in nato proti zahodu v Gvinejo. Napovedujejo te`ave, ker naj bi ravno obmo~je, ki ga moram pre~kati na poti v Gvinejo, ne bilo pod nadzorom uradnih oblasti, ampak ga obvladujejo uporniki. Tudi take stvari `e poznamo. ^e se ne bo dalo, bom posku{al poiskati kak{en manj{i mejni prehod se bolj proti severu, vendar so ti neasfaltirani in tam gori je de`evna doba v bistveno ve~jem zamahu. V najslab{em primeru imam se vedno malijski vizum. Vendar mislim, da bom sredi naslednjega tedna kljub vsemu v Gvineji.

Sledil naj bi Senegal, v Mavretaniji naj bi bil simboli~en konec potovanja, od tam pa le {e finan~no obremenjujo~e vra~anje domov v Koper.

Ker nisem bil kak{en teden povezan v splet in ker mislim, da bom tudi v naslednjih dveh tednih imel omejen dostop do njega, sem se danes prav posebno razpisal. Prvi~ in najbr` tudi zadnji~. Potovanje ni ravno pospe{eno, vendar mi bo mogo~e kljub temu uspelo priti domov {e v juniju. ^e ne pa kasneje.

Tu mi je nekdo omenil, da so se ^rnogorci odlo~ili za samostojnost. Je {e kaj, kar moram vedeti, da me bodo na poti proti domu spoznali kot Evropejca, Balkanca, Slovenca, Kopr~ana? Sugestije dobrodo{le.

30>>

SPAK {t. 97

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> 16. junij 2006 Zahodna Afrika (2) Sem v Nuak{otu, glavnem mestu Mavretanije, `e ~etrti~ na tem potovanju. ^eprav bi morale ravno zdaj in v naslednjih dveh mesecih dnevne temperature segati krepko prek 40 oC, je ob mojem tokratnem prihodu prav prijetno sve`e. Tu ~utim konec potovanja, ~eprav je do doma {e skoraj 6000 km asfalta, prvih par tiso~ proti severu z vetrom v vetrobransko steklo, in tudi precej kilometrov pla`, na katerih bi se rad vsaj malo aktiviral s kak{nim pe{~enim d`ogingom, {e preden doma za~nem z mojim standardnim gibanjem.

Pravzaprav sem se usmeril na pla`e `e v Senegalu in Gambiji (dolge in prazne), kjer sem itak posku{al ~im bolje zadovoljevati zgolj osnovne potrebe (saj tudi drugod nisem ravno obiskoval muzejev). Po ne ravno k ~utom usmerjenem potovanju prek Gvineje - sicer prijetne de`ele, v njenem osrednjem podro~ju precej podobne Sloveniji (planine, krave), kjer pa ni elektrike, teko~e vode in skoraj ne asfalta na cestah, zato ljudje na standardno vpra{anje Gre? odgovorijo Nekako, znana pa je (bila) tudi po grozljivi nadle`nosti dr`avnih organov -, sem bil kar vesel, ko mi je uspelo brez ustrezne dokumentacije prevoziti dr`avo in pre~kati mejo v Senegal, kjer sem najprej {el na hladno pivo (v Gvineji je bila topla, tudi ~e so jo potegnili iz hladilnika, saj brez elektrike pa~ ne deluje). Brez pravega `iga gvinejskih organov v potnem listu in brez

laissez-passerja za avto pa sem bil, ker sem v Gvinejo vstopil skozi zaprto mejo. Tisti del meje ima tak uradni status (tudi fizi~no meja na poti skozi d`unglo ni ravno najbolj prehodna), ker je na drugi strani od slonoko{~enoobalskih protivladnih upornikov okupirano podro~je, nad katerim vlada Slonoko{~ene obale torej nima nadzora. Ko so me Gvinejski organi na meji popisovali v tiste famozne, v vseh teh dr`avah tipi~ne nekajkilogramske vsenamizne bukve, so pod zadnjim vpisom naredili dolgo diagonalno ~rto, obrnili stran in zapisali datum, kak{na {tiri leta kasnej{i od tistega nad diagonalo.

Kljub temu mi niso odprli {ampanjca, sem pa dobil uradno spremstvo do naslednje vasice, tam {e eno do naslednjega naselja ... Skoraj prepri~an sem, da je to bilo/bo edino pravo prebijanje tega potovanja. Nekoliko spominja na tista med potovanjem 1993. leta po SZ, vendar je bilo tokrat dosti ve~ vsega na kupu.

Izku{nja z desetinami kot rambo/ameri{ki marinec/slavonski kmet ... oble~enih in do zatemnjenih son~nih o~al oboro`enih mladcev na kak{nem ducatu voja{kih zapor na poti skozi okupirani zahodni del ob tromeji z Liberijo in Gvinejo (znane podobe kak{nih liberijskih ali sierraleonskih upornikov na CNN-u?!), ki so se {li do potankosti izdelane in dobro natrenirane vselej enake psiholo{ke strategije (ĂĄ la padajo~e zahteve, dobri/slabi de~ko in seveda ~isto obi~ajne gro`nje), da bi pri{li do denarja, kombinirana z na mestih kot hoja po~asno vo`njo skozi neko~ sicer uporabljano, zadnjih nekaj let pa povsem zanemarjeno kak{nih 80 km dolgo tropsko gozdno potjo, kjer je pri premagovanju skalinad, pre~kanju mostov iz (manjkajo~ih) hlodov in brodenju rjavih mlak dak kar nekajkrat obti~al in sem moral po~akati, da se od nekod iz gozda pojavi kak{en doma~in in mi da roko, je bila kar primerna, da sem {e nekaj dni miselno predeloval zadeve in bil kar nekam iz~rpan. Takrat bi si {e kako `elel pla`e in piva. No, daka sem nekako prepeljal nepo{kodovanega, ~eprav se je pretegnil na vse na~ine in se kar mo~no nadrsal po {asiji

SPAK {t. 97

<<31

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> (sprednja spodnja za{~ita je zakon!). Ostale gozdne poti po Gvineji so bile kot poti ob na{i Dragonji, savanske piste proti severu zgolj pra{no tresenje. Na roko mi je {lo tudi vreme, saj je bil komaj za~etek de`evja, sicer ne bi stavil na dakove sposobnosti ga`enja blata. ^e odmislim policaje v Abid`anu, vse mogo~e kontrole na cestah in ~udno premirje z okupiranim precej zanimivim zahodnim delom okoli Mana, je Slonoko{~ena obala kar ustrezna de`ela, pravzaprav je privla~na predvsem njena obala. Gvineje zgolj radovednemu popotniku nekako ne bi priporo~il. Toda za takega Maroko zagotovo ni napa~en. Danes grem proti njemu in naprej proti domu. [e zadnji pozdrav iz Afrike.

Nova reklama (pi{e: Marulek) @e videli novo reklamo za C5 II? Seveda, kaj mi je, avta {e zunaj ni in jaz vas `e spra{ujem po reklami, ki sploh {e ni bila po TV... ^e ho~ete biti obve{~eni pred vsemi, se priklju~ite na internet. Tudi mi smo se in naleteli smo na reklamo za novi C5, ki je... kako bi rekel... druga~na. Prikazuje discipliniranega blondinca, ki se vozi seveda s C5, vendar po nem{ki pokrajini in odkriva nem{ke stereotipe, tudi take, ob katerih Nemci dobijo rde~a lica ali zaradi zgodovinske vesti celo pogledajo pro~...

Kon~a se s stavkom ÂťUnmistakeably German. Made in FranceÂŤ. Tudi mi v njem vidimo malega C6, drugi morda A4. Idealna kombinacija? Upajmo.

OGLASI Prodam CX TRD Turbo, letnik 1986, ima klimo ter komplet elektri~ni paket.

Ve~ na tel: 041/410-973 Tony V prej{nji {t. je ponagajal tiskarski {krat.

Upam, da je oglas {e aktualen.

Prodam nove lu~i od VISE Martin, GSM: 041/829-780

GORA OLJKA 15. 3. 2008 organizator: sekcijaCelje (vabi: Pubi) Kot vsako leto, bomo tudi tokrat Celjani organizirali sre~anje za uvod v novo spa~karsko sezono. Kot je bilo na zadnjem sestanku sporo~eno, se bo veseli dogodek zgodil 15. 3. 2008. @e kar mnogo zadnjih let smo navajeni, da se napotimo navkreber, in tudi letos bo tako. Po mnogih letih Bo~a in izletu na Kal, smo lani vpeljali novo lokacijo Goro Oljko, ki je izkazala kot prava stvar predvsem po zaslugi prijaznih gostiteljev in spro{~enega vzdu{ja. Ker se konja, ki dobro vle~e, ne menja, bo Gora Oljka tudi letos cilj romanja ljubiteljev citrodobrot oz ljubiteljev dru`enja njim podobnim.

Cena bo, kot obi~ajno, spa~karju prijazna, lepo vreme smo naro~ili. Pot bo ozna~ena.

Upamo, da nas tudi letos obi{~ete in naredite na{e sre~anje {e bolj{e.

Nemara vas ~aka {e kako presene~enje....

O podrobnostih vas {e obvestim.

Za obujanje spominov prilagam dve zadovoljni faci od lanskega leta. Upam, da ni ni~ spornega, saj je Leon buden. To je {ala, da ne bo kdo vzel kot provokacijo hehe...dandanes mora bit ~lovek previden.

Za info. sem na voljo na emajl pubi2cv@email.si ali 041 523-850 Pubi Lep pozdrav vsem sekcijam in njih ~lanom od Celjanov

32>>

SPAK {t. 97

POD NA[IMI GARA@AMI Pri Tonyju II (pi{e in fotografira: Dejan Orovi~) Letos je {estdeseta obletnica 2CV. Pa poglejmo v eno od na{ih gara`, kako {e vedno skrbimo za ohranjanje tega priljubljenega modela. Tak{nih, ki vedno nekaj »rihtajo« in tako »zapravijo« svoj prosti ~as in denar, je v na{em klubu kar nekaj. Eden izmed njih je na{ Tony Ciglar, po poklicu orodjar, zaposlen v podjetju ADK Dolane. Doma je iz okolice Ptuja in je te dni zaklju~il `e svoj drugi projekt Spa~ek. Prvega sem pred ~asom `e predstavil, bila je lepa bela Dolly prve serije, ki je na{la novega lastnika na Ptuju. Ta drugi Spa~ek Tomos l. 1973, kot pravi Tony ne gre od hi{e in je {e bolj perfekten in {e lep{e obnovljen. Dejansko je sestavljen iz samih novih originalnih delov, torej je nov in bolj{i, kot je pri{el iz teko~ega traku pred desetletji iz tovarne. To, da je vse temeljito za{~iteno nima smisla omenjati, sestavljen je na milimetre natan~no, prej mojster Tony ni zadovoljen. Sicer pa ve~ povedo fotografije. Projekt se je ustavil pri 5 mestni {tevilki v eur. Zadnje, kar je manjkalo, je bil prednji par vrat, katerih niso imeli nikjer na zalogi (med spa~karji) znani prodajalci po Evropi, no Tony jih je potem kupil kar pri nas v Sloveniji. Seveda je iskal originalne in nove.

Torej Tony v Lantreni le poka`i svojo mojstrovino in {e kak{nega odli~nega Spa~ka lahko pri~akujemo izpod tvojih mojstrskih rok.

Tony je natan~en, linije {timajo v nulo.

Ma{ina je `e laufala lani spomladi.

Ta maska mi je pri Spa~ku najlep{a.

[e v prafaktorjih, pravkar je Tony ~akal novi {tevec iz Nem~ije.

SPAK {t. 97

<<33

KDO SO TI LJUDJE? Predstavljam vam nekaj na{ih ~lanov, brez katerih Koper ni Koper; (pi{e: Vojko) Bo`o Ugrin Z nami od same ustanovitve kluba. Odgovorna oseba, kateremu se lahko marsikdo zahvali, da lahko {e vedno kro`i po cestah s svojim ljubljen~kom. Eden redkih mojstrov, ki ne dr`i znanja samo zase, ampak ga rad deli z ostalimi. Ni problema, da ga ne re{i. Pravi, da se je upokojil, toda nam {e kar pomaga z na{imi 2cv te`avami.

Katja Skok »V klubu no~em funkcij«,so bile njene besede {e ne dolgo nazaj.Ta izjava se ni nikoli pri nobenemu obnesla,in tudi ona ni izjema,saj je postala klubska blagajni~arka. Odli~na organizatorka, saj ima vedno vse pod kontrolo, predvsem finance! ^e boste pohajali po krasu in si boste za`eleli dobro jeda~o in pri tem {e poklepetat z njo v `ivo, se ustavite pri njej v {torjah, saj je prevzela dru`insko gostilno. Ne morete je zgre{iti, spredaj je parkirana svetle~e modra lady Dy. Bo{tjan Miklav~i~ Njemu gre zahvala, da sekcija laufa tako dobro, saj je `e vrsto let na{ tajnik. Z dru`ino reden gost na{ih sre~anj, pa tudi kak{no tuje mu ne uide. ^e ste bili na katerem od na{ih sre~anj dobro »potrjeni«, se zahvalite njemu, saj nam on rihta pija~o. Zadnje ~ase okoli z

novim rumeno ~rnim Charlijem, v gara`o pa je pospravil svojo dolgoletno spremljevalko Dyano v pri~akovanju na obnovo.

Redkobeseden, toda izjavo da vedno v pravem trenutku.

Igor D`ikanovi~ - Ðika Vedno prvi pozdravi vse udele`ence na{ih sre~anj, ali po doma~e recepcijamo`. Ko pomislimo na recepcijo,pomislimo nanj.

Vedno vesel, v njegovi dru`bi vam ne bo dolg~as, vpra{ajte otroke, saj je njihov animator. Delat bi moral v vr tcu, toda pot ga je vodila na morje, kjer skrbi za ~isto~o na{ega malega ko{~ka morja. Trenutno v necitroënu, ampak saj bo, pravi on.

KUBED 2008 Vsi lepo vabljeni 5. 4. 2008 v Kubed, na tradicionalni ribji piknik, tokrat `e 25-i~.

Kdor {e ni bil pri nas ne ve, kaj je zamudil, in ~e se letos odlo~i nas obiskat naj ne skrbi, saj bo pot ozna~ena. Iz ^rnega kala se spustite proti mejnemu prehodu So~erga (Buzet) in ko pridete v Kubed, ste tam. Vreme bo, za spanje poskrbljeno v dvorani. Se vidimo!

Info: Vojko 031 599 730

SPAK34>> {t. 97

<<34 Predsednik kluba: FRANCI HLEBEC - Fric Pot k studencu 9, 1360 Vrhnika GSM: 031/ 385 854 tel.: 01/ 755 36 77 email: franci.hlebec@gmail.com Tajnica kluba:

sekcija MURSKA SOBOTA predsednik: ANDREJ BARAT Kajuhova 5 9000 Murska Sobota GSM: 040/ 838 409 email: baratko@volja.net

sekcija PRLEKIJA predsednik: DEJAN OROVI^ Dornava 104, 2252 Dornava tel.: 02/796 40 31 GSM: 040/ 040 338 810 email: dejan.orovic@teleing.com http://www.citroen-pla.net

MATEJA KOBAL Matja`eva 15, 1000 Ljubljana GSM: 051/ 630 357 email: Kobalovi@siol.net

SEKCIJE KLUBA www.citroen-klub.si

sekcija RADOVLJICA

sekcija VRHNIKA

predsednik: LEON OBLAK

predsednik: KLEMEN VINTAR

Hra{e 20 1216 Smlednik GSM: 041/ 254 255 email: leon.oblak@amis.net http://www.citroen-klub.si/sek-ra.html

sekcija NOVA GORICA predsednik: MATIJA FLORJAN^I^ Cvetli~na ul. 44, 5250 [empeter pri N.G. GSM: 051/310 516 email: matija.florjancic@naturaljust.si http://www.citroen-klub.si/ sekcije/gorica/sek-go.html

Pod gozdom cesta I/I 1290 Grosuplje GSM: 041/ 567 809 email: klemen.vintar@gmail.com http://www.citroﾃｫn-klub.si/sek-vr.html

sekcija BRE@ICE predsednik: DAMIR ZALOKAR Orehovec 36b 8311 Kostanjevica na Krki tel.: 07/498 77 19 GSM: 031/604 650 email: damirzalokar@hotmail.com

sekcija MARIBOR

sekcija LJUBLJANA

sekcija KOPER

predsednik: MARINKA DOLENC

predsednik: MATEJ BIZJAK

predsednik: VOJKO JAZBEC

Linhartova 4, 2000 Maribor GSM: 031/ 771 124 email: zmesanababa@gmail.com http://www.citroen-klub.si/ sekcije/maribor/index.html

Cesta na Brdo 45 1000 Ljubljana GSM: 031/ 354 904 email: bizjak.matej@volja.net

II. prekomorske brigade 26a 6000 Koper GSM: 031/ 599 730 e-po{ta: jazbecv@gmail.com

sekcija CELJE predsednik: GREGOR VRANI^ Breg pri Polzeli 45 3313 Polzela GSM: 041/ 523 850 email: pubi2cv@email.si

www.citroen-klub.si

CITROﾃ起 KLUB SLOVENIJE je tudi ~lan SVAMZ