SPAK 98

SPAK {t. 98

<<3

TRETJA STRAN

Pa smo spet tam - pred na{im najve~jim sre~anjem! Tokrat smo se preselili malo ju`neje, v Pulo, oz. na Zlatne Stjene, ~e smo natan~ni.

Seveda bo kot ponavadi: ve~er sekcij (vsaka sekcija se z svojo stojnico predstavi na poseben, tipi~en, gurmanski in enolo{ki na~in), ring (kdo prej obrne svojega Citroﾃｫna v kvadratu {est na {est), spretnostna vo`nja (proga je presene~enje!), spoznavni ve~er (krstna no~ za nove ~lane), otro{ke igre (skrivalnice, delavnice - na temo Spa~ek&Co), ob~ni zbor (sendvi~i in formalnosti) in zaklju~ni `ur z `ivo glasbo... Tudi ~e sem kaj pozabil, vam je jasno, da so prvomajska sre~anja lahko mnogo tega: veselja~enje na morju, dru`inski dopust, izhodi{~e za izletovanja ali pa vsakega nekaj... Dobrodo{li!

Kaj pa va{ Spak? Ker je sezona v polnem zagonu, smo `e obdelali kje smo bili in kam bomo {li, spomnili smo se na 15. letnico na{e Xantie, ki je kar nekako v senci leto{njih (bolj) legendarnih jubilantov, o katerih bomo pisali zelo ob{irno, spet smo pogledali pod na{e gara`e, nadaljevali bomo z priljubljenimi potopisi in se zatopili v klubsko politiko z zapisnikoma iz sestankov v Spuhlji in Parizu...

SPAK je glasilo ljubiteljev in voznikov Citroﾃｫnovih vozil Slovenije, izdaja ga CITROﾃ起 klub Slovenije.

Prispevkov ne honoriramo, nepodpisanih ~lankov ne objavljamo.

Avtor nepodpisanih ~lankov je glavni in odgovorni urednik. Za verodostojnost podatkov in navedb odgovarja avtor ~lanka.

Glasila ni v prosti prodaji in ga prejmejo ~lani kluba, ki so poravnali letno ~lanarino, brezpla~no.

Uredni{tvo glasila: Ale{ Krajn~an, glavni in odgovorni urednik Tehni~na urednika: Nada, Vrba Stalni sodelavci: Martin Oblak, Dejan Orovi~, Vojko Jazbec, Klemzy Jure Arzen{ek, kola` na zadnji strani: Nada ilustrator: Martin Oblak

[e misel za konec, pa magari oguljena: cilj je pot! Zato vam `elim obilo ugodja in udobja v novi sezoni spa~karije!

Vse prispevke za glasilo po{ljite na naslov: Ale{ Krajn~an Kidri~eva 12 9240 Ljutomer tel.: 02/582-16-67 GSM: 040/382-591 email: glasilo.spak@gmail.com

Va{ urednik, Ale{

zaklju~ek redakcije za naslednjo {t. SPAKA: 18. 5. 2008

>>>>>>>>>>>>>>> fotografija na naslovnici:

foto: Xantia v marcu avtor: Alko

4>>

SPAK {t. 98

ZAPISNIK SESTANKA Zapisnik sestanka predsedstva CKS Spuhlja, 16. 2. 2008 Prisotni ~lani predsedstva: predsedniki sekcij: Damir Zalokar (BR), Gregor Vrani~(CE), Klemen Vintar (VR), Dejan Orovi~ (PRL), Matija Florjan~i~ (GO), Andrej Barat (MS), Leon Oblak (RA), Marinka Dolenc (MB), Matej Bizjak (LJ) in predsednik kluba Franc Hlebec, podpredsednik kluba Alja` Stare, blaganjk Katja Skok, tajnik kluba Mateja Kobal Ostali prisotni: Ale{ Krajn~an, Boris Manfreda Dnevni red: 1. Prvomajsko sre~anje 2008 2. Finan~no poro~ilo za leto 2007 3. Spak 4. Spletna stran 5. Poro~ilo ACI, SVAMZ 6. 0,5% dohodnine 7. 60 let spa~ka 8. Razno 1. Prvomajsko sre~anje 2008 ^as sre~anja od 30.04.08 do 04.05.2008 Franci Hlebec je posredoval informacijo potovalne agencije Son~ek. V Lanterni nam v apartmajskem naselju lahko zagotovijo le 368 le`i{~. Nastanitev za ostale je sicer mo`na , a v nudisti~nem naselju Solaris caa.

800m od apartmajev Lanterna. Ta oblika namestitve je za klub neugodna, zato se i{~e bolj{o obliko namestitve ali novo lokacijo.

Do sedaj pridobljene nove lokacije:

- sekcijia Radovljivca; pridobili ponudbo za Trogir; cena 39 EUR na osebo, aparmaji za 3 ali 5 oseb - okolica Zadra Zaton, mobilne hi{ke 60 EUR na osebo - Franci Hlebec; ponudbe, ki mu jih je do sedaj uspelo pridobiti so sicer v Istri, vendar so vse polpenzionska namestitev v apartmajih.

Sklep: 1. Marinka se pozanima ali obstaja mo`nost, da bi bili vsi name{~eni v Solarisu.

2. Pridobiti novo ponudbo.

Zadol`itve: - za majice zadol`ena sekcija Vrhnika (ugodnej{a ponudba), poskrbijo tudi za dokon~no oblikovanje logotipa in nalepke.

Barva majic je bakreno oran`na.

- recepcija: vse sekcije; koordinator Mateja Kobal - igre za otroke => sekcija MS - igre za odrasle => sekcija CE - ring => sekcija PRL - spretnostna vo`nja => sekcija KP - sestanek predsedstva => sekcija RA - ob~ni zbor => sekcija BR - krst mladih ~lanov => sekcija VR - zaklju~ni ve~er => sekcija MB - bend => Franci Hlebec - ocenjevanje vozil => Gregor Vrani~ - na ve~er sekcij se zaradi razpoznavnosti ~lani oble~emo v majice, brezrokavnike, kape z logotipom enega od sre~anj.

- po prireditvi bo prireditveni prostor pospravila sekcija, ki je bila za prireditev zadol`ena. Sekcija Nova Gorica priskrbi vre~e za smeti.

SPAK {t. 98

<<5

ZAPISNIK SESTANKA >>>>>> 2. Finan~no poro~ilo za leto 2007 Zaklju~ek za leto 2007 izkazuje manj{o izgubo. Posledica najema dveh bendov za pr vomajsko sre~anje 2007 in izida decemberske {tevilke Spaka v januarju 2008.

Sklep: Preveriti sponzorske pogodbe in jih obnoviti. Pridobiti nove sponzorje. Ve~je postavke, kot je na primer tisk Spaka, v bodo~e zmanj{ati na minimum.

3. Spak Funkcija urednika glasila SPAK je mandat, ki nima datumskih okvirov. Ale{ Krajn~anj ga ureja `e 10 let. Opozarja iz lastnih izku{enj, da je to predolga doba, ker delo postane s ~asom rutinsko in s tem trpi kvaliteta glasila. @eli, da se po izidu 100. {tevilke zamenja uredni{tvo.

Predloge za novega urednika so podalli sekcija RA, ki predlaga Egista Zagori~nika, ter sekcija PRL, ki predlaga Nado Str`i~. Novi predlogi se zbirajo do sre~anja na Kubedu.

Franci Hlebec predlaga, da bi bil Spak aprilmaj zaradi 60-te obletnice Spaka tematski.

Vse ~lane se napro{a, da bi aktivno sodelovali s pomo~jo ter ~lanki.

Sklepi: 1. Ale{u Krajn~anu se ugodi odstop s funkcije urednika Spaka po izidu 100-te {tevilke.

2. Novega urednika se izbere na podlagi razgovorov s kandidati na sestanku predsedstva, na prvomajskem sre~anju.

Izid izbora se objavi na ob~nem zboru.

3. Funkcija urednika glasila Spak, je mandat s trajanjem 4 leta, z mo`nostjo podalj{anja. Delo urednika Spaka je brezpla~no.

4. Spletna stran Boris Manfreda je podal odstop s funkcije urednika spletne strani.

Za ponovno vzpostavitev spletne strani CitroĂŤn kluba Slovenije predlaga sekcija RA Roka Malovrha. Rok pripravljen vzpostaviti le spletno stran, zato se poi{~e novega

kandidata za urednika-moderatorja.

Predlagan Klemen Vintar (VR), ki zaradi pomankanja ~asa funkcije ne more opravljati.

Sklep: Boris Manfreda preda vso potrebno dokumentacijo Roku Malovrhu. Zbira se predloge za novega urednika spletne strani.

5. Poro~ilo ACI, SVAMZ ACI: Ale{ Krajn~an in Dejan Orovi~ sta se vrnila s sestanka ACI. Predlagano je, da se na naslednjem sestanku pozanimata ali obstaja mo`nost, da se preko ACI naro~i kak{ne vitalne dele, npr. gredi za na{e avtomobile.

Zapisnik iz sestanka v Parizu pa lahko preberete v tem SPAKU. V oktobru (4 vikend) se organizira avtobusni izlet v Pariz, z namenom ogleda konzervatorija, salona C_42 in razstave ob 60. obletnici 2CV. . Prijave z akontacijo 50EUR se bodo pobirale na prvomajskem sre~anju.

Ve~ informacij na ales.krajncan@gmail.com oz. na 040 382 591 Letos italijanski CitroĂŤn klubi organizirajo sre~anje ICCCR v Rimu 15. avgusta 08.

ICCCR sre~anja so se po ceni in naravi pribli`ala spa~karskim svtovnim. ^lani, ki si bi sre~anje izbrali za cilj leto{njega potovanja Matija Florjan~i~ opozarja, da je sre~anje v ~asu, ko se v Italiji za~nejajo kolektivni dopusti in je pri~akovati veliko gne~o na cestah.

SVAMZ: Gregor Vrani~ poro~a, da se je SVAMZ kadrovsko okrepil, zato se pri~akuje kraj{e roke pri pridobivanju za~asnih in trajnih certifikatov. Na spomladanskem sre~anju (Vrhnika) bodo prisotni komisarji, za dodeljevanje trajnih cer tifikatov. Vse zainteresirane se prosi, da se prijavijo na pregled. Gregorja Vrani~a se zadol`i, da za Spak pripravi ~lanek o postopeku pridobitve certifikata.

6>>

SPAK {t. 98

ZAPISNIK SESTANKA >>>>>> .Tudi letos bomo sodelovali na sejmu Codelli, ki bo v mesecu septembru na Ljubljanskem razstavi{~u. Ob 60. letnici spa~ka bi bilo lepo, da se sejma udele`imo v ~im ve~jem {tevilu - 60 spa~kov. Obiskovalcem bi na dvori{~u razstavi{~a prikazali dogajanje na na{ih sre~anjih.

6. 0,5% dohodnine Pravico do 0,5% dohodnine ima le drustvoklub, ki ima staus dru{tva v javnem interesu.

Citroën klub Slovenije te odlo~be nima. Za pridobitev le te bi imeli dodatne stro{ke. Po informacijah Gregorja Vrani~a je SVAMZ za pridobitev odlo~be in uvrstitev v seznam upravi~encev najel odvetnika. Celoten postopek je trajal ve~ kot leto.

7. 60 let spa~ka Citroën Slovenija je zaprosil na{ klub, ~e jim lahko zagotovimo 27 ~lanov, ki bi bili pripravljeni v sredo 21.05.2008 peljati 27 novinarjev iz Ljubljane v Portoro`. Stor{ke v celoti krije Citroën Slovenija. Koordinator za klub je Toni Preskar.

8. Razno - v leto{njem letu je v tujini organiziranih veliko sre~anj na temo 60 letnice spa~ka.

Sejem v Ultrehtu je v ~asu na{ega prvomajca. @al je v istem terminu tudi tematsko sre~anje v Franciji.

- na ob~nem zboru se popravi 4. ~len statuta. [tampiljka kluba ima napa~no ime. Na vseh logotipih se sme uporabljati le ime Citroën klub Slovenije. Vsakr{na uporaba imena Citroën klub Slovenija je napa~na.

- ~lanskih izkaznic se do nadaljnjega ne izdaja. Poi{~e se mo`nost za izdelavo novih ~lanske izkaznice v sodobnej{i obliki in bi bile v primeru izgube zamenljive. Do nadljnjega tajnica izdaja le potrdila o ~lanstvu v klubu.

Zapisnikar: Mateja Kobal Overovitelj: Franc Hlebec

SPAK {t. 98

<<7

PARIZ A.C.I. sestanek, Retromobile in C_42 (pi{ejo in slikajo Ale{, Dejan in Simon) 8 - 10. 2. 2008 ^eprav zagrizeni klubovci in Citroënarji veste, o ~em bo govora, bom po vrsti ponovil, zakaj gre v naslovu tega potopisnega zapisnika sestanka...

A.C.I. je krovna zveza, ki v svoje nedrje zdru`uje vse Citroënove klube tega sveta. V njej je ve~ kot 55 000 ~lanov iz ve~ kot 25 dr`av. Primarna naloga zveze je sodelovanje in komunikacija med klubi in mati~no znamko Citroën, ki je v zadnjih petih letih zelo pozitivno spremenila odnos do svojih ljubiteljev in zgodovine. Letni sestanek A.C.I.ja je vsakokrat v februarju, tudi tokrat sva se tja za na{ klub odpravila slovenska delegata A.C.I-ja. Dejan in Ale{.

Najin sopotnik je bil ~lan CKS Simon, ki ga je tokrat doletela sre~a (ali nesre~a?), da z nama potuje v Francijo... Vsako leto namre~ “vzameva” drugega ~lana CKS zraven. Saj je kljub zelo napornemu potovanju (3000 km v enem vikendu...) vedno zelo zabavno in citroënovsko obarvano. Do zdaj je z nama `e potovalo 11 ~lanov CKS... V Parizu nas je ~akal na{ prijatelj, vodi~, Citroënar, Francoz v pravem pomenu besede, Laurent. Spet nam je uredil preno~i{~e, spet nas bo razvajal z ogledi Pariza in spretno vo`njo po prenapolnjenih ulicah Pariza...

AvtoCity je spet poskrbel za na{ voz, tudi

tokrat potujemo s Xsaro Picasso (tokrat bencinar 1,6i), Tun~ pa nam je posodil »Mileno«, Garmin Nüvi, ki je `e kazala pot po [vedski... Najve~ zaslug pa nosi seveda Citroën Slovenija, ki pot financira. Vsem hvala!

Potovali smo teko~e in zelo hitro. Vsak je vozil tretjino poti in razen enega skoraj{njega »bli`njega sre~anja« s passatom, je vo`nja minila zelo spro{~eno. Vsaj policije ne bi bilo treba klicati, je bila `e za volanom ;-). Z izdatno neverbalno komunikacijo smo si s {oferjem potem povedali ve~, kot bi reklo tiso~ besed... Po Franciji so nas spet {okirale urejene magistralne ceste in kultura na cesti, saj se omejitev vsi dr`ijo - brez izjem! V Parizu smo se pred razstavi{~em parkirali kot stari Pari`ani, brez enega spodrsljaja. Ker smo imeli nekaj ur ~asa, smo jo ucvrli na kavo in roglji~e, ki niso bili najbolj{i, vsekakor pa najdra`ji, kar smo jih jedli - 14 evrov za tri kave in roglji~e...

Jutranji sprehod do ulice Andre Citroën in njegovega parka je po neprespani no~i del dobro, zdelo pa se je, kot da smo edini v Parizu, saj se tam pred 9. uro ne dogaja ni~.

Trgovine, parki, muzeji zaprto. Ni~ ~udnega, saj se hodi na ve~erjo ob 23h...

Ob 10h smo pri~eli s sestankom. Sejna soba 141 v hali 4 na razstavi{~u Por t de Versailles je `e bila polna znanih obrazov. Par besed s ^ehi, Mad`ari, stisk roke z Danci in

8>>

SPAK {t. 98

PARIZ>>>>>>>>>>>>>>>>>> [vedi, poljub~ek edini dami v predsedstvu Deliaan in sestanek se je pri~el. Pozdravili smo tudi nove delegate iz [panije.

Poro~ali so o finan~nem stanju zveze, ki zna{a trenutno nekoliko ~ez 20 000 evrov, v ve~ini pa se bo ta znesek porabil za potne stro{ke predsedstva, ki se je v letu 2007 sestalo petkrat, enkrat tudi na {vedskem svetovnem sre~anju.

Predstavili so sre~anje na [vedskem, povedali o pomanjkljivostih in prednostih, o tem, kar velja popraviti in kar obdr`ati. Vsi smo pograjali strani{~a in oddaljenost prireditvenega {otora ter visoke cene, pohvaljen je bil prostor, recepcija in vzdu{je... Lepa gesta je bil tudi ~ek v vi{ine 2000 evrov, ki jih je {vedski Citroën klub podaril A.C.I. Predstavili so dogodek leta* 2008, ki bo ICCCR sre~anje v Rimu, na dirkali{~u Valellunga. O sre~anju in potovanju do tja boste podrobneje brali v naslednjem SPAKU, povem le, da bo {lo za skrajno pisano in bogato zastopano sre~anje, z veliko dogajanja (zaprt »bol{jak«, `iva glasba vsak ve~er, vo`nja po dirkali{~u, zastonj kampiranje ipd.) ter zmerno ceno - ~e pla~ate po Internetu do konca marca, je cena 50 evrov po Citroënu in 5 evrov po osebi, kasneje bo cena po avtomobilu narasla na 70...

Nato smo se sprehodili po klubih in podali kratka poro~ila, kako so le-ti urejeni po dr`avah. Treba je povedati, da imamo eno

izmed najbolj vzornih ureditev med vsemi dr`avami, pozdravili so tudi dobro sodelovanje med Citroënom Slovenija in na{im klubom. Komunikacija med Citroënom Slovenija, Automobiles Citroën, na{im klubom in A.C.I.-jem pa spada med najine primarne naloge.

Denise Huille, Citroënov mo` za preteklost ({ef konservatorija) in stike z ljubitelji nam je povedal, kako in kaj pri Citroënu. Zelo so ponosni na odprtje salona na Elizejskih poljanah C_42 - ko si salon ogledate - veste zakaj... Prvi dogodek v letu 2008 je {e vedno trajajo~i Retromobile, kjer so se predstavili z razli~nimi modeli Spa~kov (2CV A, 2CV AZAM, 2CV club, 2CV Sahara...), 40. obletnico Meharija so obele`ili z modelom 4X4 in 80. letnico C4/C6 s ki~astim C4.

Med letom se bodo posvetili ICCCR-u v Rimu, organizirali pa bodo razstavo (med majem in oktobrom) ob 60. obletnici Spa~ka - arhivi, model~ki in vsi modeli Spa~ka bodo na ogled v Parizu. Gospod Huille nam je povedal tudi, da je novo Citroënovo vodstvo zelo naklonjeno ljubiteljski sceni in da nas ~akajo zelo napredni modeli, vredni imena Citroën.

Dogovorili smo se tudi vse o na{em klubskem obisku Konservatorija - ~akajo nas! Potrdili smo {e predsedstvo, izvolili dva nova predstavnika, ki prihajata iz Danske in [vedske, poslovila pa sta se dosedanja predsednica iz Nizozemske in danski tajnik.

Nov predsednik zveze je tako Francoz Didier Parjadis.

SPAK {t. 98

<<9

PARIZ>>>>>>>>>>>>>>>>>> Po ogledu Retromobila smo se dobili s »french connection« Laurentom in se z metrojem (Picassoja smo pustili v parkirni gara`i na razstavi{~u) »odgu`vali« na Champs Elysee, kjer se v vsem svojem bli{~u nahaja C_42. Kot `e veste, je salon v lasti Citroëna `e od tridesetih let prej{njega stoletja, obnovili pa so ga v pompoznem stilu, saj kreacija iz stekla in lu~i kar kri~i iz me{~anskih stavb prefinjenih poljan. C_42 je prvo gradbeno dovoljenje, ki ga je mesto Pariz izdalo vse od 60ih let - in kot ka`e statistika 16 000 obiskovalcev dnevno, so se odlo~ili pravilno. ^eprav je stavba visoka ve~ kot 30 metrov, nima nadstropij. Vse skupaj je velik atrij, odet v steklo in opremljen z nekak{nimi lebde~imi pladnji, na katerih je sedem avtov - ker je bila tema tokratne razstave (menjajo jih trikrat na leto) C_spor t, smo si z zanimanjem ogledali Loebova C4 WRC 2007 in Xsaro WRC 2005, serijskega C4 by Loeb, junior WRC C2, rumenega kralja pu{~av ZX RallyRaid 1992, Spa~ka iz Raida Africa 1973, DS Monte Carlo 1968 in C4 Kegresse, kateri je bil udele`en na La croisière noire med letoma 1924-25. V kleti je krasen butik z veliko po`eljivimi artikli za Citroënarje. Model~ki, majice, rute, nalepke, obeski ipd... Vrhunec predstavlja Totem DS, ki se dvigne in spusti v stilu pleso~ega robota C4. Zadeva ne pusti hladnega niti naklju~nega obiskovalca, kaj {ele ljubitelja. C_42 je prava umetnina - v arhitektonskem, citroënarskem in

marketin{kem smislu. Ogled je nujen!

Neuradni del A.C.I. dru`enja pa je potekal zve~er v restavraciji Cafe du commerce, kjer smo v tipi~nem pari{kem vzdu{ju cmokali ob ~udoviti hrani in pija~i pozno v no~. Seveda se ob teh neuradnih debatah v~asih izve ve~ kot na sestanku...

Ubiti smo popadali v spalke... Jutro je bilo ki~asto! Son~ek, 16 stopinj. Ker v Pariz nisem pri{el spat, sem si zgodaj zjutraj privo{~il {portni ogled pari{kega Mannhatna, La Defense in skoraj dobil »heksn{us« od visokih steklenih stolpnic. Noro - tudi Veliki Lok, Slavolok zmage in piramida v Louvru, ki potekajo po premici Greenwicha, so bili zaradi jasnega vremena lepo vidni (torej je le res?). Po zajtrku (roglji~ki, marmelada in kava) smo si skupaj z na{imi Francozi ogledali {e Versailles in se ~udili domovanju Son~nega kralja. Po kosilu (piknik pred dvorcem) smo se od Pariza in prijateljev s te`kim srcem morali posloviti. A hitro se bomo spet videli, nedvomno!

Domov smo potovali po ustaljeni poti in brez te`av. Statisti~ne podatke bo nanizal Dejan, Simon pa bo dodal svoje videnje skoncentriranega francoskega do`ivetja. *dogodek leta je sre~anje, ki ga delegati A.C.I. izberemo za edino prireditev, katero bo Automobiles Citroën sponzoriral. V letu 2007 je to bilo {vedsko svetovno sre~anje spa~kov, ki je od Citroëna prejelo sponzorstvo v vrednosti 30 000 evrov.

10>>

SPAK {t. 98

XANTIA 15 LET Hvalospev Xantiji ob njenem jubileju (pi{e: Marulek) Ravno te dni pred natanko 15 leti je bil v @enevi predstavljen avtomobil lepe oblike in lepega imena - Citroën Xantia, zato ji ob tem jubileju Spak namenja nekaj lepih besed.

Spo~etje Do uradne predstavitve je poteklo celih 6 razvojnih let pod kodnim imenom Projet X. Z obliko so se ukvarjali tako hi{ni oblikovalci kot priznani italijanski dizajnerji, ki so na koncu z Bertonejem slavili zmago. Potek razvoja je kar dobro dokumentiran in je `e bil predstavljen v na{i reviji, zato zgolj par slik za obuditev spomina. Namen oblikovalcev je bil ve~plasten. Morali so ustvariti avtomobil, ki bi dostojno nasledil BX-a, {e naprej vlekel rde~o nit Citroëna in hkrati privabljal {ir{i krog kupcev, kar je bila osrednja filozofija Citroëna v 90. letih.

Rojstvo Iz vseh teh zahtev je nastal estetsko privla~en avtomobil, ki je resda deloval precej konvencionalno, nekateri so mu o~itali celo podobnost z BMW-jem, a je hkrati ohranil veliko mero posebnosti na{e znamke in ji dodal novo - kvaliteto in zanesljivost.

Xantia velja za enega najbolj zanesljivih Citroënov, saj zaseda za Francoze prav netipi~no visoka mesta na lestvicah kvalitete. Ko sem takrat {e kot mulec imel prvi~ prilo`nost sedeti v tem avto (z lepo be` velur notranjostjo), sem takoj dobil ob~utek, da sedim v prijetnem vmesnem svetu med

germansko sigurnostjo in galsko toplino, kot da bi srkal rizling nekje ob toplem Renu, na meji med Francijo in Nem~ijo...

Rast Xantia se je v svojih 15 letih proizvodnje nenehno razvijala in dopolnjevala. 15 letih?

Da, dragi moji, prav ste sli{ali, Xantia je {e vedno naprodaj, brand new, totalment nouvelle... Ve~ o tem kasneje.

Skratka, razvijala se je in dopolnjevala.

Prihajale so nove motorne variante, sofisticirana podvozja in kompletne prenove.

Prav gotovo najpomembnej{a novost je bil motor HDI, ki je svojo pot za~el prav v Xantiji, in ki po 10 letih poganja veliko ve~ino sodobnih Citroënov. V kombinaciji s karoserijsko obnovo so avtu podalj{ali `ivljenje {e za nadaljnja 3 leta.

Zrelost Hvala bogu, da za ljudi ne velja tako kot za avtomobile - ti se morajo posloviti s Sveta ravno v trenutku, ko so najbolj{i. Zakoni trga zahtevajo stabilno oz. {e raje rasto~o potro{njo, in to se lahko `al dose`e edinole z neprestanimi novostmi. Xantia je morala po solidnih 8 letih narediti prostor nasledniku, debelu{nemu C5. Avto kljub temu {e naprej slu`i lastnikom in, tako kot vsak izku{en in moder upokojenec, skrbi za ohranjanje in promocijo izro~ila na{e znamke v njegovi najlep{i podobi. [e zdale~ ne v pokoju Vsaj ne v Evropi. V misti~ni Perziji Xantia {e vedno prihaja s trakov in velja za najbolj presti`en produkt doma~e, sicer zelo izolirane in za{~itene industrije. Francozi se `e dolgo ~asa po`vi`gajo na vse mogo~e embarge in z Iranci po~nejo to, kar po~nemo radi vsi ljudje - biznis. najbr` ni naklju~je, da so licen~no pogodbo podpisali s podjetjem Saipa - da, prav tisto Saipo, ki je v 70. po licenci proizvajala Dyane, takrat edino konkurenco iranskemu nacionalnemu avtomobilu Paykanu.

SPAK {t. 98

<<11

XANTIA 15 LET>>>>>>>>>>> Sodelovanje s Citroënom je zagotovljeno tudi za vnaprej in glede na povpra{evanje se proizvodnja {e lep ~as ne bo kon~ala. [e veliko zdravih let ti iskreno `elimo sodelavci Spaka in z njim celoten CKS!

SRE^ANJA 2008 Mednarodno sre~anje vozil Citroën Banja Luka, Bosna in Hercegovina Konec tedna 18.- 20. 4. 2008 Prvomajsko sre~anje CITROENOV TN Zlatne stijene pri Puli, od srede, 30.4. - nedelje, 4.5. 2008 CITROMOBILE 2. - 3. maj 2008 Nizozemska Hatztendorfsko »Fuzzy« sre~anje Citroënov Hatzendorf, Avstrijska [tajerska, Podalj{ani vikend, 1. - 4. 5. www.citroën-pla.net Raid Nova Gorica, Sobota 24. ali 31.5 2. Sre~anje Xantij Nem~ija, Xanten, Konec tedna 13.06. - 15-06. 2008 http://forum.andre-citroënclub.de/showthread.php?t=74434

Spomladansko mini sre~anje 2008 Vrhnika, Konec tedna 20. -22. 6. 2008 HydroRaid Bodislavci, Prlekija Od ~etrtka 10. 7. - do nedelje, 13. 7. 2008 www.citroën-pla.net ICCCR 2008, Rim Konec tedna 15. - 17. August 2008 WWW.ICCCR2008.IT Jesensko mini sre~anje 2008 Maribor, Pohorje konec tedna 29. - 31. 8. 2008 VISA raid predvidoma septembra Poljanska dolina 14. susret Citroën klub Croatia 2. susret ljubitelja Citroëna DS Grad Mladih, Zagreb Sobota, 14. 9. 2008 www.citroënklub.org Ksinzl Radovljica: 22. 11. 2008

Kaposvar 4. - 6. Julij 2008 Mad`arska

Prednovoletni `ur Vrhnika: 13. 12. 2008

12>>

SPAK {t. 98

NA[A SRE^ANJA ZLATIBOR 29. 2. - 2. 3. 2008 CitroĂŤn klub Srbija (pi{e: Selma Poto~nik) Kljub zaostrenim odnosom z na{imi brati, smo se zbrali pogumni slovenci in se odpravili na kar dolgo pot do Zlatibora. Pot je dokaj hitro minila saj smo se iz Maribora odpravili zelo zgodaj. Pred Beogradom so nas pri~akali na{i prijatelji in skupaj smo nadaljevali pot do cilja. Nastanili smo se v hotelu Dunav, kakor leto dni prej.

Po nastanitvi je sledilo kosilo, proste aktivnosti ter po~itek. Na{ Zoki nam je spet kraj{al ~as in uresni~eval na{e glasbene `elje, ter poskrbel za zabavo. Po ve~erji je sledilo dru`enje ob kak{nem kozar~ku ali dveh, vendar smo vsi dokaj hitro popadali v postelje po napornem potovanju.

Sobota je bila `e bolj polna dogajanja. Po zajtrku je sledil tradicionalni â&#x20AC;&#x153;ringâ&#x20AC;? oz. spretnostna vo`nja ob jezeru. Kot vsako leto je prvo mesto in dva zlata Spa~ka v obeh kategorijah spet osvojil Zoki. Moja malenkost se lahko pohvali z dobrim drugim mestom med `enskami. Popoldan smo si nekateri pobli`e ogledali prelep Zlatibor, ki

raste in raste. Sledila je ve~erja, slavnostna podelitev priznanj, katerega smo slovenci dobili za hrabrost. Ker nismo bili v velikem {tevilu, so bile uradne obveznosti hitro za nami in `e smo se zabavali. Karaoke seveda spadajo zraven in tako smo skoraj vsi veselo peli. Tudi na{ Niko.

Nedelja pa spet naporen dan, treba se je vrniti domov. Po zajtrku smo napravili paradno vo`njo okoli Zlatibora, se poslikali, izljubili in jo mahnili proti domu.

<<13

SPAK {t. 98

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> GORA OLJKA 15. - 16. 3. 2008 organizator: sekcija Celje (pi{e: Nada)

Kot vsako leto komaj ~akamo prvo sre~anje v letu. S tem se nekako napove, da je zima kon~ana in ~as, da ponovno pripeljemo svoje {tirikolesne konji~ke na pa{nik ali na kratko sezona je “zalaufala”.

Po eni strani komaj ~aka{, po drugi pa se kar malo zamisli{ “ja kako bomo pa zmogli vse to?” Ja kako? Tako, kot vsako leto. Kot Neisha malo tu, malo tam. In sedaj smo bili tu. Na Gori Oljki, ki se je izkazala za super lokacijo in gostoljubnost celjanov in gostinca.

Ob~udovali smo Tomotovega Spa~ka, ki ga je {e tolpega pripeljal na sre~anje. Ve~ o preobrazbi Spa~ka pa preberite v rubriki Pod na{imi gara`ami.

Nasmejana Mati na recepciji, ki ji ni~ ne pride do `ivega, niti veter, ki je kar precej pihal, nam ponudi enega takratkega.

Opravimo obveznosti s prijavo in si najdemo le`i{~e. Tako, sedaj pa se lahko posvetimo prijatlom. Sicer nas ni bilo toliko kot lani bilo pa je zelo veliko otrok. Pubi in Matja` sta celo prikolesarila. Vmes se je tudi odvijala tradicionalna igra Spa~kar ne jezi se, sledila je ve~erja in sre~elov, ki je bil glede na vsebino mojih vre~k zelo dober. Zadr`evali smo se prete`no v hi{i, saj je zunaj {e vedno pihalo. Kar nekaj jih je od{lo zve~er domov, ostali pa smo se borili do konca in zmagali.

Ko sta pri{li “dve kahli” to je ime banda katerega ena kahla je bil v~asih tudi Pubi.

Kako smo peli in plesali, padala je tudi bela sne`inka skratka obvadali smo cel repertoar, sploh tiste stare borbene so nam bile pisane na ko`o. Kar veliko sem plesala ampak

tak{nega plesalca, da tako obvlada zadevo pa {e ne. Med plesom je imel roke na mojih ramenih, hla~e pa kar naenkrat na tleh in to brezro~no. Svaka ~ast:) V nedeljo pa {e eno tradicionalno metanje {kornja v daljino. Mislim, da je [teljo premagal vso konkurenco. Nato smo se odpravili v dolino in obiskali ribogojnico. Rok se je trudil na vse pretege, da bi ujel ribo.

Ker mu nekako ni {lo je rekel, da danes pa~ ne prijemajo. Lastnik ribogojnice nas je seznanil z njihovim delom in nam pripravil pravo pojedino. Nekateri so si potem ribje namaze in dimljeno ribo naro~ili {e za domov. Nekaj ~asa smo se {e dru`ili nato pa po~asi od{li vsak na svojo stran. Bilo je lepo. [tevilo ~lanov po sekcijah: PR: 12 VR: 7 CE: 20 RA: 14 GO: 2 KP: 7 BR: 1 MB: 12 LJ: 1 Skupaj: 76

Atomobili: dyane : 2 xsara : 4 2cv :10 Ccrosser: 1 AX : 3 GS : 1 Ami : 2 Xantia : 4 C8 : 1 BX : 1 Picasso : 1 Berlingo : 1 C5 : 3 C1 : 1 necitroën: 1 Skupaj: 36

Hvala obiskovalcem za udele`bo in obilico dobre volje, doma~im dobrotam za pomo~ pri realizaciji ter Kahlam za rokenrol.

Posebna zahvala seveda vsem, ki so prispevali nagrade za sre~olov ter ribogojnici [pegelj za predstavitev in pogostitev. @e sedaj vabljeni tudi naslednje leto !

Pubi

14>>

SPAK {t. 98

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> S SPA^KOM PO VZHODNI EVROPI (pi{e: Igor Kav~i~)

Lucky Adolf Bi bila zgodovina druga~na, ~e Hitler 20. julija 1944 ob atentatu nanj ne bi odnesel cele ko`e.

Posadka v Vol~jem brlogu je {tela preko 2000 ljudi, od tega preko 300 visokih generalov, 1200 vojakov, 150 pripadnikov SS-a... Okrog celotnega podro~ja so bile postavljene mine in po vojni so jih izkopali skoraj 54.000. Hitler se je v ~asu vojne veliko zadr`eval v »brlogu«, ~e bi {teli po dnevih, vsega skupaj okrog dve leti. Tu se je namre~ po~util zelo varnega. Najbr` vse do atentata, ki so ga organizirali njegovi nasprotniki v generalskih vrstah. Klju~ni mo` je bil polkovnik Claus von Stauffenberg, ki je imel dostop do nacisti~nega voja{kega vrha in je kriti~nega dne na sestanku visokih oficirjev pod mizo pustil torbo z razstrelivom.

Ta pa `al ali na Hitlerjevo sre~o ni ubila pravih ljudi. Ubiti so bili {tirje drugi oficirji, demoliran je bil celoten prostor, medtem ko je führer atentat pre`ivel le z nekaj po{kodbami in novo mislijo, da vendarle ni nedotakljiv. Stauffenberg je sicer takoj potem, ko je odlo`il torbo od{el s sestanka in odletel v Berlin, kjer pa so ga prijeli in naslednji dan usmrtili. Poskus atentata je `ivljenja stal {e okrog 5000 Nemcev, ve~inoma so jih pobesili in postrelili. Kaj bi se slabo leto pred koncem vojne zgodilo, ~e Hitler ne bi pre`ivel atentata? Nikoli ne bomo izvedeli.

Mnogi turisti, ki si vsako leto ogledajo Vol~ji brlog, lahko samo ugibajo in snujejo {tevilne teorije, kaj bi, ~e bi. Kakorkoli `e, podro~je Vol~jega brloga je enkraten primer, ~esa je poleg mno`ice mrtvih in materialne {kode, zmo`en diktator, ki vlada z voja{ko trdo roko.

Sam kulturno-zgodovinski spomenik je sicer urejen kot je, videti je, da `e dlje ~asa vanj ni

nih~e vlagal, ~eprav na mesto, kjer naj bi se spremenil tok 2. svetovne vojne, pa se ni, {e vedno prihajajo turisti iz celega sveta. Muzej bi lahko obnovili, pripravili sodobnej{e multimedijske predstavitve... A vendarle, ~e drugega ne, tako kot mno`i~na mori{~a v koncentracijskih tabori{~ih, tudi kompleks Vol~jega brloga ~love{tvu ostaja v opomin.

Samo da vojne ne bi ve~ bilo.

Kov~ek z razstrelivom (ozna~en s pu{~ico) je bil odlo`en na napa~ni strani mize, zato je Adolf Hitler (1) po sre~nem naklju~ju pre`ivel atentat. foto: Igor Kav~i~

V nekdanjo Sovjetsko Veliki mejni prehodi v nekdanje sovjete so tihi in mirni.

Kar veselili smo se `e Litve, gledano iz smeri slovanskega juga prve novo nastale dr`ave na tleh nekdanje Sovjetske zveze. To bo {ele pravi vzhod, smo si mislili, in v naslednjih desetih dnevih ugotavljali, da smo imeli v marsi~em prav, v~asih pa ~isto ni~ in smo bili prijetno presene~eni. Bolj smo {li proti severu, za Litvo sledita Latvija in Estonija, dra`je in bolj »evropsko« je bilo. Poljska ima z Litvo dva ve~ja mednarodna prehoda. Na levega izmed njiju nas je pripeljala cesta v smeri Kaunasa, drugega najve~jega mesta v

SPAK {t. 98

<<15

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> Litvi, v preteklosti tudi prestolnice te dr`ave, ki je za razliko od Slovenije neko~ svojo dr`avnost `e imela. Mejni prehod je bil tak, kakr{nega smo pri~akovali. Velik plato, z visokimi ograjami ki so nas `e kak{na dva kilometra spremljale ob straneh ceste, ki je bil predvsem tih in prazen. En sam carinik ali policaj, kdo bi vedel, se ni kaj dosti zanimal za nas. Malo smo mu bili hecni v avtomobilih, ki jih je sam najbr` {tel za tiste iz 2. svetovne vojne, a vseeno simpati~ni, saj nas je z nasmehom pospremil v njihovo dr`avo.

Dolga ravna cesta, solidna a ~ez polja kjer ni bilo videti `ive du{e, je obetala dobro potovanje do Kaunasa. Kak{nih 80 kilometrov smo bili dele`ni pravega u`ivanja na Ruskem, pardon Litvanskem zraku. Nakar tik pred Kaunasom pri tabli 5 km do mesta zapeljemo na pra{en makedam in jih naredimo {e ve~ kot dvajset po lokalnih kolovozih. Ampak res lokalnih. Obvoz seveda niti slu~ajno ni bil asfaltiran, kasneje smo spoznali, da to sploh ni litvanska praksa, in glede na to, da je {lo za glavno prometno `ilo med Poljsko in Litvo, smo se ÂťnajedliÂŤ prahu, kot bi leta 1914 peljali za Solunsko fronto.

Dimna zavesa na regionalnih cestah je Litvanska klasika. foto: Tom Stare

Jackevi~ius je car Kaunas ima velik turisti~ni potenical. [e se vrnem.

Slabo voljo...., ah ne, na takih potovanjih institut slabe volje tako reko~ ne obstaja, bolj Âťpoln kuferÂŤ prahu, pre`ene sprehod po prvem ve~jem litovskem mestu Kaunas.

Ljubitelji ko{arke ga poznamo po odli~nem klubu @algiris, ki se mimogrede letos v Euroligi v isti skupini kot na{a Union Olimpija bori za uvrstitev med {estnajst najbolj{ih.

Menda @algiris pomeni ~rni gozd. Mogo~e zeleni? Nisem ~isto prepri~an, ampak kakorkoli `e, za urico dve se ustavimo v prijaznem mestecu z dvema velikima in {irokima pe{ ulicama in nekaterimi prenovljenimi starimi stavbami, roko na srce precej jih na tovrstno obravnavo {e ~aka.

Problemi so podobni kot pri nas, predvsem neurejeno lastni{tvo, sli{imo v turisti~nem uradu. Od zunaj si ogledamo nekak{en gradi~ in ker je `e ve~erna ura, izgubimo boj z odpiralnim ~asom muzeja litovskega {porta. Zanimalo nas je, ~e je [arunas Jackevi~ius `e v zbirki. Ta ko{arkar, ki je Litvo povezal tudi s Slovenijo, saj je nekaj sezon igral v Olimpiji, je v svoji dr`avi namre~ nacionalni junak. Vsak pogovor o ko{arki se za~ne in kon~a z njim, kar smo kasneje v navezovanju stikov z doma~ini spoznali {e nekajkrat.

Kaunas ima velik turisti~ni potenical, saj ne manjka muzejev, gradi~ev, prelepa pravoslavna cerkev... in roko na srce tudi nekoliko bolj ugodne cene, kot pri nas in kasneje v Latviji in Estoniji. Prepri~an sem, da bo vikend turizem ~ez kakih deset let v tem mestu prava uspe{nica. Vi{ek lagodnega po~utja in dopustni{kega u`ivanja je kafi~, v katerem se pocrkljamo z doma~im pivom in prijetno barsko glasbo, ki jo v `ivo izvaja klaviaturist srednjih let. Kdo je `e napisal skladbo Girl From Ipanema... Zdaj je minister za kulturo v Braziliji... Prijatelj Mare mi kmalu odgovori na SMS - Gilberto Gil

16>>

SPAK {t. 98

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> razstavi{~e. Ko vidimo napis EXPO, se oddahnemo. Tako imenovani kamp je deloval kar na velikem parkiri{~u in je bil v prvi vrsti namenjen za avtodome. Do vsakega prostora je bil speljan elektri~ni vod in to je bilo to. Za nas »{otoriste« je bilo nekaj prostora na travni zaplati ob razstavi{~u.

Prijetno, mirno, ~isto, z novimi sanitarijami, saj so to poletje s kampom poskusili prvi~...

Pralni stroj na `eton, malo golf igri{~e za otroke... Mladeni~ z recepcije nam je bil z dobro angle{~ino v prihodnjih dneh ve~krat v pomo~. Priporo~am.

Litovsko pivo in v `ivo glasba Gilberta Gila, kaj ~e{ bolj{ega. foto: Tom Stare

Kamp na razstavi{~u Kako fino je priti v kamp, ki je svoja vrata odprl {ele pred enim mesecem.

Igor Kav~i~ - Iz Kaunasa naredimo {e nadaljnjih 120 kilometrov v smeri glavnega Litvanskega mesta Vilnius. Mesto le`i na obeh bregovih reke Neris in ima v {ir{em obsegu slabih 600.000 prebivalcev, kar ga postavlja pred Ljubljano, ~eprav na prvi vtis deluje zelo podobno. Sicer je bilo med 2. svetovno vojno mesto precej poru{eno, a je strogi center danes lepo obnovljen. Kjer ni, to zagotovo {e bo, saj v o`jem sredi{~u ne manjka gradbi{~. Stari del mesta je celo na seznamu svetovne kulturne dedi{~ine in je pod za{~ito Unesca. Menda je okrog 25 kilometrov severno od mesta celo geografsko sredi{~e Evrope. Evrope (vklju~no z Rusijo), ne »le« Evropske skupnosti. ^eprav je ura `e deveta, deseta zve~er, nimamo problema z mrakom. Pozna se namre~, da smo `e precej bolj proti severu, kot to velja za Slovenijo, in so zato dnevi nekoliko dalj{i. Nekje na poti nam predlagajo dober kamp, ki naj bi bil tako reko~ sredi mesta. Kljub temu, da pribli`no vemo, kam je potrebno peljati, kar nekaj ~asa sredi blokovskih naselij i{~emo pravo obvoznico, ki nas popelje na nekak{no gospodarsko

Mladi {ef kampa (v rumeni majici na sredini) se je seveda najprej `elel slikati ob na{ih spa~kih foto: Ingrid Andreja{i~

Mesto dolgih limuzin Litovci so o~itno nori na dolge limuzine. In poroke v njih.

V sredi{~e mesta iz na{ega kampa vozi avtobus {tevilka 11. [oferju, ki je hkrati tudi prodajal vozne karte, smo ro~no odtelovadili kaki dve vaji, koliko odraslih nas je in koliko otrok, pa koliko njihovih »lituvasov« bo to stalo, on pa je rekel le O.K. in nas poslal po avtobusu naprej. Kak{nih petnajst minut smo pre`iveli v elementu »{vercamo se«, seveda v upanju, da ne bo kak{nega kontrolorja. Za razliko od mlaj{ih ljudi, ki

SPAK {t. 98

<<17

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> angle{ko znajo vsaj besedo, dve, starej{i ponavadi le debelo gledajo, a kljub temu zelo prijazno posku{ajo razlo`iti v svojem jeziku.

Itak. V mestu se kaj kmalu znajdemo na glavni ulici, ki je lepa in urejena, s trgovinami znanih blagovnih znamk, kar nam odganja ob~utek, da smo na nekdanjem socialisti~nem vzhodu. V najbolj izpostavljeni vitrini opazim velik plakat za dramo Gospoda Glembajevi, br`kone najbolj znano delo hrva{kega literata Krle`e. ^loveka pogreje, ko v tujini najde kaj, kar je bilo neko~ tudi »na{e«. A ne samo neko~. Na plakatu preberem, da je predstavo re`iral v Sloveniji delujo~ Hrvat Ivica Buljan, da je glasbo napisal na{ Mitja Vrhovnik Smrekar, da je sodelovalo {e nekaj Slovencev in Hrvatov, le igralska ekipa je litovska. Stali smo namre~ pred njihovim narodnim gledali{~em. @ivahen utrip mesta dodatno popestrijo {tevilne poroke. Sobota je in iz cerkve kar po teko~em traku v ri`ev {palir prihajajo mladoporo~enci. Tisto, kar nas najbolj preseneti so dolge limuzine, ki ~akajo na `enina, nevesto in pri~i. Litovci so preprosto »ubrisani« na tovrstni luksuz. Taki poro~ni »limoti« nas spremljajo `e iz Kaunasa in so z razliko od Slovenije, kjer se kak{en pojavi v Kopru, drugi v Ljubljani in tretji v Mariboru, v Litvi {e vedno dober biznis.

Tegale mega Hummerja je ujela na{a Zala Julija. foto: Zala Julija Kav~i~

Dekli{~ine al’ k’r neki Ena je nevesta ostale pa medicinske sestre, hudi~evke, starlete... @ejni! La~ni! Prehrambena taktika je bila kot obi~ajno stvar dogovora vseh vpletenih..., oziroma smo po stari preverjeni metodi najprej pote{ili `ejo in hkrati natakarja povpra{ali {e po kak{ni dobri restavraciji z avtohtono doma~o hrano. Seveda smo ponavadi poskusili razli~ne znamke in vrste doma~ih piv, katerih cena se v Litvi giblje od 2 do 6 litasov (od 0,55 do 1,65 evra), odvisno od znamke in kafi~a. Na{li smo fino gostilnico imena ^ili kaimas (gre za verigo restavracij), opremljeno v slogu »domaaaa~e« in naro~ili nekaj finih primerkov hrane, od kra~e do nekak{nih pi{~an~jih filejev, sam pa sem zmagal s tako imenovanimi cepelinai (angle{ko zeppelini), v krompirjevo testo zavitim fa{iranim mesom v omaki... Odli~no, ~e pomislim, da sem jih naro~il samo zato, ker sem velik ljubitelj nekdanje vrhunske rock skupine Led Zeppelin.

Sicer pa je Vilnius kar `ivahno mesto. Veliko se gradi, starej{i del mesta je poln stojnic, ljudje hitijo po opravkih, ne manjka pa tudi turistov. V spomin in kasneje tudi na fotografijo so se mi vtisnile skupinice mladih punc, po pet, {est jih v skupini, ki so se potikale po mestu, s kak{nim {ampanjcem v rokah, se fotografirale med seboj in sploh so bile zelo glasne. Ponavadi je ena izmed njih oble~ena v belo, kot neke vrste nevesta, ostale pa so sexy medicinske sestre, hudi~evke, starlete... Ustavljajo mimoido~e in...., tudi mi smo naleteli na tako »patrolo«, punce pa so spra{evale za kak{en denarni prispevek za mlado nevesto, ki naj bi se prihodnji teden poro~ila? Damo, ~e se bomo skupaj slikali! »Ja, seveda,« `e pozirajo okrog nas. Klik, klik, nakar v polomljeni angle{~ini povedo {e, da imajo dekli{~ino in da so se ga pa~ malo napile. (naslednji~: Tarkai)

18>>

SPAK {t. 98

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> Bli`nji vzhod 2007 (potuje, fotka in pi{e: Borisa Kobeja - KP)

Neke vrste litvanski dekli{~ini sva se za trenutek pridru`ila tudi jaz in Darja. foto: Alja` Stare

TELEGRAMI STOPcitroenov WRC tim je do`ivel rahlo spremembo. Kot sponzor se je vklju~ila solnogra{ka firma RedBull, katere ime in dizajn se poda na{emu rde~emu biku. Seb Loeb je pometel s konkurenco na zadnjem reliju v Argentini, tudi druga~e pa njegovi ce{tirki in njemu zadeve v leto{nji sezoni gredo zelo dobro. STOP C2 je do`ivel manj{i fejslift, ni~ drasti~nega - malo kroma okrog maske, ve~ opreme, nekaj podo~njakov v stilu Picassa. STOPProdaja novega C5 je te dni {tartala v zahodnem delo Evrope. Veliko si obetajo od njega, predvsem kot slu`beno vozilo naj bi bil mamljiv. STOPNa leto{njem HydroRaidu se bomo posvetili 15 letnici Xantie. Nalepke, torte, majice in {e kaj bo torej v tem stilu. STOPDnevne "stop" novi~ke, veliko malih oglasov in vizije CitroĂŤnove prihodnosti pa ne pozabite spremljati na www.citroen-pla.net.STOP Spletna postaja (http://www.spletnapostaja.com/) ima za nas zelo zanimivo embala`o njihovega programa za vodenje potnih stro{kov, kot lahko vidite s slike. @al bolj{e slike nisem uspel dobiti, ampak bistvo se vidi ;) Lp, SchPN

Zadnje potovanje s Feli je trajalo tri mesece, ponovno je za prevozno sredstvo bil izbran dak: skozi Italijo, Tunizijo, Libijo, Egipt, Jordanijo, Sirijo, Libanon, ponovo Sirijo, Tur~ijo, Irak, ponovno Tur~ijo, Iran, Armenijo, Gruzijo, {e tretji~ Tur~ijo in po Balkanu domov. Zapisi so tudi tokrat taki, kot so nastali na poti, vsebinsko neprirejeni, z dodanimi skoraj vsemi stre{icami in le kak{no pravopisno korekturo, le da jih je tokrat pet in so nekoliko enakomerneje ~asovno razporejeni.

15. julij 2007 Bli`nji vzhod (1) Le najo`je definicije Bli`njega vzhoda vanj ne zajemajo severa Afrike, Lonely Planet pa vanj vklju~i - ~eravno bolj iz tr`enjskih vzgibov tudi Libijo.

Skratka, s Feli sva v Libiji. Bolje re~eno, uspelo nama je priti vanjo. Dr`ava notori~no ne spodbuja individualnih popotnikov h klatenju po njej. V zadnjih letih je bil edini znak odpiranja mo`nost obiska v organizaciji lokalne turisti~ne agencije, ki poskrbi za vizum, mejne vstopne formalnosti in ti dodeli spremljevalnega vodi~a za gibanje po dr`avi.

Tako priskrbljen vizum je drag, formalnosti na meji za nearabskega tujca nerazumljive in vodi~a ravno tako pla~a{. Agencija si za vse te storitve zara~una nekaj sto evrov.

Midva pa sva si priskrbela tranzitni vizum na libijskem konzulatu v Tunisu, kar ni ravno (vsaj do sedaj) pogosta praksa. Pro{nja v arab{~ini, teden ~akanja. Tak vizum omogo~a tranzitno naravnano sedemdnevno gibanje po dr`avi brez vodi~a. Obstajala naj bi tudi mo`nost podalj{anja {e za (vsaj) sedem dni. Najini stro{ki so bili tako bistveno ni`ji in po libijskem teritoriju se klativa po mili volji. ^eprav dejansko predvsem pre~kava dr`avo po obalni cesti.

SPAK {t. 98

<<19

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> V Libiji je kar ~udno. De`ela je prostrana, pu{~avna tudi na severu, prazna, dolgo~asna, zna~ilne so ravne ceste, naftne rafinerije, obala brez pla`, nenehen severoseverovzhodni veter. Bencin je zastonj (0.09 evra), zato na cestah vsi pritiskajo do konca. Libijski voznik ceni le hitrost, vsaj dvakratno dakovi maksimalni. Kot da bi dobil prve pojme o vo`nji kot otrok v autoscontru v lunaparku, dnevno inspiracijo pred izhodom na otrokovi avtopisti in cesto zamenjal za Le Mans. Brez avta, na ulici je Libijec nadvse prijazen in ustre`ljiv ~lovek. @ivljenje je sicer dolgo~asno. Meni seveda, pri danih zmogljivostih daka in sicer{njih mo`nostih zadovoljevanja dnevnih potreb - smo namre~ v islamski d`amahiriji vodje velike revolucije polkovnika G. Turistov ni. V medinah in sukih ni suvenirjev, nih~e ti ni~ ne ponuja.

Nenavadno, res.

Libijo je seveda treba prepotovati v Sahari in ne ob obali. Nama je to dejansko le pot proti Bli`njemu vzhodu, ki se je v Afriki za~ela v Tuniziji. In zaradi ~akanja na vizum zavlekla na skoraj dva tedna. Na za~etku nekaj pla`, ja, tudi tiste v Hamametu. Nato so zaradi nebliskovitosti libijskega konzulata v raz{irjeni na~rt potovanja bili vklju~eni se ju`nej{i deli Tunizije. Tako sem bil prvi~ med trogloditi v Matmati in okolici, po sedemnajstih letih ponovno vozil prek pu{~avskega suhega jezera D`erid, preno~il v palmovem nasadu v Tozeurju in nostalgi~no obiskal majhne oaze v hribih okoli. Na koncu {e skok na jezero D`erba, ja, seveda.

Tunizija ne presene~a. Je tipi~na magrebska, arabsko-berberska, trgovska dr`ava, turisti~na, vendar dovolj spro{~ena. Ljudje govorijo nekaj jezikov, vsi so bili ali bi radi kdaj bili v Evropi. Dnevna temperatura okoli 35. Dosti pe{~enih pla`, dobre ceste, ponekod pivo, tudi vino, ve~no posedanje v kavarnah ob kavi, ~aju in vodni pipi. Na cesti nekaj citroĂŤn~kov. Policaji prijazni. Vendar to vseeno ni Palma de coco (niti Popo). ^eprav na prvi ve~er ...

Do Tunisa nas je po gladkem morju in ob dveh bogatih obrokih hrane v 17. urah prepeljal Grimaldijev trajekt iz Civitavecchie.

Iz Kopra sva krenila dopoldne brez kave v Sneku in prispela v italijansko luko uro pred izplutjem. JIT. (Ja, pred sedemnajstimi leti smo do Trapanija vozili 10 dni in se `e tretji dan Tunizije pra{ili v pesku.)

7. avgust 2007 Bli`nji vzhod (2): Welcome to Egypt!

Slogan, ki smo (pluralis litoralis Sloveniae, najpogostej{i v teh zapisih) ga v prvih {tirih urah prihajanja v Egipt sli{ali vsaj petindvajsetkrat. [tiri ure so namre~ trajali postopki vstopa in za~asnega uvoza avtomobila, vsaj petindvajset ljudi pa je bilo udele`enih v velezapletenih in {e danes ne povsem doumetih korakih v proceduri. Poleg navdu{ujocega nacionalnega turisti~nega ponosa, izra`enega v tej dobrodo{lici, je kdaj vseeno mogo~e zaznati tudi nekoliko samokriti~nosti, ko v prebijanju skozi meandre birokratskega toka (tu je pa~ Nilova delta) kdo pripomni: This is Egypt.

Na{a nova dr`ava je v primerjavi z Libijo gotovo bolj polna `ivljenja. No, prvih petsto kilometrov zahodne mediteranske obale je skoraj povsem prazne. Naselja so redka in

20>>

SPAK {t. 98

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> med njimi ni najla`e se prebiti do sicer mamljivega morja. Prvi pravi stik z `ivljenjem je bila Aleksandrija. V njej smo se tudi staknili (pluralis regularis) s Simonom in Anjo, ki sta tiste dni bila sicer v Kairu na kraj{em postanku med poletom v Gano.

Mediteranski utrip nam je dobro del, saj se nismo prepustili naklju~ju, ampak smo v namenski vzorec gustatorne ponudbe izbrali ~aj, kavo, {i{o (vodno pipo brbotavko), ribe in (tunizijsko) vino (ki je ~ez vso Libijo ostalo nedotaknjeno), vse v `ariscu aleksandrijskega zaliva med rivo in tretjo zaledno ulico (prav v centru).

Pravi Egipt seveda ni Aleksandrija. Pravzaprav niti Kairo, ~eprav je njegova islamska ~etrt najvernej{a podoba vsakdana na ulicah nekdanjih mest v tem delu sveta. Pravi Egipt je turizem! Dobro, no, se hecamo (pluralis modestiae). Pravi Egipt so piramide!! Hm. Ne, pravi Egipt je... Asuanski jez ... Naser ... rde~e ribice med rde~imi koralami v Rde~em morju... pu{~ava? Dejansko je Egipt ve~inoma pu{~ava, vendar je pravi Egipt - Nil (ne ni~, ampak reka). Ob njem `ivljenje poteka res skorajda kot neko~. Nil ga sicer ne uravnava ve~ tako neusmiljeno, saj je v namakanje danes posegel ~lovek. @ivljenje se`e nekaj kilometrov levo in desno od reke, ostalo je prazno. ^ez dan opazujemo kme~ka opravila bosonogih doma~inov v polju, kjer osli slu`ijo za vse prevoze in pretovore, zve~er se dejavno udele`ujemo posedanja ob ~aju in {i{i. Kot mimobe`ni tujci, ne turisti.

Turizma tu ni.

Turizem je ob arheolo{kih najdi{~ih: Giza, Luksor, Asuan ... Tam je lepo. Turizem je tudi na obalah Rde~ega morja: Hurgada in [arm El-[ejk (ne vem, kako je tam, ah ne, saj vem - najbr` hud贸), tudi Quseir (tam je bilo prijetno).

Prav zares so Egipt - ljudje. Seveda `e prislovi~no gostoljubni, ~eprav le na ravni slogana (ki naj ne bi bil sistematsko vcepljen!), res prijazni, kul. Kot vedno sre~as

take in druga~ne. Niti pribli`no niso merodajni neidentificirani osebki, ki so postavili na hudo preizku{njo {e doma izsiljeno obljubo, da se bomo pripeljali nazaj celi. Med ~isto vsakdanjim no~enjem na pe{~eni potki par sto metrov od pu{~avske magistrale, ki zahodno od Nila povezuje Egipt v smeri S-J, me zbudijo glasovi. Z dakove terase vidim tri pojave, v ozadju jih slutim {e nekaj. Sanjam? Ne ka`e tako, pokalica na ~elu me namre~ nekoliko predrami. Dolo~ene stvari mi postanejo jasne (adaptacija vida in to), ~eprav {e vedno ne razumem povsem, kaj govorijo. Kot bi govorili arabsko (ja, seveda govorijo arabsko, menda z libijskim akcentom). Skratka v no~nih obiskovalcih prepoznam tolovaje prilo`nostnega oz. vajeni{kega tipa, neciljne, posledi~no neorganizirane, neusklajene med sabo (en spodbuja, drugi miri, osrednji nori) in zmedene. Feli, ki do takrat mirno in dovolj neopazno le`i zraven, poizvedujo~e dvigne glavo in takrat vsi ~udno ponorijo. @e me vle~ejo z avta, ko ravno pripelje (kdo ve od kod in kam je namenjen) en tovornjak.

Nepridipravi se zmedejo, zakrijejo obraze, takrat izkoristim trenutek, sko~im s strehe v avto, Feli zakri~im, naj ostane v postelji, za`enem in nekako obrnem daka, pri`gem lu~i, zapeljem tesno ob tovornjaku, za sabo dvignem prah in ob pokanju oddrvimo. Smo celi, vozim nekaj kilometrov do pr vega po~ivali{~a, na terasi je {e postlano in prespimo preostanek no~i.

Sicer so najbolj zate`eni doma~ini, ki od turizma `ivijo in ki turista koncipirajo kot mo{njo na dveh nogah. Pa {e policaji. Ne, oni so prijazni, dejansko ne i{~ejo napak, ampak te {~itijo. Na {tevilnih cestnih kontrolah ti posku{ajo prepovedati vo`njo in te vstaviti v konvoj. Varnost. Ja, tu so se zgodili za egiptovski turizem neblagodejni bombni napadi. No, v konvoj smo se pustili vtakniti le enkrat in {e to le za trideset kilometrov. V oazi Hargi v zahodni pu{~avi pa so se nam prav prilepili: vsakemu na{emu

SPAK {t. 98

<<21

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> premiku je sledil avto s {tirimi policaji, dva od teh opremljena z avtomatsko pu{ko in v neprebojnem jopi~u. Ja, mi na ~aj - oni tudi, mi dvainpolkrat okoli kro`i{~a - oni za nami. ^emu v Egipt? Islam za za~etnike, recimo.

Kot Tunizija, Maroko in Tur~ija. S tem da te Tunizija bolj vpelje v pla`e, Tur~ija pa v nakupe na istanbulskih tr`nicah. Egipt podoben Maroku? Nekako. Podobno pester in fascinanten, vendar z nekaj ve~ pu{~ave, davne preteklosti, potapljanja. Vsekakor priporo~am.

Celo bolj bli`njevzhoden kot Bli`nji vzhod? To bomo videli kmalu.

This is Egypt!

20. avgust 2007 Bli`nji vzhod (3): Turisti~no poro~ilo z Levanta Ali je eno od sedmih svetovnih ~udes tudi v Jordaniji?

Kaj je muhamara: sirska otro{ka igra ali namaz iz orehov in granatnega jabolka?

V kateri od levantinskih dr`avi proizvajajo verjetno najbolj{e pivo Almaza? ^e ste na prej{nja vpra{anja odgovarjali ali ne, pravilno (da; namaz; Libanon) ali ne - v vsakem primeru lahko z branjem nadaljujete ali ne.

Prehod iz Egipta v Jordanijo je potekal prek Rde~ega morja. Tri ure za plovbo trajekta, vklju~no z vsemi migracijskimi in carinskimi izstopnimi in vstopnimi formalnostmi pa 27 ur.

Takoj zatem v morje okoli Akabe z ribami opazovat turiste na barki, kako nas opazujejo. Prvo no~ v Jordaniji smo prespali v {iroki pe{~eni re~ni dolini Vadi Ram, podobni tistim, ki smo jih vajeni iz pu{~avskih prizorov v {pageti vesternih.

Zvezdna no~ na dakovi terasi (ja, prav ni~ ve~ posebnega) in jutranji d`oging po pe{~enem vadiju (halo, a sta normalna?). Pastirji z ovcami se niso pustili vre~i iz tira. Ostankom Petre, v kamen vklesanega starega mesta v ju`ni Jordaniji, se naslednji dan nisem hudo ~udil, ~eprav se je ravno pred kratkim zna{la na najnovej{em samooklicanem seznamu sedmih svetovnih ~udes. Prehodili smo jo prav vso, od vhodne soteske do zadnjega sveti{~a na koncu vzpenjajo~e kamnite steze, kjer sicer do`ivi{ nekaj spokojnosti, a le dokler se nazaj grede ponovno ne loti{ vie turistice, povorke turistov na oslih, konjih, konjskih vpregah in kamelah. Petra je ena sama nizkoprofilna kamnita fasada, dobesedno. Naslednji dan sem nekoliko bolj na zahodu Jordanije prvi~ v `ivljenju zaplaval mrtvaka. Resno, to mi {e ni uspelo nikjer. V na{em doma~em morju pri tem poskusu kar tonem, najprej gredo na dno noge, nato pa stoje~e niham z nosom blizu gladine. Tu v Mrtvem morju (odtod torej njegovo ime!) pa na vodi kar lebdi{. Slano in mastno je kot kajmak. Malo vi{je v hribih je mesto Madaba s kr{~anskim `ivljem in znanimi mozaiki. V bli`ini smo kot neko~ Mojzes zrli z gore Nebo v njegovemu ljudstvu obljubljeno de`elo (kdo tu ni bil mo` beseda?). Pa Aman! Hm, Aman.

Aman je glavno mesto Jordanije. In potem smo {li v Sirijo. ... ^akaj, saj to ne more biti vse o Jordaniji! V Jordaniji so ceste bolj{e kot v Egiptu, vozniki ne trobijo in na semaforje se ozirajo (ko so `e mimo :). V Jordaniji imajo kralja Abdullaha, sina biv{ega kralja Huseina, sina prej{njega kralja Talala, sina Abdullaha prvega. Ljudje so ravno tako zelo prijazni, tudi tu vsi neprestano izrekajo dobrodo{lico. In mi se zahvaljujemo.

Welcome. Thank you. Pa vro~e ni ve~ tako kot prej. No, razen v depresiji Mrtvega morja

22>>

SPAK {t. 98

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> nekaj sto metrov pod gladino sicer{njih morij in v pu{~avi. Posedanja ob ~aju in vodni pipi je tu manj, vse skupaj nekoliko bolj sterilno.

Skratka Jordanija ne ravno navdu{uje in tako se zgodi, da je pet dni lahko tudi zadostnih za pot skoznjo. No, kar nekaj ljudi obi{~e samo Petro, npr. kot skok iz Egipta ali Sirije.

Bolj bli`njevzhodna je Sirija. Nekaj anti~nih ru{evin, nekaj kri`arskih gradov, islamska arhitektura, tipi~en utrip v arabskih sukih v starih delih starodavnih mest, tudi morska obala. Spet uli~no posedanje, dobra hrana.

Pa {e malo nostalgije, saj sem v teh krajih potoval pred kak{nimi trinajstimi leti. Bosra navdu{i z v citadelo utrjenim velikim in dobro ohranjenim rimskim amfiteatrom (te dni ravno v uporabi) ter z zanimivimi ostanki v starem delu. Damask ima avro `e davno ustanovljenega mesta. Ponovno, kot pred leti, se pod pokroviteljstvom pri vhodu upodobljenega predsednika Asada (tokrat mlaj{ega) sprehodim skozi pokriti osrednji suk do {e vedno privla~ne Omajadske mo{eje. Tudi tokrat nismo izpustili skoka do kri`arskega gradu Krak des chevaliers. Pa na morje, v Tartus in Latakio, na dobro hrano in v mladostnej{i, bolj spro{~en utrip. In seveda v Aleppo, v tradicionalnej{e `ivljenje na njegovih arabskih uli~nih tr`nicah in kr{~anski ~etrti. V Siriji je prav v redu.

Vmes, med Damaskom in Krakom, smo bili v Libanonu. Ne vem, kaj lahko v dnevnih

novicah preberete in sli{ite o trenutni situaciji v lansko poletje ranjeni in za/s tem notranje destabilizirani levantinski dr`avici, sicer glede na sosednje bolje stoje~e in pred tem ravno v nekak{nem vzponu po nezavidljivih notranjih in zunanjih odnosih v zadnjih desetletjih. Kakor koli, vizum dobi{ enostavno, ~e le nisi neporo~ena, sama, nezaposlena in mlada `enska (ve~ tega je hkrati izpolnjenega, slab{i so obeti za vstop).

Kontrolne to~ke na cesti so mo~no oboro`ene, tudi s tanki, vendar te ne preverjajo kar tako. Kak{en viadukt je poru{en, pa se gre po lokalnih cestah. Bejrut je tudi nekoliko prestreljen, {e bolj pa je v gradnji. Bli{~ bli`njevzhodnega Pariza mora biti ohranjen. Sicer dnevnega utripa ni, vse se o~itno dogaja v steklenih poslovnih stavbah. Ob rivi pe{~ene pla`e, ni~ posebnega, vendar morje vedno prija. Tu mediteranski ob~utek podkrepimo s pivom doma~e proizvodnje Almaza. Kupujemo ga kar od ambulantnega prodajalca, z zgovornimi doma~ini do~akamo son~ni zahod in nanj tudi `e pozabimo. Pot nadaljujemo ob morju. V prijetnem ribi{kem mestu Saida (Sidon) z zavitimi uli~icami in obokanimi tema~nimi suki. Pa severno Jbail (Byblos), nekaj ru{evin in nekoliko ki~asto restavriran stari del. Pa Trablous (Tripolis) na severu, ravno tako z arabskimi suki. Libanon je sicer tako muslimanski kot kr{~anski.

SPAK {t. 98

<<23

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> Zato bolj liberalen in spro{~en. Z obale se vozimo ~ez njej paralelno gorsko verigo, ob~utek je kot v italijanskih hribih. Mladina {iba s {tirikolesnimi skuterji, ob cesti smu~i{~e. Na drugi strani rodovitna dolina Beka, kjer pridelujejo tudi vino. V Baalbeku si ogledamo Jupitrov tempelj. Libanon ni poceni. Doma~ini imajo denar, mnogi ga razkazujejo z avti in oblekami. Ve~erno `ivljenje je namenjeno takim. Sicer so Libanonci prijazni, klima nam doma~a.

To naj bi bil Bli`nji vzhod v najo`jem pomenu besede. Posedanje v ~ajnicah ob ~aju in nargili (ime za vodno pipo v teh dr`avah), dobra uli~na hrana (predvsem felafel z raznimi dodatki v zavitih sendvi~ih), namazi oz. meze (npr. muhamara, mutabal, labne), razne solatke, baklave, kebabi, vse z nam kar doma~imi za~imbami, ~eravno manj uporabljanimi (meta, peter{ilj). Pridih tradicionalnosti v arabskih predelih, prepojenost z islamom, prijaznost.

Stereotipen turist si le v dolo~enih krajih, v Libanonu te vsekakor ne zaznavajo tako.

Zdaj pa nekoliko bolj proti orientu.

13. september 2007 Bli`nji vzhod (4): Kurdistan Prihod v Sirijo je omogo~il uresni~enje osrednjega cilja tega potovanja po Bli`njem vzhodu: obisk Kurdistana. To seveda ni dr`ava, ampak geografsko strnjeno etni~no podro~je Kurdov, v grobem razpeto med {tiri dr`ave: Sirijo, Irak, Iran in Tur~ijo. Menda prvi Kurd, ki sem ga spoznal, je bil tur{ki tovornjakar, ki naju je s sopotnico pred leti prepeljal iz Nem~ije prek Avstrije do Slovenije. Kurdov, naroda brez (vsaj do sedaj) usojene dr`ave, naj bi bilo po novej{ih podatkih okoli trideset milijonov, {tevil~no najve~ v Tur~iji, glede na {tevilo vseh dr`avljanov pa menda najve~ v Iraku. Nam smiseln itinerarij bi Kurdistan zajel kro`no, v urinemu kazalcu obratni smeri: za~eli bi na

vzhodu Sirije, pre~kali mejo v severni Irak, nato v severozahodni Iran in kon~no v vzhodno Tur~ijo.

Vendar realnost bli`njevzhodnih meddr`avnih odnosov tega ne omogo~a. Ker iz Sirije ni mogo~e v Irak in - kot smo ugotovili sproti - zaradi z avtom povezanih ra~unalni{ko (ne)podpr tih sodobnih carinskih formalnosti nas niti v Tur~ijo ne spustijo vzhodneje od Aleppa, se znajdemo na ne ravno skrajnem jugovzhodu Tur~ije na obronkih kurdskega podro~ja. Z majhno zamudo sledi poro~ilo o tem delu potovanja.

V Tur~iji sem bil od konca 80-tih kar nekajkrat, nazadnje pred kak{nimi 13 leti, tudi na njenem jugovzhodu. Spomini iz teh krajev: sla{~i~arna z baklavami v Gaziantepu, pra{no mesto Urfa, ni~ iz Diyarbakirja, na skrajni jugovzhod pa nas tur{ka vojska takrat ni spustila zaradi tamkaj{njega kurdskega odporni{kega gibanja, politi~no organiziranega v Kurdsko delavsko stranko.

(Potem ko so na za~etku leta 1999 prijeli njihovega vodjo Ă&#x2013;calana, je postal obisk tega dela dr`ave spet mo`en, zdaj pa je zaradi dogajanja v mejnem ira{kem Kurdistanu tu spet vro~e). Kaj pa danes? Gaziantep je sodobno, spro{~eno, mlado, prijetno mesto, ponudba baklav ga {e vedno potrjuje kot prestolnico teh arabskih (ali tur{kih, za nas tudi bosanskih) sla{~ic. Urfa ni ve~ tako pra{na kot v mojih podobah; pravijo, da so se spremembe zgodile v zadnjih desetih letih. Ne preve~, saj stari del, nekak{na Ba{~ar{ija, {e vedno prevzame. Diyarbakir? ^e sem tam sploh bil, se kar z razlogom ne spominjam ni~esar.

Iz Tur~ije vstopimo v Irak. Pravzaprav v ira{ko regijo Kurdistan, kjer se danes Kurdom prvi~ obeta narodu dostojna suverenost. To se nekako ka`e tudi v mejnih postopkih. ^e na drugih ira{kih mejah skoraj ni mogo~e vstopiti v dr`avo ali je to mogo~e le z dragim in te`ko dostopnim vizumom, vstopimo tu celo brez vizuma. Seveda vse le ni tako urejeno. Uradniki bi najraje videli, da njihovo

24>>

SPAK {t. 98

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> regijo tudi zapustimo na istem mejnem prehodu. Nadaljevanje poti ju`no je seveda mo`no, vendar kako bi bilo z izstopom iz Iraka na nekurdistanski meji? Na{a zamisel je zapustiti Kurdistan na meji z Iranom. Itâ&#x20AC;&#x2122;s our first case, se ~udijo na{emu motoriziranemu pre~kanju te meje. Ni jim jasno, kako bi za~asno uvozili vozilo (z izvozno-uvoznimi carinskimi postopki se je v teh dr`avah treba kar sprijazniti). Po nekaj ur dolgem vodenem obisku raznih oddelkov carinskega terminala z na{o aktivno udele`bo pri pogajanjih dobimo papir.

Prototipen filmski model mladega mafijca, tu v vlogi svetovalca za varnost, nam zagotovi, da je Kurdistan a very safe region. Samo ne v Mosul in Kirkuk (kurdski mesti), kajti tam so teroristi. (!?) Pot proti iranskemu Kurdistanu nadaljujemo ~ez kurdistanske gore. V prvem mestu po meji najdemo skoraj prazen hotel z restavracijo z vr tom in razgledom. Eden od (pre)mnogih natakarjev se ~udi, mister, business, company? Ne, ne, turizem. Turizem, zakaj ravno tu? Ah, pivo imajo, postre`ejo ga tudi, stane 1 evro in ra~un prvega ve~era zaokro`imo dvomestno.

V naslednjem tednu se vozimo po hribih, kopamo v rekah, pono~ujemo in preno~ujemo pri Asircih (ste vedeli, da {e vedno obstajajo, Asirci namre~?), na tr`nicah se me{amo med lokalnimi strici v zna~ilnih prepasanih opravah, poslu{amo njihovo tradicionalno glasbo, ki v~asih deluje kot najbolj{i bluz. In spoznavamo cestne kontrolne to~ke, brez sramu imenovane check point. Ja, to je kot nenak{na rde~a nit

potovanja z vozilom po safe region of Kurdistan. Bolj v hribih so bili pregledi le vrsta klepetov s vojaki oz. policaji, blizu mest kar dolgotrajna identificiranja in pregledovanja avtomobila, s pribli`evanjem iranski meji pa vse pogostej{a mu~na zasli{evanja, nekajkrat tudi na policijskih postajah. Strah na zunanjih mejah, nezaupljivost in sumni~avost znotraj.

So~utna idealizacija kurdskega vpra{anja je postajala vse bolj vpra{ljiva. Vse skupaj se nam `e nekoliko upira. Na vsej poti po Kurdistanu se nismo sre~ali z nobenim podobnim popotnikom ali tujcem, prisiljeni smo bili v stotine nedoumljivih in nesmiselnih pogovorov z uniformiranci, doma~ini se slinijo in zevajo ob pojavi zahodne `enske. Dovolj. (Sem kdaj prevzetno obljubljal nevtralna poro~ila brez predsodkov?)

Pre~kanje meje z Iranom nam ni uspelo, prepre~i nam ga iranska vojska. Pa gremo (ponovno) prek Tur~ije. Prav skrajni jugovzhod od Sirnaka, prek Hakkarija in Yuksekove do Esendereja se izka`e najbolj slikovit in prisr~en del poti po Kurdistanu.

Vojske je ogromno, na vsakem hrib~ku

SPAK {t. 98

<<25

NA[A SRE^ANJA>>>>>>>>>> opazovalnica, na vsakem kri`i{~u check XANTIA 15 LET pi{e se marec 1993-1.del point, kot da bi bil na na{ih biv{ih voja{kih Slovenska revija Avto+{port objavi ~lanek: vajah v rezervi. Nekaj ve~ profesionalnosti in Spo{tljiva tradicija, CitroĂŤnova Xantia skuliranosti, nekaj tur{kih vojakov govori tudi postavlja nove mejnike, v rubriki Prva vo`nja. angle{ko. Ni va`no, saj smo `e vajeni, plezamo ~ez prelaze, se hecamo s pastirji, motamo tobak, se kopamo v rekah, spimo kjer koli. Oddaljeno. Pa vendar naj bi bila Tur~ija skoraj v Evropi!

Iran je kot neko~. V redu, ~e od{tejemo mobilnike v izlo`bah in v rokah Irancev. No, tudi bencin je dra`ji, celo dvanajstino evra, in od pred kratkim {e omejen na 90 litrov na dr`avljana. ^rni trg? Se hecate ... Na cestah je {e videti kak{no jyane (iransko diano) in tudi lokalno varianto daka oz. acadiane.

Drugega tradicionalnega tudi {e dovolj.

Vsekakor za vsakogar nekaj. Tudi za vas. Ali ima, denimo, katera od `ensk morda ob~utek, da je doma nih~e ne pogleda? Naj pride v Iran. Za Feli se obra~ajo prav vsi, predvsem seveda mo{ki, ~eprav ima po pravilih ruto na glavi in ustrezno pokrite okon~ine. Zakaj? Razlo`im, da jim poglede privla~i njena v (razmeroma tanke in oprijete) hla~e oble~ena zadnjica. â&#x20AC;&#x201D; Pa saj nosijo tudi doma~inke hla~e! - @e, ampak imajo tudi rekelc ~eznje. - Ma kaj se tako kaj manj vidi?

Pa naredimo poskus. V lokalnem butiku kupimo sprejemljiv rekelc, ne ravno ~rnega (a veste, da ta modna sezona v Iranu narekuje ~rno v kombinaciji s ~rnim?), vendar lepega zelenkastega, dolgega ravno ~ez rit in opasanega, ter stopimo na ulico.

Hej, ~arobno: za Feli se nih~e ve~ ne obrne, niti opazijo je ne. No, sedaj gledajo le {e mene zaradi mojih tri~etrtinskih hla~ in {lap.

Ko pa se tu zgodi, da ob pogledu na fotoaparat en ~uvaj reda trzne in poklice dva druga, ta dva {e dva druga s policijskim avtomobilom, ki naju z drvenjem pelje najprej na eno policijsko postajo, nato na eno drugo neozna~eno lokacijo, kjer nas pustijo ~akati s paznikom in nato zasli{ujejo ..., no na tej to~ki pa imam tega sveta za to potovanje kar dovolj.

26>>

SPAK {t. 98

RETROVIZOR

XATIA 15 LET Zgornji ~lanek je bil objavljen 5. 3. 1993 v hrva{kem ~asopisu Avto klub.

Avtor: Josip Mu{njak

SPAK {t. 98

<<27

RETROVIZOR>>>>>>>>>>>>>

28>>

SPAK {t. 98

MINIATURNI KOTI^EK (pi{e: Andrej Hrastnik - Xandrej)

@e od nekdaj sem se zanimal za avtomobile in vse kar je v povezavi z njimi. Tako ni presenetljivo, da moja prva zbirka minijatur izhaja `e iz obdobja otro{tva. Sprva sem za~el z zbiranjem model~kov vseh vrst in znamk v merilu 1:18, vendar so `e od nekdaj bili v odspredju avtomobil~ki z “du{o”.

Tako sem od nekje 10. leta naprej za~el z zbirko Ferrarjev izklju~no v merilu 1:18 ter za njih znano rde~o barvo. Ve~ina modelov, ki se jih je dalo dobit pri nas so seveda bili od proizvajalca Bburago. Do danes sem tako zbral 17 ferrarijevih modelov v merilu 1:18 od vseh mo`nih proizvajalcev. Nekaj jih izhaja iz slovenskih trgovin, veliko pa sem jih iskal po trgovinah izven na{ih meja. Pri tem so mi pomagali prijatelji in sorodniki, ki so kadarkoli potovali po tujini in poznali moj zbirateljski duh. Nekater tipe model~kov je

izredno te`ko najti in pravtako znajo dosegati vrtoglave cene.

Z nakupom mojega prvega Citroëna- Xantie (v pravem merilu pri 19 letih) sem zapadel v ta ljubiteljski svet Citroënov. Opazil sem, da se je v moji ogromni zbirki nehote zna{el tudi Citroëna TA v merilu 1:24 v voja{ki barvi. Sledilo je noro iskanje Citroënovih model~kov v vseh mo`nih trgovinah, med vsemi mo`nimi policami z otro{kimi igra~ami in avtomobil~ki. Od takrat dalje imam `e prav zajetno zbirkov Citroënovih model~kov razli~nih velikosti ter proizvajalcev. Ker je moja stara zbirka minijatur v velikosti 1:18 vsebovala vse mo`ne zmanke sem se jih s te`kim srcem odlo~il prodat in sem se osredoto~il samo na dva imena v svetu avtomobilizma: Citroën ter Ferrari. Tako se je nadaljevalo.

Vseh Citroënovim minijatur je s pomo~jo interneta, prijateljev, punce in trgovin narastlo na zavidljivih trenutno 69 komadov.

Od tega je 16 miniatur v merilu 1:18, Najbolj sem ponosen na redke zadeve kot so npr: Xantia 1:18 by Sagem, XM 1:18 by Solido, C6 1:18 by Norev, DS 23 Pallas ter DS 19 Cabriolet 1:18 by Norev itd itd... Zbirka vsebuje tudi {portni oddelek Citroënove zgodovine kot je npr ZX Paris Dakar 1:18, Xsara WRC 1:18... In se po~asi dopolnjuje.

SPAK {t. 98

<<29

MINIATURNI KOTI^EK>>>>>>> XANTIA 15 LET pi{e se marec 1993-2.del Avto+{port ~lanek: Spo{tljiva tradicija,...

CitroĂŤne imam v vseh mo`nih velikostih kot je 1:1 ;), 1:18, 1:24, 1:32, 1:43, 1:87...

Na~eloma pa je ta vrsta {porta kar velik finan~ni zalogaj. Tako se mora ~lovek res odlo~it, ~e je to pravi hobi za njega, kajti druga~e to ne pelje nikamor. Na primer: navadni modeli v merilu 1:18, ki niso redki in se dobijo vsepovsod ter so spodnje kvalitete, se gibljejo od nekje 30 EUR naprej. ^e si ogledate internetne trgovine, naprimer XM-i v merilu 1:18 se prodajajo po 200 EUR. Za Xantio pa mora{ imeti sre~o, ~e je sploh dobi{, da ne govorimo o njeni vrednosti...

Ampak, vse se da ~e se ho~e. ^lovek mora biti potrpe`ljiv in to imeti v sebi. Moj cilj je zbrati vse mo`ne CitroĂŤne v merilu 1:18. ^e na hitro pogledamo, manjka {e: C4 WRC, HY (pujs), SM, pa {e kaj bi se na{lo... Bo po~asi. ^e pa kdo ho~e to zbirko videti v `ivo, pa je vljudno vabljen.

Lep zbirateljski pozdrav!

30>>

SPAK {t. 98

POD NA[IMI GARA@AMI (pi{e: Toma` Dr`an)

Sledilo je nekaj sre~anj, nekatere od njih smo komaj pre`iveli, ponavadi me je drugi dan bolela glava po celem telesu...

Zavarovalni agent je obljubil, da bo ob 14.00 uri pri meni. Ura je 16.00: »Pa kje je, kje hodi?« Pokli~em ga: »Ja, ja, sem `e na poti!« Urediva, kar se zavarovanja ti~e, potrebno je samo {e pla~ati. Ampak denarnica ni enakega mnenja kot njen lastnik in se mi naslednji dve uri odli~no skriva po hi{i.

Kakorkoli, dobra ta{~a prisko~i na pomo~, polica je pla~ana, jaz pa z denarnico, ki se je naveli~ala skrivat, »drvim« s prenovljenim Spa~kom na tehni~nega.

Spa~ek pa je za~el odpovedovati poslu{nost.

Najprej ma{ina. Sem malo povpra{al, ~e je kje kak{na za prodajo, ki bi bila v redu in Marinka je kmalu poklicala, da ima Sa{o cele kupe delov za stare Citroëne.

Januarja 2006 sem se pripeljal k njemu, parkiral v majhno gara`o, »havbo« sva morala sneti zunaj, in po dveh poskusih (v prvem je »zatajila« sklopka) je bila druga ma{inca zmontirana. To je bilo veselje, ko je v`gala »iz prve«.

In kako se je vse skupaj za~elo? Po mojem `e leta 2002, ko sva se z Anito odlo~ila, da se poro~iva. Ampak ta misel ni vzdr`ala dolgo. Prijatelj naju je poklical in povedal, da prodaja po~itni{ko prikolico na Krku. Re~eno - storjeno, saj »ohcet« lahko po~aka.

Na vsakoletnih po~itnicah jo bolje odnese Anita. Ker je u~iteljica, sta z najino »tamalo«, Pino, na morju dva meseca. Na morju pa so tudi na{i prijatelji ^etkovi~i. Od tu do Spa~ka pa ni bilo ve~ dale~.

Poln elana in navdu{enja, kako se lahko tak{ne stvari v bistvu loti{, sem za~el razmi{ljati, da bi avto obnovil. Saj ne, da bi `e razpadal, sem pa imel ob~utek, da bo, ~e se tega ne bom kmalu lotil. V tem ~asu mi je veliko pomagal tudi Pubi, da sem pridobil certifikat starodobnika.

KAKO JE NA[ SPA^EK POSTAL SPET »NOV«

Tako me je decembra 2003 poklical ^etko, da ima Gorazd iz NG lepega Spa~ka. Najprej sva ga {la pogledat, ~ez mesec dni je bil `e doma. Avto je bil soliden, kaj hitro pa je bilo potrebno zamenjati gume, streho, obnoviti sede`e, kar pa mojstru ni preve~ uspelo.

Po sre~anju v Kostanjevici na Krasu sva se s Petrom dobila pri li~arju Bo{tjanu, mojemu dobremu prijatelju s Krka, seveda. Spa~ka smo, kljub Petrovemu stalnemu prigovarjanju, da je »{e nov«, razstavili.

Sede`e smo nalo`ili v Pujsa, da jih popravi, kot je treba. Na pomo~ je prisko~il {e Petrov prijatelj in zve~er smo `e u`ivali ob pivu in hamburgerjih.

SPAK {t. 98

<<31

POD NA[IMI GARA@AMI>>>>> Z Bo{tjanom sva bila dogovorjena, da bo avto zaradi posla in nadvse prijateljskega predra~una delal pa~ takrat, ko bo imel ~as, tako da se je ta del obnove, kleparstvo in li~anje, kar zavleklo.

Na jesenskem sre~anju v kampu Menina sem spoznal Munjo in beseda je stekla tudi okrog meni nujno potrebne {asije. Povedal je, da jih izdeluje sam, drugi pa so potrdili, da so to odli~ne {asije. @al je vse skupaj padlo v vodo, ker mi v celem letu ni uspelo najti prevoznika, ki bi »pri{vercal« {asijo v Slovenijo.

Minilo je dobro leto prijateljskega prigovarjanja Bo{tjana in iskanje primerne {asije. Lani oktobra je poklical, da je Spa~ek v »{pric kitu«. Od tu naprej je vse steklo z neverjetno hitrostjo, kar sploh ni ~udno, ~e si mojster in ima{ prave pogoje in orodje za delo. V soboto zjutraj sva za~ela, zme{ala barvo, se malo zna{la, kako narisati ~rte po bokih spa~ka, zve~er pa je bil Spa~ek `e doma, v na{i mali gara`i.

ZX, nekaj »gurten« in eno popoldne in {asija je bila doma.

Tri sobote sva potrebovala, da je Spa~ek tak{en, kot je. In vsako soboto posebej sem bil bolj navdu{en nad mehaniko in tem, kako je ta avto preprost. Nekaj delov je bilo potrebno zamenjati, ve~ina je ostala stara, o~i{~ena in po potrebi prebarvana. Tu mi je veliko pomagam moj o~e, predvsem pri peskanju delov. Ko sva kon~ala, sem moral sam avto samo {e »naglihat«.

Po Mitchevih navodilih »{raufanja feder«, dveh urah muke, rezanja klju~ev in preklinjanja ob odr ti ko`i, sem poklical Pubija. Ta me je vpra{al: »Pa kaj ti nisi dvignil avta? To naredi, pa bo{ lahko z roko {raufal!!« Seveda sem bil gotov v petih minutah, ob tem pa sem pogruntal tudi to, da sicer je enostavno, ampak mora{ vedeti, kako in kaj.

Prvi resnej{i preizkus je bil Gora Oljka, Spa~ek je dvakrat zmazal hrib brez problema, midva z Anito pa vsak par pirov, tudi brez problema...

Sedaj je bil na vrsti Mitch, »majstor zanata«.

Z njim sva bila skupaj na Raidu okrog Slovenije in `e takrat sva se zmenila, da mi pride pomagat. No, seveda sem mu potem pomagal jaz.

In sem spet na za~etku tega sestavka dobesedno. Naj pojasnim. Spa~ek je »zrihtan«, lepo »laufa« in je zato edini primeren, da naju popelje - na poroko!!

V gara`i je bilo v glavnem vse, manjkala je samo {asija. Dva pogovora s Sa{otom, na{

Na sliki spodaj: pred preobrazbo Na naslednji naslovnici: preobrazba 1A

32>>

SPAK {t. 98

IZ SVETA FILMA VAMPIR Z GORJANCEV (pripravil: Fric, Foto: Ivona Ljubi~i~) Pod re`ijskim vodstvom Vincija An`lovarja, ki je napisal tudi scenarij po romanu Mateta Dolenca bodo v novem televizijskem filmu nastopili Sebastjan Cavazza, Gregor Lu{tek, Inti [raj, Jonas @nidar{i~, Ivo Bari{i~, Jaka Fon, Janez Ho~evar - Rifle in drugi, med katerimi je tudi Mate Dolenc, ki bo upodobil starega Rodina. V naslovu so sicer omenjeni vampirji, vendar se zgodba vr ti o ljubezni med Romanom (Sebastjan Cavazza) in Lenoro (Inti [raj). Med pohajkovanjem po Dolenjski Roman in Rodin spoznavata mite in legende, izvite izpod Gorjancev.

^lan na{ega kluba Aljo{a pred Spa~kom in za kamero. Na snemanju sta sodelovala tudi Damir in Zlatko iz Bre`ic.

Poziranje za bralce Spaka.

Scenarist, re`iser, sopotnik, tonec,â&#x20AC;Ś Vinci.

Skoraj cela ekipa v in ob Spa~ku.

Zadnji kadri s ~etrtega snemalnega dne.

Globoko pri Bre`icah.

SPAK {t. 98

<<33

KDO SO TI LJUDJE? Andrej Baratko - predsednik Murske sobote nam tokrat predstavlja svoje ~lane.

Janko - Dﾃｼjzek

Anton ex yu

Na{ ekonom, ki ima dovolj prostora, da poleg DAK-a, spravi v gara`o potrebno in nepotrebno opremo sekcije MS. Po profesiji elektri~ar, ki opremlja na{e ceste (AC po slovensko).

Zadnje ~ase mu le`ijo prvomajci.

Ivana in Bumbi

Pred davnimi leti, ko je pri{el v klub, so mi ga predstavili kot ﾂｻAntona aus Tirol ﾂｻ. Druga~e pa je zagrizen Jugoslovan, ki ne priznava niti Kosova. V svoji {talci ima en cel kup CITROﾃ起OV. Najve~ji hobi so mu svetovna sre~anja.

Najmlaj{a ~lana na{e sekcije (po sta`u). Pa naj {e kdo pove, da so meje zato, da razdelijo ljudi. Potrebno ju je samo zvrcniti in se `e pripeljeta na Sre~anje ali pa na kak{en `ur. @ivot je more.

Uro{ Plantari~

VABILO

^lan {e iz ~asov YU-AS kluba in najbolj kvalificirana tajnica (ni hotel, da bi ga prekvalificirali v podpredsednika).

Svojega sivega spa~ka ima konzerviranega.

Vozi pa Se z C5-karan, da spravi noter celo familijo, Nano, ^rta In Ninota.

Tudi leto{nje leto ne bo minilo brez pomladanskega sre~anja. Tokrat v organizaciji sekcije Vrhnika. Za~elo se bo v petek 20. 6.

2008 in prehitro kon~alo v nedeljo 22. 6.

2008. Vrhni~ani vas nestrpno pri~akujemo.

Dobro voljo pripeljite s seboj, za vse ostale jo preskrbimo mi.

Ve~ informacij: Klemzy (051/602-020) ali pocukajte za rokav koga izmed vrhni{ke bande

34>> 34>>

SPAK {t. 98 Predsednik kluba: FRANCI HLEBEC - Fric Pot k studencu 9, 1360 Vrhnika GSM: 031/ 385 854 tel.: 01/ 755 36 77 email: franci.hlebec@gmail.com Tajnica kluba:

sekcija MURSKA SOBOTA predsednik: ANDREJ BARAT Kajuhova 5 9000 Murska Sobota GSM: 040/ 838 409 email: baratko@volja.net

sekcija PRLEKIJA predsednik: DEJAN OROVI^ Dornava 104, 2252 Dornava tel.: 02/796 40 31 GSM: 040/ 040 338 810 email: dejan.orovic@teleing.com http://www.citroen-pla.net

MATEJA KOBAL Matja`eva 15, 1000 Ljubljana GSM: 051/ 630 357 email: Kobalovi@siol.net

SEKCIJE KLUBA www.citroen-klub.si

sekcija RADOVLJICA

sekcija VRHNIKA

predsednik: LEON OBLAK

predsednik: KLEMEN VINTAR

Hra{e 20 1216 Smlednik GSM: 041/ 254 255 email: leon.oblak@amis.net http://www.citroen-klub.si/sek-ra.html

sekcija NOVA GORICA predsednik: MATIJA FLORJAN^I^ Cvetli~na ul. 44, 5250 [empeter pri N.G. GSM: 051/310 516 email: matija.florjancic@naturaljust.si http://www.citroen-klub.si/ sekcije/gorica/sek-go.html

Pod gozdom cesta I/I 1290 Grosuplje GSM: 051/ 606 020 email: klemen.vintar@email.si http://www.citroﾃｫn-klub.si/sek-vr.html

sekcija BRE@ICE predsednik: DAMIR ZALOKAR Orehovec 36b 8311 Kostanjevica na Krki tel.: 07/498 77 19 GSM: 031/604 650 email: damirzalokar@hotmail.com

sekcija MARIBOR

sekcija LJUBLJANA

sekcija KOPER

predsednik: MARINKA DOLENC

predsednik: MATEJ BIZJAK

predsednik: VOJKO JAZBEC

Linhartova 4, 2000 Maribor GSM: 031/ 771 124 email: zmesanababa@gmail.com http://www.citroen-klub.si/ sekcije/maribor/index.html

Cesta na Brdo 45 1000 Ljubljana GSM: 031/ 354 904 email: bizjak.matej@volja.net

II. prekomorske brigade 26a 6000 Koper GSM: 031/ 599 730 e-po{ta: jazbecv@gmail.com

sekcija CELJE predsednik: GREGOR VRANI^ Breg pri Polzeli 45 3313 Polzela GSM: 041/ 523 850 email: pubi2cvj@email.si

www.citroen-klub.si

CITROﾃ起 KLUB SLOVENIJE je tudi ~lan SVAMZ