O avtorju Zahvale Uvod
9 11 15
Prvi del: PoveËajte Ëustveno inteligenco
27
1. Razvijanje visoke stopnje samozavedanja Zakaj je visoka stopnja samozavedanja temelj Ëustvene inteligence Kako vas nizka stopnja samozavedanja lahko ovira Kako poveËati samozavedanje Razmislite, kako ocenjujete Povzemimo, kar smo se nauËili o dejavnikih samozavedanja
29
2. Obvladovanje Ëustev Deli Ëustvenega sistema se morajo dopolnjevati Kako obrniti svoje misli, telesne spremembe in vedenje v svoj prid Postanite dober reπevalec problemov Dodatne tehnike za obvladovanje Ëustev Tudi pozitivna Ëustva je treba obvladovati Povzemimo znanje o tehnikah obvladovanja Ëustev
55 56
3. Samomotivacija Motivacija je bistvena za to, da se dela lotite in pri njem vztrajate Viri motivacije Kako se lotiti ovir in si povrniti izgubljeni poloæaj Povzemimo vse znanje o samomotivaciji
95
30 31 32 33 51
58 79 86 91 92
95 97 133 143 5
»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI
Drugi del: Uporaba Ëustvene inteligence v odnosih z drugimi
145
4. Razvijanje uËinkovitih komunikacijskih sposobnosti Uporaba tankoËutnosti Samorazkrivanje OdloËnost DinamiËno posluπanje Kritika Timska komunikacija Povzemimo vse, kar smo se nauËili o sporazumevanju
147 148 150 163 168 177 187 193
5. Razvijanje znanja o medosebnih odnosih Kaj ustvarja odnos Kako analizirati odnos Kako komunicirati na primerni ravni Kako uËinkovito uporabljati razliËne ravni Povzemimo vse, kar smo se nauËili o medosebnih odnosih
195 195 202 210 216
6. Pomagajte drugim, da si bodo pomagali sami Koristi drugim, vam in podjetju Ohranite Ëustveno perspektivo NauËite se pomiriti razburjeno osebo Bodite naklonjen posluπalec Pomagajte drugim pri naËrtovanju in doseganju ciljev Ustvarjanje Ëustveno inteligentne organizacije
229 229 230 235 237 250 260
Dodatek: Razvijanje Ëustvene inteligence
263
Bibliografija
269
6
227
O avtorju
H
endrie Weisinger je doktor psihologije z bogatimi izkuπnjami na podroËju kliniËne, svetovalne in organizacijske psihologije. Predava na univerzah po vsej Ameriki in je svetovalec nekaterih najuglednejπih ameriπkih podjetij, vladnih agencij, izobraæevalnih in drugih ustanov, ki skrbijo za duπevno zdravje. Napisal je veË uspeπnih knjig in je vodilni strokovnjak na podroËju uporabe Ëustvene inteligence, izvedenec za obvladovanje jeze in zaËetnik zdaj æe uveljavljenih tehnik, med drugimi tehnike kritiziranja. Nastopil je v πtevilnih televizijskih in radijskih oddajah, na primer v Good Morning America in The Today Show, v svoje oddaje pa sta ga povabila tudi Oprah Winfrey in Phil Donahue.
9
»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI
10
Zahvale
P
ri pripravi knjige mi je pomagalo veliko ljudi. Najprej se moram zahvaliti Larryju Alexandru, ki je prvi prepoznal pomen delovanja Ëustvene inteligence in zaËel razpravljati o njej. Nato se zahvaljujem Susan Williams za Ëustveno inteligentno kritiko mojega rokopisa. Natanko je ugotovila, kaj taka knjiga potrebuje, in k sodelovanju pritegnila pravo osebo — urednico Karen Sharpe, ki je opravila izjemno delo. Zaradi njenega pisateljskega in uredniπkega daru je ta knjiga veliko boljπa. Naslednji je John Mayer, ki je z menoj velikoduπno delil svoje znanje o Ëustveni inteligenci. Njegovi Ëlanki o tej temi so bili moji glavni teoretiËni viri. Zahvaliti se moram tudi njegovemu sodelavcu Petru Saloveyu. Priznanje æelim izreËi tudi izobraæevalnim programom πtevilnih poslovnih πol, πe zlasti pa prijateljem, ki izobraæujejo vodilne kadre na Andersonovi visoki πoli za podiplomski πtudij managementa v okviru UCLA. V tem programu sem sodeloval πestnajst let in tu sem imel najveË priloænosti πiriti svoje ideje po ameriπkem poslovnem svetu. Na podroËje izobraæevanja vodilnih kadrov so me vpeljali Victor Tabbush, Debra Terrill, Alan Barnes, pa Jim Aggen, Grace Siao in Myra Brown, ki zavzeto podpirajo ta program. 11
»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI
Najiskreneje se moram zahvaliti tudi sodelavcem v programu za kadrovsko izobraæevanje na univerzi Washington, eni prvih v dræavi, ki je ugotovila, kako pomembno je v svoje programe vkljuËiti tudi predavanja o Ëustveni inteligenci. ©e posebej se moram zahvaliti Howardu Normanu, ki mi je bil ne le dober prijatelj, ampak tudi dragocen mentor na podroËju kadrovskega izobraæevanja. Tudi druge izobraæevalne ustanove so mi omogoËile, da sem πiril svoje ideje. Najdragocenejπe izkuπnje sem dobil, ko sem predaval na najboljπih med najboljπimi: na univerzah Cornell, Wharton, NYU, RPI, Tulane, University of Alabama, Penn State, Smith. Vse so mi izjemno pomagale in njihovo zaupanje v moje delo nadvse cenim. Veliko podpore sem deleæen tudi od Inπtituta za πtudij managementa (IMS). V posebno zadovoljstvo mi je bilo sodelovati z Gordonom Petersom, Jonom Petersom, zaposlenimi na IMS in πtevilnimi regionalnimi predstojniki. Nadvse mi laska, da IMS hvali moje delo. Sue Gold se je izkazala za neprecenljivo tajnico. PrepriËan sem, da je delati zame precej naporneje kot teËi maraton. Ona pa je vedno pripravljena preteËi πe kak dodaten kilometer! Veliko veselja imam z neËakoma Derekom in Randyjem, ki sta zame neusahljiv vir zabave. Mama, ki æivi blizu mene, me je vedno spodbujala in mi vlivala optimizem. Edini Ëlovek na svetu je, ki me lahko na videu gleda po dvanajst ur na dan in preneha le toliko, da gre na straniπËe. Ronnie in Don me nenehno spodbujata in motivirata. Æena Lorie me πe naprej potrpeæljivo in razumevajoËe podpira ter ljubi. Rad bi se zahvalil πe glavam petih druæin. Med teæavnim nastajanjem te knjige me je spodbujal zaupanja vredni prijatelj 12
Zahvale
Lee Sachs. Najini jutranji pogovori so me vedno spravili v dobro voljo. Steve Gold je upraviËil svoje ime: njegova pomoË je bila res zlata vredna. Kadarkoli sem potreboval uslugo, je priskoËil na pomoË in me razvedril. Zahvaljujem se πe trem univerzitetnim predavateljem z Zahodne obale. Ken Cinnamon je nadvse ustvarjalen svetovalec. Vedno mi pomaga s pronicljivimi idejami in si vzame veliko Ëasa, da mi pomaga naËrtovati delo. Zahvaliti se moram Lennyju Levinu, dobremu prijatelju πe iz mladosti, na koncu pa tudi Ronu Podellu, ki mi vedno vliva obËutek varnosti in prijateljstva. Æelim se zahvaliti πe vsem drugim ljudem, ki so pokazali zanimanje za moje delo in mi pomagali na razliËne naËine. Hvala vsem in glejte, da boste uporabljali svojo Ëustveno inteligenco.
13
Uvod
P
red skoraj dvajsetimi leti sem bil priËa pogovoru, ki mi je zbudil zanimanje za Ëustveno inteligenco. Takrat sem kot πtudent podiplomskega πtudija delal v centru za duπevno zdravje. Ko sem se nekega dne pogovarjal s skupino kolegov, je do nas privihral psihiater in zaËel kriËati na æensko iz naπe skupine, ki je πtudirala socialno delo. “Saj nimate pojma, kaj poËnete,” je rjovel in oËi so mu æarele. “Bolniku ste naredili nepopravljivo πkodo.” Nekaj minut je prijateljico brez prestanka napadal in obtoæeval. Tako meni kot drugim je bilo nerodno. Bil pa sem tudi jezen na psihiatra, zlasti ko je prijateljica v solzah pobegnila. Psihiater pa je celo po njenem odhodu nepopustljivo nadaljeval s svojo kritiko: “Kako znaËilno za njeno obrambno vedenje!” Iz tega dogodka sem jasno razbral, da uniËujoËe izreËena kritika povzroËi Ëustven izbruh. Ta ugotovitev me je spodbudila k razmiπljanju, kako bi bilo mogoËe kritiko uporabiti konstruktivno, da bi s to izkuπnjo pridobila oba, tako tisti, ki jo izreka, kot tisti, ki mu je namenjena. Takrat πe nisem vedel, da je prav konstruktivna kritika najpomembnejπi del Ëustvene inteligence. Eden od delov Ëustvene inteligence je tudi obvladovanje 15
»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI
jeze, umetnost, ki sem jo raziskoval dve leti zatem med staæiranjem v vojaπki bolnici. Tam sem opazil, da so mnogi zaposleni spodkopavali svoje delo, ker niso znali razumeti in ublaæiti svoje jeze. Podobno sem opaæal tudi pri bolnikih. To me je spodbudilo, da sem zaËel iskati naËine za obvladovanje jeze. V naslednjih letih sem na podlagi lastnih kliniËnih raziskav in hitro naraπËajoËe strokovne literature priπel do spoznanja, da se veËina posameznikov teæko znajde v Ëustveno spremenljivih poloæajih, zlasti kadar zbujajo jezo in strah. »e se tej teæavi pridruæi πe nizka sposobnost sporazumevanja, kakrπno je na primer pokazal omenjeni psihiater, so lahko posledice prav uniËujoËe. V 80. letih sem zaËel svetovati podjetjem. Ugotovil sem, da nesposobnost obvladovanja Ëustev in uËinkovitega sporazumevanja pogosto pripelje do nereπenih ter ponavljajoËih se sporov med zaposlenimi, nizke delovne morale in manjπe storilnosti. ZaËel sem iskati naËine, kako bi se ljudje nauËili uËinkovito uporabljati svoja Ëustva in razvijati sposobnosti, ki so potrebne za dobro sporazumevanje z drugimi ljudmi. Nadaljeval sem z raziskovalnim delom na tem podroËju in o tej temi napisal πtiri knjige. Hkrati sem opravljal kliniËno in svetovalno delo ter prirejal seminarje. »ustvena inteligenca pri delu z ljudmi predstavlja vrh mojega dela o tem, kako je mogoËe Ëustveno inteligenco uporabiti v najrazliËnejπih podjetjih, od tistih najbolj uspeπnih, s seznama Fortune 500, do majhnih, od proizvodnih podjetij do podjetij s podroËja intelektualne lastnine, od tistih z Manhattna do tistih iz Miamija ali Milwaukeeja. Pri tem delu sem se veliko nauËil in veseli me, da lahko svoje znanje delim z vami.
16
Uvod
Definicija Ëustvene inteligence »ustvena inteligenca je preprosto povedano inteligentna uporaba Ëustev. Svoja Ëustva namerno uporabljamo tako, da nam pomagajo k takπnemu vedenju in miπljenju, ki nam je v korist. Recimo, da je pred vami pomembna predstavitev. Vaπe samozavedanje (sestavni del Ëustvene inteligence) vas opozarja, da vas je zelo strah. S pomoËjo Ëustvene inteligence pa zaËnete z vrsto dejanj. Najprej obvladate uniËujoËe misli, potem se sprostite in tako zmanjπate vznemirjenje, na koncu pa prenehate z neuËinkovitim vedenjem, na primer nemirnim korakanjem sem in tja po sobi. Ko to storite, omilite strah do te mere, da ste pripravljeni na uspeπno predstavitev. Moænosti uporabe Ëustvene inteligence na delovnem mestu so skoraj neomejene. »ustvena inteligenca je nepogreπljiva pri reπevanju neprijetnih teæav s sodelavcem, sklepanju pogodbe s teæavno stranko, kritiziranju πefa, vztrajanju pri nalogi, dokler ni opravljena, in πtevilnih drugih izzivih na poti k uspehu. »ustveno inteligenco uporabljamo tako na osebni ravni (ko pomagamo sami sebi) kot na medosebni (ko pomagamo drugim).
Temelji Ëustvene inteligence »ustvena inteligenca izvira iz πtirih temeljnih elementov, ki delujejo podobno kot osnovne sestavine v verigi DNK (deoksiribonukleinske kisline). »e jih nadgrajujemo z izkuπnjami, nam pomagajo razviti posebne spretnosti in sposobnosti, ki so temelj Ëustvene inteligence ter jih je v nasprotju z bioloπko DNK moæno razvijati in izjemno poveËati. Te πtiri temelje sta prva 17
»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI
odkrila psihologa John Mayer z univerze New Hampshire in Peter Salovey z Yalea, ki sta leta 1990 tudi skovala izraz Ëustvena inteligenca. Vsak izmed temeljev predstavlja sposobnosti, ki skupaj tvorijo Ëustveno inteligenco. Vsaka raven vkljuËuje sposobnosti vseh prejπnjih ravni in jih hierarhiËno nadgrajuje. Ti πtirje temelji so: 1. sposobnost natanËno zaznavati, oceniti in izraziti Ëustva, 2. zavestno obËutenje ali vzbujanje Ëustev, da boste bolje razumeli sebe in druge, 3. sposobnost razumeti Ëustva in spoznanja, ki jih Ëustva prinaπajo, 4. sposobnost uravnavati Ëustva tako, da spodbujajo Ëustveno in intelektualno rast. Skozi vso knjigo spoznavamo, kako nam ti temelji pomagajo razvijati vsako od teh sposobnosti, ki kot celota sestavljajo Ëustveno inteligenco.
»ustvena inteligenca na delovnem mestu Zadnja πtiri leta je bilo na podroËju Ëustvene inteligence narejenih precej raziskav. V njih so med drugim skuπali razpoznati metode za merjenje Ëustvene inteligence, doloËiti pomen Ëustveno-inteligenËnih sposobnosti za posameznikovo uËinkovitost in uporabiti ter vkljuËiti Ëustveno inteligenco v razliËna okolja, tudi v uËilnice. OdloËil sem se, da bom v tej knjigi svojo pozornost namenil predvsem uporabi Ëustvene inteligence na delovnem mestu, kjer je po mojih izkuπnjah najbolj potrebna. Dvajset let sem 18
Uvod
delal kot svetovalec v raznih podjetjih in javnih ustanovah. Ugotovil sem, kako pomanjkanje Ëustvene inteligence onemogoËa rast in uspeh tako posameznika kot podjetja, in nasprotno, kako je mogoËe s pomoËjo Ëustvene inteligence doseËi dobre rezultate tako na osebni kot na organizacijski ravni. Zaposleni z uporabo Ëustvene inteligence pomagajo graditi Ëustveno inteligentno organizacijo, v kateri vsakdo prevzema odgovornost za rast lastne Ëustvene inteligence in njeno uporabo v odnosih z drugimi ter v prid organizacije kot celote. Na seminarjih, ki sem jih vodil, sem ugotavljal, da se zaposleni æelijo predvsem nauËiti, kako uporabljati sposobnosti Ëustvene inteligence v situacijah, s katerimi se sooËajo na delovnem mestu. Zaposlenih torej niso zanimali teoretiËni, temveË predvsem praktiËni vidiki Ëustvene inteligence. Knjigo »ustvena inteligenca pri delu z ljudmi sem napisal zato, da bi ljudem pomagal kar najbolj preprosto, uËinkovito in uspeπno razvijati in uporabljati Ëustveno inteligenco. V knjigo sem zato vkljuËil vrsto primerov, ki uporabo Ëustvene inteligence v vsakdanjem æivljenju kaæejo bolje kot kakrπnakoli pedagoπka razprava. VkljuËil sem tudi na desetine vaj za jasno in postopno uËenje posameznih tehnik, na primer, kako zaznavati spremembe ravni vznemirjenosti. Naπli boste πtevilna navodila, kako kar najbolj uËinkovito uporabiti to znanje. V knjigi boste veËkrat naleteli na odstavke z naslovom »ustvena inteligenca na delovnem mestu. To so pripovedi, ki so napisane v prvi osebi. Med dolgoletnim delom so mi jih pripovedovali posamezniki, ki so se udeleæevali mojih seminarjev v najuspeπnejπih ameriπkih podjetjih, v zveznih vladnih agencijah, vojski, bolniπnicah, πolskih ustanovah in poslovnih 19
»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI
πolah. Uporabil sem psevdonime in spremenil podrobnosti, po katerih bi bilo te posameznike mogoËe prepoznati, in jim s tem zagotovil anonimnost. Upam, da vam bodo opisani primeri pomagali bolje razumeti tisto, kar poudarjam skozi celotno knjigo, da namreË Ëustvena inteligenca res deluje. »ustvena inteligenca pri delu z ljudmi je razdeljena na dva dela. V prvem gre za uporabo Ëustvene inteligence na osebni ravni in za napotke, kako jo razviti ter uporabiti pri sebi. Drugi del se ukvarja z njeno uporabo na medosebni ravni: kako biti uËinkovitejπi v odnosih z drugimi.
Prvi del: PoveËajmo Ëustveno inteligenco Prvo poglavje: Razvijanje visoke stopnje samozavedanja Visoka stopnja samozavedanja vam omogoËa, da si prisluhnete, se opazujete pri delovanju in vplivate na svoja dejanja sebi v prid. Ko se zaËnete zavedati, da na primer postajate vse glasnejπi in vedno bolj jezni na stranko z nerazumnimi zahtevami, pri tem pa dobro veste, da je ta stranka pomembna za ohranitev vaπega delovnega mesta, boste morda utiπali glas, pomirili jezo in ji spoπtljivo odgovorili. Prvo poglavje bomo zaËeli z razmiπljanjem, da je samozavedanje temelj, na katerem stoji vse drugo znanje o Ëustveni inteligenci. Nato bomo raziskali, kako s poglabljanjem v bogastvo podatkov o sebi — v svoje ocene, misli, obËutke, mnenja, Ëustva in namene — razvijemo visoko stopnjo samozavedanja. Drugo poglavje: Obvladovanje Ëustev Obvladovanje Ëustev ne pomeni, da jih potlaËimo in tako ne izkoristimo dragocenih podatkov, ki nam jih ponujajo. Obvla20
Uvod
dovanje pomeni, da svoja Ëustva razumemo in to razumevanje uporabimo za uËinkovito ravnanje v posameznih situacijah. Naπa Ëustva nastajajo z medsebojnim vplivanjem naπih misli, fizioloπkih sprememb in vedenja, ko se odzivamo na zunanji dogodek. V drugem poglavju se bomo nauËili obvladovati Ëustva tako, da bomo najprej obvladali vzroke, ki jih sproæajo. »ustva vznemirjenosti se ponavadi pojavijo v teæavnih situacijah, ko nas je na primer strah zaradi napovedi o korenitih spremembah naπega oddelka. V nadaljevanju bomo skuπali dognati, kako Ëustveni termostat spraviti na raven, na kateri æe lahko ustvarjalno razmiπljamo, in kako nato izbrati najboljπo metodo za reπevanje problema. Tretje poglavje: Samomotivacija Kadar smo motivirani, smo sposobni nalogo zaËeti, vztrajati in jo dokonËati ter sproti odpravljati morebitne ovire. Na sreËo obstajajo viri, iz katerih lahko Ërpamo motivacijo, in si jih bomo ogledali v tem poglavju. To smo lahko mi sami, prijatelji, ki nas podpirajo, druæina, kolegi in sodelavci, Ëustveni mentor (resniËna ali namiπljena oseba, ki nam daje navdih) ter naπe okolje (zrak, svetloba, zvoki v pisarni). Ti viri nam s spodbujanjem in podpiranjem naπega samozaupanja, optimizma, vztrajnosti in navduπenja pomagajo, da postanemo in ostanemo motivirani. Pomagajo nam, da prebrodimo krizne situacije, kakrπni sta zavrnitev projekta in izguba sluæbe, ter si znova pridobimo izgubljeni poloæaj.
21
»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI
Drugi del: Uporaba Ëustvene inteligence v odnosih z drugimi »etrto poglavje: Razvijanje uËinkovitih komunikacijskih sposobnosti Komunikacija je temelj slehernega odnosa, saj ustvarja povezanost, ki je podlaga odnosa. Sposobnost uËinkovitega komuniciranja na delovnem mestu ima neprecenljivo vrednost. Brez dobrega sporazumevanja bi teæko reπili spor s sodelavcem, govorili s πefom o njegovi neobËutljivosti ali prisluhnili strankinim pritoæbam. NapaËne besede, nepremiπljene kretnje ali dvoumne pripombe lahko pripeljejo do nezaæelenih situacij. V Ëetrtem poglavju bomo govorili o petih sposobnostih, ki nam zagotavljajo, da bomo imeli pri stikih z drugimi kar najveË moænosti za uspeh. Te sposobnosti so samorazkrivanje, odloËnost, dinamiËno posluπanje, kritika in skupinska komunikacija. Peto poglavje: Razvijanje znanja o medosebnih odnosih Dobro sporazumevanje z drugimi pomeni, da smiselno in primerno izmenjujemo informacije. »e upoπtevamo, kolikπen del dneva smo v stikih z drugimi, zlahka razumemo, zakaj v oglasih za sluæbo tako pogosto zahtevajo lastnost, da “znamo z ljudmi”. V tem poglavju bomo spoznali, iz Ëesa je sestavljen odnos: iz zadovoljevanja potreb drugega, sporazumevanja z njim v daljπem Ëasovnem obdobju in posredovanja Ëustev, misli ter idej. V nadaljevanju bomo raziskali dve sposobnosti za mojstrsko obvladovanje medosebnih odnosov. Gre za sposobnost analizirati odnos tako, da ga lahko tvorno usmerjamo, in sposobnost komunicirati na primerni ravni ter tako uËinkovito izmenjevati informacije. 22
Uvod
©esto poglavje: Pomagajte drugim, da si bodo pomagali sami Delovna organizacija je celovit sistem, ki je odvisen od medosebnih odnosov med posamezniki, ki v njej delajo. Za uspeh podjetja torej ni pomembno le, da se vsak posameznik skrajno potrudi, ampak da pri tem pomaga tudi drugim. To v kontekstu Ëustvene inteligence pomeni, da pomaga drugim obvladovati Ëustva in se uËinkovito sporazumevati, razreπevati teæave ter konflikte in postati motiviran. V zadnjem poglavju se bomo ukvarjali s πtirimi naËini, kako pomagati drugim, da si bodo pomagali sami. Gre za ohranjanje Ëustvene perspektive, za to, da se nauËimo pomiriti Ëloveka, ki je izgubil nadzor nad sabo, mu naklonjeno prisluhnemo in mu pomagamo naËrtovati ter dosegati cilje. V πestem poglavju bomo videli, kako s sposobnostjo pomagati drugim, z znanjem o medosebnih odnosih ter lastno Ëustveno inteligenco pomagamo ustvarjati Ëustveno inteligentno organizacijo.
Tri moje æelje V knjigo sem vkljuËil veliko podatkov o tem, kako je mogoËe tvorno uporabiti Ëustveno inteligenco na delovnem mestu. Nekaterih tehnik se boste takoj nauËili in jih tudi takoj uporabili, za druge pa boste potrebovali veË Ëasa, preden boste razumeli, zakaj so primerne in uporabne. Poleg praktiËnih vidikov Ëustvene inteligence, o katerih bomo obπirno govorili, obstajajo πe tri stvari, za katere si æelim, da bi jim imeli v mislih, ko boste brali to knjigo in vsak dan πli na delo. Najprej bi rad poudaril, kako pomembno vlogo igrajo naπa Ëustva na delovnem mestu in kako pomembna so za produktivnost. »eprav Ëustva moËno vplivajo na naπe vedenje, 23
»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI
je dolga leta veljalo, da se jih na delovnem mestu ne spodobi razkazovati ali sploh imeti, kot da ne bi bila pomembna. Sedaj pa neπtete raziskave kaæejo, da so ne le del naπih delovnih izkuπenj, ampak v veliki meri doloËajo smer delovanja podjetja. V knjigi je veliko primerov, ki to trditev potrjujejo. DrugiË, æelim si, da bi popolnoma razumeli, kako zelo lahko razvijanje Ëustvene inteligence vpliva na vaπ uspeh na delovnem mestu. Verjetno nas vse æene æelja po uspehu, pa naj bo to zadovoljstvo ob delu ali napredovanje. Kakor hitro boste razumeli, da vam Ëustvena inteligenca lahko pomaga k uspehu v karieri, boste svoje Ëustveno-inteligenËne sposobnosti uporabljali po svojih najboljπih moËeh. Moja zadnja æelja pa je, da razumete, kako pomembno je pomagati drugim razvijati Ëustveno inteligenco. Tako boste lahko druæno zgradili Ëustveno inteligentno organizacijo. Samo predstavljajte si, kako bi bilo delati v podjetju, kjer so vsi razumevajoËi in spoπtljivi drug z drugim, kjer si ljudje postavljajo skupinske cilje in pomagajo drugim, da jih dosegajo, kjer po vsej organizaciji vladata navduπenje in zaupanje. To je dovolj moËan razlog, da si boste æeleli spodbujati razvoj Ëustvene inteligence med vsemi zaposlenimi v podjetju. S temi æeljami v mislih sem napisal to knjigo. Upam, da je moja Ëustvena inteligenca na dovolj visoki ravni, da jih boste izpolnili. Avgust 1997 Westport, Connecticut
24
DR. HENDRIE WEISINGER
Uvod
Briani in Danielu, ki sta moj pravi zaklad
25
»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI
26
Prvi del PoveŁajte Łustveno inteligenco
»
ustva vam dajejo dragocene informacije o sebi, drugih ljudeh in situacijah. Besen izbruh na sodelavca morda pomeni, da ste preobremenjeni z delom. Zaskrbljenost zaradi predstavitve, ki vas Ëaka, lahko pomeni, da se morate bolje pripraviti nanjo z dejstvi in πtevilkami. »e ste nezadovoljni s stranko, bi morda morali drugaËe pristopiti do nje. Ko ugotovite, kaj vam dopovedujejo Ëustva, lahko spremenite svoje vedenje in miπljenje tako, da obrnete poloæaj v lasten prid. Iz jeznega izbruha na primer razberete, da morate zmanjπati delovno obremenitev oziroma si bolje organizirati delo. »ustva torej igrajo pomembno vlogo na delovnem mestu. Vsak dan se v pisarni sreËujemo tako s svojimi kot tujimi Ëustvi, od jeze do navduπenja, od nezadovoljstva do zadovoljstva. Bistvo je, da pametno uporabljamo Ëustveno inteligenco in Ëustva zavestno izkoristimo sebi v prid. Uporabljamo jih kot smernice za svoje vedenje in miπljenje ter tako dosegamo boljπe rezultate. Dobro je vedeti, da Ëustveno inteligenco lahko negujemo, razvijamo ter poveËujemo, da torej ni lastnost, ki nam je dana ali pa ne. PoveËamo jo tako, da se nauËimo uporabljati sposobnosti Ëustvene inteligence in jih izpopolnjujemo. Mednje sodijo samozavedanje, obvladovanje Ëustev in samomotivacija. 27
»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI
V prvem delu govorimo o tem, kako z razvijanjem visoke stopnje samozavedanja, z uËenjem obvladovanja Ëustev in uËinkovito motivacijo poveËati Ëustveno inteligenco. Kakor hitro znamo uporabljati Ëustveno inteligenco pri sebi, preidemo k drugemu delu knjige in sicer k uporabi Ëustvene inteligence za to, da bodo odnosi s strankami, sodelavci, direktorji, kupci in kolegi kar najplodnejπi.
28
1 Razvijanje visoke stopnje samozavedanja
M
ed delovnim Ëasom se vam zgodi, da morate govoriti z jezno stranko, odgovoriti na pomisleke zaskrbljene πefinje ali predstaviti svojo idejo na sestanku. Kako opravite vsako od teh nalog, je odvisno od veË dejavnikov. »e vam jezna stranka kar naprej postavlja nerazumne zahteve, boste verjetno postali razdraæljivi. »e zaupate v svoj projekt, se vam bo morda posreËilo premagati pomisleke πefinje. »e pa mislite, da vaπi sodelavci dvomijo o vaπi izkuπenosti, se lahko zgodi, da boste na sestanku svoje ideje predstavili plaπno in negotovo. »e se zavedate tako svojih Ëustev in vedenja kot tega, kako vas zaznavajo drugi, lahko to znanje pozitivno vpliva na vaπa dejanja. Recimo, da se v prvem primeru zavedate, da vas stranka spravlja v obup z nerazumnimi zahtevami, veste pa tudi, kakπne bi bile posledice, Ëe bi jo izgubili. Morda jo boste raje poskusili pomiriti, kot pa da bi jo πe bolj razjezili s svojo razdraæljivostjo. V drugem primeru ste morda zaËutili, kako zaskrbljena je πefinja zaradi uspeha projekta, saj je od njega veliko odvisno. Skuπali ji boste πe posebej natanËno razloæiti, kaj vse ste doslej naredili na projektu, in ji zagotovili, da bo projekt doæivel dober sprejem. V zadnjem primeru se zavedate, da vas imajo sodelavci za neizkuπenega, zato se boste temeljito pripravili na predstavitev. 29
»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI
Bistveno je, da spoznate bogato paleto podatkov o sebi: o svojih Ëustvih, zaznavah, ocenah, dejanjih in namenih, ki vam pomagajo razumeti, kako se odzivate, vedete, sporazumevate ter ravnate v razliËnih situacijah. Samozavedanje pomeni predelovanje teh podatkov. V tem poglavju preuËujemo, kako razvijanje viπje stopnje samozavedanja pomaga k veËji uËinkovitosti na delovnem mestu.
Zakaj je visoka stopnja samozavedanja temelj Ëustvene inteligence V uvodu smo æe omenili, da lahko Ëustveno inteligenco poveËamo, Ëe se nauËimo obvladovati svoja Ëustva in se motivirati. UËinkovitost Ëustvene inteligence poveËamo z razvijanjem dobrih komunikacijskih sposobnosti, sposobnosti za medosebne odnose in mentorstvom. KljuËni element vsake od teh sposobnosti je samozavedanje, kajti Ëustveno inteligenco lahko zaËnemo uporabljati πele takrat, ko informacije o Ëustvih vstopijo v zaznavni sistem. »e hoËemo, denimo, obvladati jezo, se moramo zavedati njenega vzroka in prvih znamenj tega moËnega Ëustva. Nato se jo lahko nauËimo ublaæiti in primerno uporabiti. »e hoËemo pregnati maloduπje in se motivirati, moramo spoznati, kako dopuπËamo, da negativna mnenja o nas spodkopavajo naπe delo. »e hoËemo pomagati drugim, da si bodo pomagali sami, se moramo zavedati svoje Ëustvene vpletenosti v odnos. Visoka stopnja samozavedanja nam omogoËa, da si prisluhnemo in se opazujemo pri delovanju. Ker smo srediπËe svojega vesolja, moramo najprej razumeti svoje motive, ki nas silijo, da delamo, kar delamo. ©ele potem lahko zaËnemo spreminjati svoja dejanja tako, da bomo dosegali veËji uspeh. Razumeti 30
Razvijanje visoke stopnje samozavedanja
moramo, kaj je za nas pomembno, kako doæivljamo stvari, kaj hoËemo, kako Ëutimo in kakπen odnos imamo do drugih. To subjektivno znanje o naravi naπe osebnosti ne usmerja le naπega vedenja od ene situacije do druge, kakor smo videli v prejπnjih treh primerih, ampak nam daje tudi trden okvir za boljπe odloËanje v nepomembnih (“Koga naj najprej pokliËem?”) ali pomembnih zadevah. (“»e sprejmem to novo sluæbo, bom delala v skupini petdesetih ljudi in vem, da se v takih razmerah poËutim ogroæeno in plaho. »e ostanem tu, bom manj zasluæila, vendar se bom poËutila udobno in varno, to pa v tem trenutku potrebujem.”) »e hoËemo ostati dejavni v svojem poklicu, Ëe æelimo vedeti, katero pot moramo izbrati in kako ostati na njej, potrebujemo æiroskop (vrtavko, ki je vrtljiva okoli treh, med seboj pravokotnih osi). Naπ æiroskop je samozavedanje, ki nam pomaga ohranjati pravo smer in nas opozori, kadar zavijemo s poti.
Kako vas nizka stopnja samozavedanja lahko ovira Na enem od seminarjev pred nekaj leti je scenarist, recimo mu Larry, pripovedoval o neprijetni izkuπnji z neko televizijsko producentko. Oddal ji je najnovejπi scenarij, s katerim se je izjemno potrudil. Ko sta se sestala, da bi se pogovorila, mu je dejala, da je to eden najslabπih scenarijev, kar jih je kdaj brala. “Bila je neprijazna in jezna,” je dejal Larry. Nekaj dni pozneje jo je Larry po nakljuËju sreËal v studiu. OdloËil se je, da ji pove, kako zelo je bil prizadet zaradi njenega vedenja do njega. “ZaËudila se je,” je dejal. “Zanikala je, da bi bila neprijazna in jezna. Ni se pretvarjala, res je tako mislila.” 31