Upor telesa

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 2

(Black plate)

Alice Miller UPOR TELESA – Telo terja resnico Naslov izvirnika: Die Revolte des Körpers Prevedla: Rapa [uklje Uredila: Veronika Rutar Oblikovanje naslovnice: Marko Tu{ek Oblikovanje notranjosti: Mladen Pavlovi} Glavna urednica: Bojana Hudnik Rutar Izdala: Zalo`ba Tangram d.o.o., Staretova 25, Ljubljana, www.z-tangram.si Za zalo`bo: Sre~ko Rutar Tisk: Demm, d.o.o., Ljubljana, 2005 © Suhrkamp Verlag, Frankfurt am Main, 2004 za slovensko izdajo © Zalo`ba Tangram d.o.o., 2005

Vse pravice pridr`ane. Noben del te publikacije se ne sme, brez vnaprej{njega pisnega soglasja zalo`be, na noben na~in in v nobeni obliki kopirati, reproducirati, razmno`evati in raz{irjati.

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 159.964.2:17.023.34 MILLER, Alice Upor telesa : telo terja resnico / Alice Miller ; [prevedla Rapa [uklje]. - Ljubljana : Tangram, 2005 Prevod dela: Die Revolte des Körpers ISBN 961-6239-36-8 220583936

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 3

(Black plate)

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 5

(Black plate)

Kazalo Predgovor..................................................................8 Uvod: telo in morala................................................11

I. Povedati in prikriti 1. Strahospo{tovanje star{ev in njegove tragi~ne posledice (Dostojevski, ^ehov, Kafka, Nietzsche) ..................33 2. Boj za svobodo v dramah in presli{ani krik lastnega telesa (Friedrich von Schiller) ......................................38 3. Izdaja lastnih spominov (Virginia Woolf) ..................................................43 4. Samozani~evanje in neizpolnjena ljubezen (Arthur Rimbaud) ..............................................46 5. Zaklenjeni otrok in zatajevanje bole~ine (Jukio Mi{ima) ..................................................51 6. Zadu{en z materinsko ljubeznijo (Marcel Proust) ..................................................52 7. Velemojster odcepljanja ~ustev (James Joyce)....................................................63 Epilog po prvem delu ..............................................65

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 6

(Black plate)

II. Tradicionalna morala v terapijah in vednost telesa Uvod v drugi del......................................................69 1. Samoumevnost zlorabljanja otrok......................77 2. V vrtiljaku ~ustev ..............................................85 3. Telo kot varuh resnice .....................................103 4. Ali smem to povedati?......................................109 5. Raje moriti kot ob~utiti resnico........................116 6. Mamila – prevara telesa ...................................120 7. Smemo opaziti.................................................130

III. Anoreksija: hrepenenje po pristni komunikaciji Uvod v tretji del.....................................................149 Izmi{ljeni dnevnik Anite Fink ................................156

Sklepna beseda (Povzetek).....................................183 Bibliografija ..........................................................189

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 7

(Black plate)

Âť^ustva niso razko{je.

So mnogostransko pomagalo v boju za pre`ivetje.ÂŤ Antonio R. Damasio

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 8

(Black plate)

Predgovor Glavna tema vseh mojih knjig je zanikanje trpljenja v otro{tvu. Vsaka knjiga se ukvarja z eno razse`nostjo tega pojava in osvetljuje eno podro~je bolj kot druga.

Tako sem na primer v knjigah Na za~etku je bila vzgoja in Ne sme{ opaziti nazorno raziskala vzroke in posledice tega zanikanja. Pozneje sem prikazala posledice v `ivljenju odraslega ~loveka in dru`be (npr. za umetnost in filozofijo v knjigi Skriti klju~, za politiko in psihiatrijo v delu Poru{iti zid molka). Ker posameznih razse`nosti ni mogo~e povsem lo~iti, so nastala, seveda, kri`anja in ponavljanja. Pozorni bralec pa bo hitro opazil, da gre vsaki~ za druga~no zvezo in drugo opazovalsko stali{~e.

Neodvisna od konteksta pa je moja uporaba nekaterih pojmov. Besedo »nezavedno« na primer uporabljam izklju~no za ozna~evanje izrinjenih, zanikanih ali odcepljenih vsebin (spominov, ~ustev, potreb). Zame nezavedno vsakega ~loveka ni ni~ drugega kot njegova zgodovina, sicer zbrana in uskladi{~ena v njegovem telesu, zavesti pa dostopna le po drobcih. V skladu s tem besede »resnica« nikoli ne uporabljam v metafizi~nem, temve~ vselej v subjektivnem smislu, v povezavi s konkretnim `ivljenjem posameznika. Velikokrat govorim o »njegovi« ali »njeni« resnici, o zgodovini prizadetega, ki se izra`a in izpri~uje v njegovih ~ustvih (prim. str. 30 in str. 145). Beseda »~ustvo« pri meni nastopa kot ne vselej zaveden, pogosto pa `ivljenjsko pomemben odziv telesa na zunanje ali notranje dogajanje, kot na primer, strah pred nevihto ali bes ob odkritju, da so te prevarali, ali veselje, ko prejme{ za`eleno darilo. Beseda »ob~utje« pa pomeni zavestno zaznavo ~ustva (prim. str. 30, 109 in nasl. ter str. 145 in nasl.). ^ustvena slepota je zato drago pla~ano in po navadi (samo)destruktivno razko{je (prim. A. M. 2001).

8

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 9

(Black plate)

Predgovor

V tej knjigi gre za vpra{anje, kak{ne posledice ima zanikanje na{ih resni~nih in mo~nih ob~utij za telo. Zanikanje terjata tako morala kot religija. Na podlagi izku{enj pri psihoterapiji, svojih in izku{enj mnogih drugih ljudi pa sem pri{la do sklepa, da ljudje, ki so jih v otro{tvu zlorabljali, lahko izpolnjujejo ~etrto bo`jo zapoved samo s pomo~jo obse`nega izrinjanja in odcepitve svojih ~ustev. Star{ev ne morejo spo{tovati in ljubiti, ker se jih nezavedno {e vedno bojijo. Celo ~e si tega `elijo, ne morejo razviti spro{~enega, zaupljivega odnosa.

Po navadi ugotovimo samo bolestno navezanost, sestoje~o iz bojazni in ob~utka dol`nosti, ki je ni mogo~e imenovati resni~na ljubezen, temve~ je zgolj videz, fasada. Poleg tega ljudje, ki so jih v otro{tvu trpin~ili, velikokrat vse `ivljenje upajo, da bodo navsezadnje dele`ni ljubezni, ki je nikoli niso izkusili. To njihovo pri~akovanje {e krepi navezanost na star{e, ki jo religija imenuje ljubezen in jo hvali kot krepost. @al se nekaj podobnega dogaja tudi pri ve~ini terapij, ker jih obvladuje tradicionalna morala. Ceno za to moralo pa pla~uje telo. ^e ~lovek misli, da ~uti tisto, kar naj bi ~util, in se nenehno trudi, da ne bi ~util tistega, kar si je prepovedal ~utiti, zboli – razen ~e prevali pla~ilo ra~una na svoje otroke, s tem da svoja nepriznana ~ustva prenese nanje. Mislim, da sem pri tem tr~ila ob psiholo{ko zakonitost, ki so jo zahteve religije in morale zelo dolgo prikrivale.

Prvi del knjige prikazuje to zakonitost na podlagi `ivljenjskih zgodb nekaterih slavnih osebnosti, druga dva dela pa ka`eta poti pristne komunikacije, ki utegnejo prekiniti za~arani krog samoprevare in omogo~iti, da se s tem osvobodimo tudi telesnih simptomov.

9

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 11

(Black plate)

Uvod: telo in morala Telo se pogosto odzove z boleznimi, ~e se vztrajno ne menimo za dejavnosti, ki ga ohranjajo pri `ivljenju. Sem sodi zvestoba na{i resni~ni zgodovini. V tej knjigi gre torej predvsem za konflikt med tem, kar ~utimo in vemo, ker je na{e telo to zaznalo, in tem, kar bi hoteli ~utiti, da bi zadostili moralnim normam, ki smo jih `e zelo zgodaj ponotranjili. Izkazalo se je, da nam prav dolo~ena, splo{no priznana norma, namre~ ~etrta bo`ja zapoved, pogosto prepre~uje, da bi dali svojim ~ustvom prosto pot, in da ta kompromis pla~ujemo s telesnimi boleznimi. Tezo knjiga ilustrira z veliko primeri, pri ~emer pa ne pripoveduje velikih `ivljenjepisov, temve~ se osredoto~a predvsem na vpra{anje odnosa s star{i, ki so neko~ otroke zlorabljali.

Izku{nje so me nau~ile, da je telo vir vseh `ivljenjsko pomembnih informacij, ki odpirajo pot k ve~ji avtonomiji in samozavesti. [ele, ko sem si dopustila tako dolgo zatrta ~ustva in sem jih lahko telesno ob~utila, sem se za~ela osvobajati svoje preteklosti. Pristnih ~ustev ne more{ izsiliti. Tukaj so in to vselej zaradi dolo~enega razloga, ~eprav nam velikokrat ostane prikrit. Ne morem se prisiliti, da bi svoje star{e ljubila ali vsaj spo{tovala, ~e mi tega telo ne dopu{~a iz njemu dobro znanih razlogov. ^e pa ho~em kljub temu izpolniti ~etrto zapoved, se izpostavljam stresu kot vedno, kadar zahtevam od sebe nekaj nemogo~ega. Zaradi tak{nega stresa sem trpela skoraj vse `ivljenje.

11

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 12

(Black plate)

Uvod: telo in morala

Sku{ala sem si izmi{ljati plemenita ~ustva in zanikati slaba, da bi ostala v sozvo~ju z moralo, sistemom vrednot, ki sem ga sprejemala. Pravzaprav zato, da bi me star{a kot h~er ljubila. Ra~un se ni iz{el, navsezadnje sem morala uvideti, da ljubezni ne morem izsiliti, ~e je ni. Po drugi plati pa sem spoznala, da se ljubezen pojavi spontano, na primer do lastnih otrok ali prijateljev, ~e se ne silim k temu in se ne trudim upo{tevati moralnih norm.

Zgodi se le, ~e se po~utim svobodna in ostanem odprta za vsa svoja ~ustva, tudi negativna.

Spoznanje, da s svojimi ~ustvi ne morem manipulirati, da ne morem in no~em sebi in drugim nekaj natveziti, mi je prineslo mo~no olaj{anje in me sprostilo. [ele tedaj sem opazila, koliko ljudi se skorajda uni~i, ker se sku{ajo, kakor sem se sku{ala sama, podrediti ~etrti zapovedi, ne da bi opazili, da s tem nalagajo pla~evanje zelo visoke cene svojemu telesu ali svojim otrokom. Dokler je za to mogo~e uporabiti otroke, lahko `ivi{ celo sto let, ne da bi spoznal svojo resnico ali zaradi te samoprevare zbolel.

Tudi mati, ki si mora priznati, da zaradi lastne prikraj{anosti v otro{kih letih svojega otroka ne more ljubiti, pa ~e si {e tako prizadeva, bi se izpostavljala sodbam , da je nemoralna, ~e bi izpovedala svojo resnico. Mislim pa, da bi ji prav priznanje njenih resni~nih ~ustev, ne glede na zahteve morale, omogo~ilo, da bi sebi in svojemu otroku odkrito pomagala in pretrgala verigo samoprevare.

Ko se otrok rodi, potrebuje ljubezen star{ev, se pravi naklonjenost, pozornost, skrb, za{~ito, 12

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 13

(Black plate)

Uvod: telo in morala

prijaznost, in pripravljenost za komuniciranje.

Telo otroka, opremljeno s temi darovi, potrebnimi za `ivljenje, ohrani dober spomin in kot odrasel ~lovek bo pozneje lahko predal svojim otrokom enako ljubezen. ^e pa je vse to pogre{al, ostane v ~loveku vse `ivljenje hrepenenje, da bi bile njegove prve `ivljenjsko pomembne potrebe zadovoljene. To hrepenenje pozneje v `ivljenju prenese na druge ljudi. Po drugi plati pa: manj ko je dobil otrok ljubezni, bolj ko je pod pretvezo, da gre za vzgojo, do`ivljal negacije in zlorabljanja, mo~neje je kot odrasel navezan na star{e ali nadomestne osebe in pri~akuje, da bo dobil od njih vse tisto, kar so mu star{i ostali dol`ni v odlo~ilnem trenutku. To je normalen odziv telesa. Telo ve, kaj mu manjka, pomanjkanja ne more pozabiti, praznina je tu in zdaj ~aka, da bo napolnjena. @al pa je tako: ~im starej{i smo, tem te`je je dobiti manjkajo~o star{evsko ljubezen od drugih ljudi. Pri~akovanja pa s staranjem ne opu{~amo, temve~ nasprotno: samo prenesemo ga na druge, navadno na otroke ali na vnuke. Razen ~e se zavemo teh mehanizmov in se posku{amo re{iti izrivanja in zanikanja ter kolikor mogo~e natan~no spoznati, kak{no je bilo na{e otro{tvo v resnici. Tako v sebi ustvarimo ~loveka, ki lahko zadovolji vsaj nekatere potrebe, na zadovoljitev katerih ~akamo od rojstva, ~e ne {e prej. Zdaj smo si sami sposobni nakloniti pozornost, spo{tovanje, razumevanje za svoja ~ustva, nadvse potrebno za{~ito, brezpogojno ljubezen, ki nam je star{i niso naklonili.

13

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 14

(Black plate)

Uvod: telo in morala

Da pa bi se to lahko zgodilo, nam je potrebna izku{nja ljubezni do otroka v sebi, sicer ne vemo, iz ~esa ta ljubezen sestoji. ^e se ho~emo nau~iti tega pri terapijah, potrebujemo ljudi, ki so nas zmo`ni sprejeti take, kakr{ni smo, in nam nuditi za{~ito, spo{tovanje, naklonjenost in spremstvo, ki nam pomagajo razumeti, kako smo tak{ni postali. Ta temeljna izku{nja je nepogre{ljiva, da lahko (sami) prevzamemo star{evsko vlogo do neko~ zani~evanega otroka v sebi. Vzgojitelj, ki ima z nami nekak{ne namere, nam te izku{nje ne more posredovati, prav tako ne psihoanalitik, ki se je nau~il nevtralnega pristopa do otro{kih travm in {teje pripoved tistega, ki naj bi ga analiziral, za fantazijo. Ne, potrebno je prav nasprotno, namre~ pristranski spremljevalec, ki lahko deli z nami zgro`enost in ogor~enost, ~e na{a ~ustva njemu in nam samim korak za korakom razkrivajo, kako je otro~i~ek trpel in kaj je moral prenesti, ~isto sam, ko sta se mu telo in du{a bojevala za `ivljenje, `ivljenje, ki je bilo leta in leta nenehno ogro`eno. Tak{nega spremljevalca – imenujem ga razsvetljeno pri~o – potrebujemo, da lahko odtlej sami stojimo ob strani otroku v sebi, se pravi razumemo govorico njegovega telesa, in sprejmemo njegove potrebe, ne pa da se kot doslej ne menimo zanje, prav tako kot so neko~ ravnali na{i star{i.

To, kar opisujem, je povsem resni~no. Ob dobrem, pristranskem, ne nevtralnem spremstvu lahko najdemo svojo resnico. V tem procesu se lahko re{imo svojih simptomov in depresije ter

14

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 15

(Black plate)

Uvod: telo in morala

za~utimo veselje do `ivljenja, lahko se znebimo iz~rpanosti in pridobimo veliko energije, br` ko ta ni ve~ potrebna za to, da izrinjamo svojo resnico. Za depresijo zna~ilna utrujenost se namre~ pojavi vsaki~, ko potla~imo mo~na ~ustva, ko omalova`ujemo spomine telesa in jih no~emo upo{tevati.

Zakaj je tak pozitivni razvoj tako redek? Zakaj ve~ina ljudi, vklju~no s strokovnjaki, veliko raje zaupa mo~i zdravil kot pa vodstvu telesa? Saj telo natanko ve, kaj pogre{amo, kaj potrebujemo, kaj smo slabo prena{ali, na kaj smo se odzvali z alergijo. Ampak veliko ljudi raje poi{~e pomo~ zdravil, mamil ali alkohola, kar {e bolj ovira pot do resnice. Zakaj? Ker je spoznanje resnice bole~e? Temu ne moremo oporekati. Vendar so te bole~ine minljive in v dobrem spremstvu znosne.

Problem vidim v tem, da primanjkuje dobrega strokovnega spremstva, ker je videti, da skoraj vse predstavnike poklicev, ki naj bi pomagali, na{a morala mo~no ovira, da bi stali ob strani neko~ zlorabljenim otrokom in prepoznali posledice po{kodb, ki so jih ti tako zgodaj dobili. Vlada jim ~etrta zapoved, ki veleva star{e spo{tovati, Âťda bo{ dolgo `ivel in ti bo dobro na zemljiÂŤ.

O~itno je, da ta zapoved prepre~uje ozdravitev po{kodb iz otro{tva. Da tega dejstva javnost doslej {e ni doumela, ni presenetljivo. Doseg in mo~ te zapovedi sta neizmerna, ker ju hrani naravna navezanost otro~i~ka na star{e. Tudi najve~ji filozofi in pisatelji nikoli ne tvegajo napada na to zapoved. Kljub Nietzschejevi ostri kritiki

15

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 16

(Black plate)

Uvod: telo in morala

kr{~anske morale je kritika prizanesla njegovi dru`ini, ker dremlje v vsakem neko~ zlorabljenem odraslem otro{ka bojazen pred kaznijo, ki bi sledila, ~e bi se uprl vedenju svojih star{ev. Vendarle dremlje samo, dokler ostane nezavedna. Ko jo do`ivi zavestno, se s~asoma razblini.

Morala ~etrte zapovedi skladno s pri~akovanji nekdanjega otroka pripelje do tega, da ve~ina svetovalcev pomo~i i{~o~im znova ponudi pravila vzgoje, s katerimi so zrasli. Veliko svetovalcev je z ne{tetimi nitmi svojih starih pri~akovanj povezanih s svojimi star{i, kar imenujejo ljubezen, ter posku{ajo to vrsto ljubezni ponuditi kot re{itev tudi drugim. Pridigajo o odpu{~anju kot poti do ozdravljenja in menda ne vedo, da je ta pot past, v katero so se sami ujeli. Odpu{~anje samo po sebi namre~ {e nikoli ni prineslo ozdravitve (prim. AM 1990/2003).

Zanimivo je, da `ivimo `e ve~ tiso~ let z zapovedjo, o kateri menda {e nih~e ni podvomil, ker pa~ podpira povezanost otroka s star{i, naj bo ta zlorabljen ali ne. Vedemo se torej tako, kot bi bili {e vedno otroci, ki ne smejo dvomiti o zapovedih svojih star{ev. Kot zavedajo~i odrasli pa si smemo vzeti pravico do zastavljanja vpra{anj, tudi ~e vemo, kako zelo bi neko~ {okirala na{e star{e.

Mojzes, ki je ljudstvu v bo`jem imenu nalo`il svojih deset zapovedi, je bil vendar tudi sam (~eprav po sili, a vendar) zavr`en otrok. Kot ve~ina zavr`enih otrok je upal, da bo nekega dne z razumevanjem in spo{tljivostjo vendarle {e pridobil njihovo ljubezen. Zgodba pravi, da so ga star{i zapustili,

16

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 17

(Black plate)

Uvod: telo in morala

da bi ga re{ili zasledovalcev. Toda dojen~ek v vrbovi ko{arici tega pa~ ni mogel razumeti. Odrasli Mojzes bi nemara rekel: Star{i so me zapustili, da bi me re{ili. Tega jim vendar ne morem zameriti, hvale`en jim moram biti, `ivljenje so mi re{ili.

Otrok pa je morda ~util: Zakaj so me star{i zavrgli, zakaj so me izpostavili nevarnosti, da bom utonil?

Kaj me star{i ne marajo? Obup in smrtni strah, pristni ~ustvi, nakopi~eni v otro~i~kovem telesu, sta verjetno `iveli v Mojzesu {e naprej in ga vodili, ko je svojemu ljudstvu podaril deset bo`jih zapovedi. ^e razumemo ~etrto zapoved povr{no, je morda videti kot `ivljenjsko zavarovanje starih ljudi, kakr{no je bilo takrat potrebno. Danes v tej obliki nima tolik{nega pomena. Po natan~nem premisleku pa ta zapoved izra`a gro`njo ali celo izsiljevanje, ki u~inkuje {e danes. Glasi se: ~e ho~e{ dolgo `iveti, mora{ star{e ~astiti, tudi ~e si tega ne zaslu`ijo, sicer bo{ moral pred~asno umreti.

Ve~ina ljudi se dr`i te zapovedi, ~eprav povzro~a zmedo in strah. Mislim, da je ~as resno upo{tevati otro{ke po{kodbe in njihove posledice in na to zapoved pozabiti. To ne pomeni, da bi morali star{em njihova kruta dejanja pla~ati z okrutnostjo, temve~ da jih moramo videti tak{ne, kot so bili, kot so z nami, majhnimi otroki, ravnali, da bomo re{ili svoje otroke in sebe pred tak{nim vzorcem. Lo~iti se moramo od ponotranjenih star{ev, ki nadaljujejo v nas svoje razdiralno delo, samo tako lahko pritrjujemo svojemu `ivljenju in se nau~imo spo{tovati sami sebe. Od Mojzesa se tega ne moremo

17

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 18

(Black plate)

Uvod: telo in morala

nau~iti, ker je postal s ~etrto zapovedjo nezvest sporo~ilu svojega telesa. Storiti pa ni mogel ni~ drugega, ker se teh sporo~il ni zavedal. Prav zato pa ta zapoved ne bi smela imeti take mo~i nad nami.

V vseh svojih knjigah sem na razli~ne na~ine in v razli~nih povezavah sku{ala prikazati, kako izku{nja ~rne pedagogike iz otro{tva pozneje omejuje na{o zavest in mo~no vpliva na ob~utek, kdo pravzaprav smo, kaj ~utimo in potrebujemo, ali ga celo zatre. ^rna pedagogika goji prilagojene ljudi, ki lahko zaupajo le svoji maski, ker so kot otroci `iveli v nenehnem strahu pred kaznovanjem. »Vzgajam te v tvoje dobro,« se glasi vrhovno na~elo, »tudi kadar te tepem ali te mrcvarim z besedami, delam samo v tvojo korist.« Mad`arski pisatelj, Nobelovec Imre Kertész, pripoveduje v svojem znamenitem romanu ^lovek brez usode o svojem prihodu v koncentracijsko tabori{~e Auschwitz. Takrat je bil {e petnajstleten fant. Zelo podrobno opisuje, kako si je posku{al razlagati vse nerazumljivo in grozno, kar je ob prihodu sre~al, kot nekaj pozitivnega in zanj ugodnega, ker bi sicer zaradi smrtnega strahu umrl.

Verjetno podobno ravna vsak zlorabljen otrok, da lahko pre`ivi. Svojim opa`anjem spremeni pomen v brezupnem poskusu videti dobro v dejanju, ki bi ga neprizadeti opredelil kot zlo~in.

Otrok nima izbire. ^e nima pri~, ki bi mu bile pripravljene pomagati in je na milost in nemilost prepu{~en svojim zasledovalcem, je prisiljen potla~iti 18

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 19

(Black plate)

Uvod: telo in morala

resni~na ~ustva. [ele pozneje, kot odrasel ~lovek, lahko izbira, ~e je imel sre~o in je naletel na razsvetljeno pri~o. Tedaj si lahko dopusti resnico, svojo resnico, preneha »razumevati«, pomilovati storilca in namesto njega ~utiti neiz`iveta, odcepljena ~ustva; zdaj lahko nedvoumno obsoja njegova dejanja. Ta korak pomeni za telo veliko olaj{anje. Telesu zdaj ni ve~ treba z gro`njami spominjati odraslega na tragi~no zgodbo otroka v njem, takoj ko je odrasli pripravljen sprejeti vso svojo resnico, telo ~uti, da se ga razume, spo{tuje in {~iti.

Nasilna vrsta »vzgoje« je zame zloraba, ker otroku ne odreka le pravice do dostojanstva in spo{tovanja njegove ~love{kosti, temve~ vzpostavlja nekak{en totalitarni re`im, v katerem otrok niti ne more zaznati poni`anj, one~a{~anj in prezira, kaj {ele, da bi se jih lahko ubranil. Ta vzgojni vzorec odrasli nato ponavlja, s svojimi partnerji in otroki, na delovnem mestu in v politiki, kjerkoli je mogo~e prikriti strah in tesnobo globoko negotovega otroka z zunanjim polo`ajem oblasti.

Tako nastajajo diktatorji in zani~evalci ~love{tva; kot otroci namre~ nikoli niso izkusili spo{tovanja, zato ga pozneje sku{ajo izsiliti s pridobivanjem visokih polo`ajev in oblasti.

Prav v politiki je mogo~e opaziti, da pohlep po oblasti in priznanju nikoli ne ugasne in ga ni mogo~e zadovoljiti. Ve~ ko imajo taki ljudje oblasti, mo~neje jih `ene v delovanje, to pa navsezadnje v prisilnem ponavljanju znova vzbudi nekdanji ob~utek nemo~i, ki so se ga vse `ivljenje posku{ali

19

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 20

(Black plate)

Uvod: telo in morala

znebiti: tako Hitler v bunkerju, Stalin v svoji paranoidni blodnji, Mao, ko ga je ljudstvo odklonilo, Napoleon v pregnanstvu, Milo{evi} v zaporu, kot ne~imrni, bahavi Sadam Husein v svoji votlini. Kaj je gnalo te mo{ke tako zlorabiti dose`eno mo~, da se je nazadnje sprevrgla v nemo~? Mislim, da njihova telesa. Ta telesa so natanko poznala nemo~ njihovega otro{tva, ker so jo uskladi{~ila v svojih celicah, in jih hotela pripraviti do tega, da bi sprejeli to zavest. Toda resni~nosti njihovega otro{tva je bilo vse te diktatorje tako strah, da so raje uni~ili cela ljudstva, dali pomoriti milijone ljudi, kot da bi se soo~ili z resnico o njih samih.

V tej knjigi ne bom preu~evala motivov diktatorjev, ~eprav se mi zdi, da bi bilo preu~evanje njihovih `ivljenjepisov zelo razsvetljujo~e. Tukaj se nameravam osredoto~iti na ljudi, ki so jih sicer tudi vzgajali na podlagi ~rne pedagogike, vendar niso ob~utili potrebe po neskon~ni oblasti ali diktatorstvu. V nasprotju z nasilne`i so bes in ogor~enje, ki ju je potla~ila ~rna pedagogika, obrnili proti sebi, ne proti drugim. Zboleli so, mu~ili so jih neznani simptomi ali pa so zelo zgodaj umrli.

Najbolj nadarjeni med njimi so postali pisatelji ali slikarji, ki so resnico sicer lahko prikazali v knji`evnosti ali likovni umetnosti, vendar vselej odcepljeno od njihovega `ivljenja, to odcepitev pa so pla~ali z boleznimi. V prvem delu prikazujem primere tak{nih tragi~nih biografij.

20

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 21

(Black plate)

Uvod: telo in morala

Raziskovalna skupina v San Diegu je 17 tiso~ ljudem povpre~ne starosti 57 let zastavila vpra{anja o tem, kak{no je bilo njihovo otro{tvo in za katerimi boleznimi so v `ivljenju oboleli. Izkazalo se je, da je bilo {tevilo hudih bolezni pri neko~ zlorabljenih otrocih kar nekajkrat ve~je kot pri ljudeh, ki so odra{~ali brez zlorab, tudi brez »vzgojnega« tepe`a. Tem v poznej{em `ivljenju ni bilo treba to`iti zaradi bolezni. Naslov kratkega ~lanka je bil: »Kako iz zlata napraviti svinec« in komentar avtorja, ki mi je ~lanek poslal, se je glasil: »Rezultati so enosmiselni, zelo pomenljivi in hkrati javnosti nedostopni, skriti.« Zakaj skriti? Ker jih ni mogo~e objaviti, ne da bi obto`evali star{e, to pa je v na{i dru`bi {e vedno, danes pravzaprav {e bolj, prepovedano. Medtem namre~ strokovnjaki vse bolj zagovarjajo stali{~e, da du{evno trpljenje odraslih izvira iz genetskega dedovanja, ne pa iz konkretnih po{kodb in tega, da bi star{i pri otroku odpovedali. Javnost tudi ni zvedela za raziskave v 70. letih o otro{tvu shizofrenikov, ki so bile objavljene samo v strokovnem ~asopisju. Globoko zakoreninjena vera v genetiko znova slavi zmago.

S tem vidikom se ukvarja v Veliki Britaniji zelo priznan klini~ni psiholog Oliver James v svoji knjigi They F*** You Up (2003). ^eprav zapusti {tudija v celoti zelo dvoumen vtis, ker se avtor izogiba posledicam svojih spoznanj in celo izrecno svari pred tem, da bi naprtili star{em odgovornost za trpljenje njihovih otrok, na podlagi {tevilnih raziskovalnih rezultatov jasno ka`e, da imajo pri

21

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 22

(Black plate)

Uvod: telo in morala

razvoju du{evnih bolezni genetski dejavniki zelo majhno vlogo.

Tako se tudi dana{nje terapije skrbno ogibajo spregovoriti o otro{tvu (prim. AM 2001). Najprej kliente sicer spodbujajo, naj si dovolijo mo~na ~ustva. Toda ko se ob~utja sprostijo, se po navadi pojavijo izrinjeni spomini iz otro{tva, spomini na zlorabe, izkori{~anja, poni`evanja in po{kodbe, ki so jih pretrpeli v prvih letih `ivljenja in ki jim pogosto terapevt ni kos. Z vsem tem ne zna ravnati, ~e sam tega nikoli ni spoznal. Terapevtov, ki so imeli to izku{njo, ne sre~a{ pogosto. Torej jih ve~ina svojemu varovancu ponudi ~rno pedagogiko, se pravi moralo, ki je povzro~ila njegovo bolezen.

Telo te morale nikakor ne razume, s ~etrto zapovedjo nima kaj po~eti, ne more{ ga preslepiti z besedami, kot lahko prevara{ razum. Telo je varuh na{e resnice, ker so v njem izku{nje vsega na{ega `ivljenja, in poskrbi za to, da z resnico svojega organizma lahko `ivimo. S simptomi nas prisili, da to resnico dopustimo tudi kognitivno, da moremo komunicirati z neko~ poni`anim in zlorabljenim otrokom, ki `ivi v nas.

Kaznovalno vzgajanje k pokor{~ini sem osebno ob~utila `e v prvih mesecih `ivljenja. Seveda tega nisem doumela cela desetletja. Kot dete sem bila po maminih besedah tako pridna, da z menoj ni imela nobenega problema. Po njenih izjavah je bilo tako po zaslugi njene konsekventne vzgoje v

22

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 23

(Black plate)

Uvod: telo in morala

~asu, ko sem bila nemo~en dojen~ek. Zato se svojega otro{tva tako dolgo nisem mogla spomniti. [ele na zadnji terapiji, ki sem jo obiskovala, so me o tem pou~ila moja mo~na ~ustva. Pojavila so se sicer kot asociacija na druge osebe, ne v povezavi s star{i, toda bolj ko mi je uspelo pribli`ati se njihovemu izvoru, la`e sem jih sprejela vase kot razumljiva ob~utja in tako sem postopno rekonstruirala zgodovino svojega zgodnjega otro{tva. Po tej poti sem se re{ila starih, dotlej nerazumljivih strahov in ob pomo~i razumevajo~ega terapevta dopustila, da se stare rane zacelijo.

Ti strahovi so bili povezani predvsem z mojo potrebo po komunikaciji, na katero se moja mati ne samo nikoli ni odzvala, temve~ jo je v svojem strogem vzgojnem sistemu kaznovala kot razvado.

Iskanje stika in komunikacije sem najprej izra`ala z jokom, nato z zastavljanjem vpra{anj ter razkrivanjem svojih ob~utij in misli. Pa sem za jok dobila tlesk po licu, za vpra{anja odgovore, polne la`i, izra`anje ~ustev in misli pa so mi preprosto prepovedali; v zraku je bilo nenehno ~utiti gro`njo, da se bo mati umaknila v ve~dnevni molk. Ker me, take kot sem bila, nikoli ni sprejela, sem morala svoja prava ~ustva pred njo dobesedno skrivati.

Mati je bila sposobna nasilnih izbruhov, ni pa bila sposobna razmisleka o vzrokih svojih ~ustev.

Ker je bila `e od otro{tva prikraj{ana in nezadovoljna, me je nenehno ~esa obto`evala. ^e sem se branila zaradi te nepravi~nosti in ji v skrajnih primerih sku{ala dokazati svojo nedol`nost, je to razumela

23

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 24

(Black plate)

Uvod: telo in morala

kot napad nase in me zato pogosto neusmiljeno kaznovala. Ob~utja je zamenjavala z dejstvi. ^e se je zaradi mojih razlag Ä?utila napadeno, je bilo zanjo jasno, da sem jo napadla. Da bi spoznala, da imajo njena ob~utja druge vzroke in da zanje ni krivo moje ravnanje, bi morala znati razmi{ljati.

Nikoli nisem do`ivela, da bi karkoli ob`alovala, vedno je Âťimela pravÂŤ. Torej je postalo moje otro{tvo totalitarni re`im.

Svojo tezo o razdiralni mo~i ~etrte zapovedi posku{am v tej knjigi pojasniti v treh razli~nih delih: prvi del vsebuje vinjete iz `ivljenja raznih pisateljev, ki so v svojih delih nezavedno prikazali resnico o svojem otro{tvu. Zavestno je nikoli niso mogli dopustiti zaradi otro{kega strahu, ki je v njih `ivel v odcepljenem stanju. Celo kot odrasli niso mogli verjeti, da jih priznanje resnice ne bo pokon~alo.

Ker ta tesnobni strah ne le v na{i dru`bi, temve~ povsod po svetu podpira zapoved, da moramo star{em prizana{ati, je ostal odcepljen in zato nedostopen za vsakr{ne spremembe. Cena za to domnevno re{itev, cena za beg v idealizacijo o~eta in matere, za zanikanje resni~ne ogro`enosti v zgodnjem otro{tvu, ki je zapustila v telesu upravi~ene strahove, je bila zelo visoka, kot bomo videli pri navedenih primerih. @al bi jih lahko {e ne{teto dodali. Iz njih je jasno vidno, da so ti ljudje svojo vez s star{i pla~ali s hudimi boleznimi, z zgodnjo smrtjo ali samomorom. Olep{evanje resnice o trpljenju v otro{tvu je bilo v ostrem nasprotju z vednostjo njihovega

24

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 25

(Black plate)

Uvod: telo in morala

telesa. Pisanje jim je sicer pomagalo izraziti vednost, vendar pa jim je, presenetljivo, ni pomagalo ozavestiti. Zato so v telesu, kjer je prebival od nekdaj prezirani otrok, {e vedno ob~utili pomanjkanje razumevanja in spo{tovanja. Z eti~nimi zapovedmi namre~ telesu ne pride{ do `ivega. Njegove funkcije, kot so dihanje, krvni obtok, prebava, se odzivajo samo na Ä?ustva, ki smo jih resniÄ?no izkusili, ne pa na predpise morale. Telo upo{teva dejstva.

Odkar se ukvarjam z vplivom otro{tva na poznej{e `ivljenje, berem veliko pisem in dnevnikov pisateljev, ki me posebno zanimajo. Vsaki~ sem v teh izjavah na{la klju~ za razumevanje njihovih del, njihovega iskanja in trpljenja, ki se je za~elo v otro{tvu, katerega tragika pa je bila nedostopna njihovi zavesti in njihovemu ~ustvenemu `ivljenju. Pa~ pa sem to tragiko za~utila v njihovih delih, kot recimo pri Dostojevskem, Nietzscheju, Rimbaudu, in mislila, da se bo enako zgodilo drugim bralcem. Lotila sem se branja biografij in ugotovila, da navajajo zelo veliko podrobnosti o `ivljenju teh pisateljev, veliko zunanjih dejstev, ni pa podatkov o tem, kako so premagovali travme svojega otro{tva, kako so jih prizadele in kak{en pe~at so v njih pustile. Tudi v pogovorih s strokovnjaki za knji`evnost sem opazila malo ali sploh nobenega posluha za to temo. Ve~ina se jih je na moje vpra{anje odzvala dobesedno zbegano, kot bi jih sku{ala soo~iti s ~im nedostojnim, skorajda obscenim, in so se izognili odgovoru. Ne pa vsi.

Nekateri so pokazali zanimanje za to razse`nost

25

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 26

(Black plate)

Uvod: telo in morala

in mi poslali dragoceno biografsko gradivo, ki jim je bilo sicer `e dolgo znano, pa se jim je dotlej zdelo nepomembno. Prav te povezave, ki jih je ve~ina biografov prezrla ali celo zanikala, sem dala v ospredje v prvem delu te knjige. To je pa~ nujno vodilo k omejevanju na eno samo razse`nost, prikazovanju drugih, prav tako pomembnih aspektov nekega `ivljenja, pa se je bilo treba odre~i. To lahko zbudi vtis enostranskosti ali omejenosti, vendar sem pripravljena ta o~itek sprejeti, ker pozornosti bralca no~em odvrniti od rde~e niti knjige, prese~i{~a telesa in morale.

V knjigi navedeni pisatelji – razen, morebiti, Kafke – seveda niso vedeli, da so kot otroci hudo trpeli zaradi star{ev in jim kot odrasli »ni~ ne o~itajo«, vsaj ne zavestno. Svoje star{e so popolnoma idealizirali. Torej bi bilo povsem ne`ivljenjsko domnevati, da bi star{e lahko soo~ili s svojo resnico, saj jim je bila kot odraslim nedostopna, ker so jo izrinili iz zavesti.

To nevedenje je pa~ tragika njihovih ve~inoma kratkih `ivljenj. Morala je preprečila prepoznanje resničnosti, resnice telesa v `ivljenju teh zelo nadarjenih ljudi. Niso mogli videti, da so `rtvovali `ivljenje svojim star{em, ~etudi so se kot Schiller bojevali za svobodo ali pa kakor Rimbaud in Mi{ima – povr{no gledano – poru{ili vse moralne tabuje ali kot Joyce prestopili meje literarnega in estetskega kanona svojega ~asa ali kot Proust do konca spregledali bur`oazijo, ne pa tudi svojega trpljenja zaradi matere, ki se je podrejala

26

UporTelesa.qxd

5.7.2005

14:54

Page 27

(Black plate)

Uvod: telo in morala

obi~ajem bur`oazije. Osredoto~ila sem se prav na te razse`nosti, ker kolikor mi je znano, o njih s perspektive telesa in morale {e ni bilo nikjer ni~ objavljeno.

V tej knjigi obnavljam marsikatere misli iz svojih prej{njih knjig, da bi jih osvetlila s tukaj opisane nove perspektive, in se lotevam vpra{anj, ki so ostala doslej odprta. Terapevtska izku{nja sicer `e od Wilhelma Reicha nenehno ka`e, da je mogo~e mo~na ~ustva ÂťodpoklicatiÂŤ.

Vendar je {ele danes mogo~e ta pojav natan~neje razlo`iti po zaslugi sodobnih raziskovalcev mo`ganov, npr. Josepha LeDouxa, Antoina R. Damasia, Brucea D. Perryja in {tevilnih drugih.

Tako danes vemo, da po eni plati na{e telo premore popoln spomin za vse, kar smo kdaj izkusili; in po drugi, da zaradi terapevtske obravnave na{ih ~ustev nismo ve~ obsojeni na to, da bi jih slepo iz`ivljali na svojih otrocih ali sami sebi v {kodo. Zato se v drugem delu ukvarjam z dana{njimi ljudmi, ki so se povsem pripravljeni soo~iti z resnico svojega otro{tva in videti svoje star{e v pravi lu~i. @al se pogosto izka`e, da je vendarle mogo~e prepre~iti uspeh terapije, ~e terapija poteka pod diktatom morale, kot se pogosto dogaja, in se klient zato ne more znebiti zahteve, da je tudi zdaj, kot odrasel ~lovek, star{em dol`an ljubezen in hvale`nost. V telesu nakopi~ena pristna ~ustva ostanejo zato {e naprej zavrta in klient mora to pla~ati s hudimi telesnimi

27