V prvem delu knjige avtorica opisuje, kako so trpke izkušnje v otroštvu zaznamovale življenja velikih umetnikov: Dostojevskega, Čehova, Kafke, Nietzscheja, Schillerja, Woolfove, Rimbauda, Mišime, Prousta in Joycea. V drugem delu analizira škodljive posledice zlorabe otrok in o tem kako se zamolčana resnica o zlorabah odraža v telesnih težavah, hudih boleznih, zasvojenosti z mamili, kriminalnih dejanjih. V zadnjem delu obravnava anoreksijo kot hrepenenje po pristni komunikaciji.