Na plesu z Jane Austen predogled

Kako so plesali pisateljica, njene junakinje in junaki

Susannah Fullerton

jane austen plese SLO nov.indd 3

15.4.2014 22:03:53

jane austen plese SLO nov.indd 6

15.4.2014 22:03:57

P

redgovor

Nekateri sodobni bralci včasih kar malo zmajujejo nad romani Jane Austen, češ da so dolgočasni in predvidljivi – »V njenih romanih so vedno plesni prizori, prav v vsakem od njih!« –, in pri tej svoji kritiki ostanejo.

Ti bralci dobro opažajo, vendar si plesa v romanih ne razlagajo prav.

Res so v vsakem romanu prizori plesa, saj so v regentskih časih plesišča pomenila najboljši prostor, kjer si srečal bodočega moža ali ženo. Na podeželju so plesne prireditve privabile mlade iz domala dvajsetmiljske okolice – sicer se mogoče ne bi nikoli srečali –, zato jih ni bilo jemati zlahka.

Susannah Fullerton je razčlenila vse vidike plesov, tudi plese, ki jih je osebno izkusila Jane Austen in jih v svojih pismih omenjala svoji sestri Cassandri; preučila je vse omembe plesa v romanih, da bi pokazala, kako pospešijo zaplet in obenem pripomorejo spretno razkriti značaje in motive nekaterih oseb v zgodbi. Nihče, ki prebere Susannahino poglobljeno analizo, ne more nikoli več niti pomisliti, da so plesni prizori Jane Austen dolgočasni ali ponavljajoči se; ostal mu bo le občutek obžalovanja, da skoraj ni kaj več razpravljati.

Deirdre Le Faye

7

jane austen plese SLO nov.indd 7

15.4.2014 22:03:57

jane austen plese SLO nov.indd 8

15.4.2014 22:04:06

U

vod ‘Vas lahko prosim za ples?’

Ko je gentleman tako povprašal Jane Austen, je z veseljem pristopila k njemu. Jane Austen je ljubila ples. »Zvrstilo se je dvajset plesov in vse sem plesala, ne da bi bila kaj utrujena,« je srečna poročala v pismu. Njena pisma so polna omemb plesa, kdo so bili njeni soplesalci in kateri pari so se, medtem ko so plesali, najbolj spogledovali. V svojem življenju se je udeležila neuradnih plesov na domovih sosedov, večjih dogodkov v hišah lokalne gospode in plesov doma s sorodniki in prijatelji.

Ta knjiga pripoveduje zgodbo o njenem plesnem življenju in njeni ljubezni do plesa.

Pri taki ljubezni do elegantnega gibanja ob glasbi – le kako bi Jane Austen lahko izpustila ples v svojih romanih? Ko je bila sama še premlada, da bi se udeležila plesov, jih je lahko ustvarjala v svojih mladostnih delih. Ko je odrasla, je upodobila ples v vsakem od svojih šestih romanov; v nekaterih, tako kot v romanu Prevzetnost in pristranost, celo večkrat.

Njeno nedokončano delo Watsonovi poskrbi za najbolj natančen opis plesa, kar jih je najti v njenem pisanju.

Jane Austen je pisala za takratne bralce, ki so bili dodobra seznanjeni z vsemi vidiki plesa. Današnji bralci ne vemo več kaj dosti o tem. Bennetova dekleta plešejo na plesnih prireditvah; toda kaj so bile plesne prireditve in komu je bilo dovoljeno, da se jih je udeležil? Kaj se je pričakovalo, kako naj bi se Bennetovi oblekli za tako priložnost? Kaj so običajno jedli na koncu takega večera? Ko so jih moški povabili, naj zaplešejo z njimi – kdo je poskrbel za glasbo? In katere plese sta morali znati Elizabeth in Jane? In gorje vsaki Lydii Bennet, ki je kršila pravila lepega

9

jane austen plese SLO nov.indd 9

15.4.2014 22:04:06

na plesu z jane austen vedenja na plesu – toda kakšna so bila ta pravila? Susannah Fullerton opisuje plese, prostore, pravila in navade plesnih dvoran v romanih in času Jane Austen.

Shakespearjeva Romeo in Julija se zaljubita na plesu. Od Romea in Julije do Harryja Potterja so plesi prepoznavni kot življenjska arena dvorjenja. Jane Austen se je zaljubila v Toma Lefroya, medtem ko sta skupaj plesala. In njuna romanca je živela skorajda samo na plesih. V svojih romanih je slikala ljubimce, možne ljubimce, razočarane ljubimce in tiste ljubimce, ki to so, a se tega ne zavedajo, vsi pa so plesali v plesnih dvoranah južne Anglije. Kje bi se, brez merytonske plesne prireditve in netherfieldskega plesa, odvijalo dvorjenje med Elizabeth in gospodom Darcyjem? Ples tako odigra popolno vlogo v zaljubljanju junaka in junakinje Prevzetnosti in pristranosti. Prav isto lahko rečemo za drug par v romanu. Jane in gospod Bingley ravno tako napredujeta od plesnih partnerjev do zakonskih. Henry Tilney očara Catherine Mortland na plesu v mestu Bath, Marianne in Willoughby iz Razsodnosti in rahločutnosti imata na plesu v graščini Barton Park oči samo drug za drugega, Emma prvič ugleda gospoda Knightleyja kot možnega ljubimca na plesu v gostišču Crown Inn, za Fanny Price pa je višek mansfieldskega plesa, ko zapleše z Edmundom. Med junakinjami Jane Austen samo Elinor Dashwood in Anne Elliot ne dobita nobene priložnosti, da bi plesali z

jane austen plese SLO nov.indd 10

15.4.2014 22:04:06

uvod moškima, ki ju ljubita. Ta knjiga nam razkrije, kako se dvorjenje v romanih Jane Austen začne in razvija na plesiščih.

Seveda pa ni bilo nobene gotovosti, da boste na plesu našli resnično ljubezen. Jane Austen se je dobro zavedala, kako grozno je, če imaš slabega partnerja – zelo se je trudila, da bi se določenim moškim na plesih izognila, saj so imeli po dve levi nogi. Zaradi takih težav so trpele tudi njene junakinje. Catherine je obupno želela pobegniti Johnu Thorpeu, medtem ko je telebanski gospod Collins skorajda trpinčil Elizabeth.

Drugi plesni partnerji v romanih so preprosto samo zgrešeni – Henry Crawford in Fanny Price, Louisa Musgrove in častnik Wentworth ter Harriet Smith in gospod Knightley. »Biti navdušen nad plesanjem ni vedno pomenilo gotovega koraka k zaljubljenosti« – vsaj ne vedno k zaljubljenosti v pravo osebo.

Ta knjiga raziskuje tudi družbeno okolje plesa. Plesi so bili ena redkih dejavnosti, v katerih so lahko v regentskih časih moški in ženske uživali skupaj. Sir John Middleton se je ukvarjal z lovom in drugimi športi, njegovo ženo so zaposlovali otroci in domača opravila – oba, moža in ženo, pa je združil ples. Pritegnil je še sosede in prijatelje, tako so se vsi povezali v skupni dejavnosti in družabnosti in s soplesalci ustvarjali privlačne figure, ki so jih občudovali različni gledalci. Kot plesalci so imeli vsi določene obveznosti. Gospod Darcy vsakič vstopi dramatično, tako

jane austen plese SLO nov.indd 11

15.4.2014 22:04:07

na plesu z jane austen v roman Prevzetnost in pristranost kot v merytonsko plesno dvorano, zdi se nekam nad svojo družbo in odklanja, da bi povabil katero od tamkajšnjih deklet na ples. Gospod Elton se neotesano šopiri pred Harriet Smith, namesto da bi jo vodil v vrsto, in John Thorpe je bil prepozen, da bi Catherine poterjal za njun ples, kar jo je spravilo v zadrego. Ko je Jane Austen obiskovala plese, je imela vedno ostro oko za neotesano vedenje, in je take družbene spodrsljaje in nespodobnosti natančno upodabljala v svojih romanih. Elizabeta I. je vztrajala, da se vsi njeni dvorjani naučijo plesati in se odlikujejo v tej umetnosti, saj je verjela, da ples ne le razvija usklajeno telesno gibanje, ampak tudi urejeno razmišljanje. Ta pogled se od dni Jane Austen ni spremenil in avtorji knjig o lepem vedenju še vedno poudarjajo pomembnost plesa, ki da zrcali razmišljanje in osebnost. Eden od zapovedovalcev lepega vedenja, lord Chesterfield, je bil mnenja, da je ples smešna dejavnost, kljub temu je svetoval svojemu sinu Philipu, naj se v njem mojstrsko izostri. Poglejte, kako zelo se presoja gospoda Collinsa edinole po obnašanju na plesu. Ali gospoda Bingleyja. Ali pa gospoda Thorpa.

Gospa Bennet pelje svoji hčerki na ples, toda njeni plesni dnevi so mimo. Na njeno srečo se vedno veliko dogaja na robu plesnih dvoran – opravljanje gardedam ob ognju, partije kart v stranski sobi, alkoholna okrepčila za tiste (kot je bila tudi Jane Austen v zrelih letih), ki so radi posedeli in opazovali s kozarcem vina v roki. Kadar so glasbeniki potrebovali odmor, je bil na vrsti glasbeni dogodek (in Mary Bennet je imela rada take priložnosti, da se je lahko pokazala) ali pa so bili tam moški, ki so v želji, da bi ugledali lepotico svojega časa, merili prostor in zaljubljeno gledali kakšno izbrano punčaro (tak primer je lord Osborne v Watsonovih). Gospodična Bates na plesih nenehno žlobudra, general Tilney na njih spleta svoje družbene mreže, gospa Norris moti in vznemirja druge; toda kaj neki počne ceremoniar? Kakšne so bile dolžnosti vseh tistih gardedam in očividcev; zakaj je bilo toliko mladih dam brez plesalcev; kaj je bilo na jedilniku v obednici? Jane Austen ni v svojih romanih nikoli tratila besed – kadarkoli je poskrbela za podrobnost s plesa, so bralci lahko prepričani, da je to storila z namenom, da gre za pomemben delček karakterizacije ali razvijanja zgodbe. Ples je starodav-

12

jane austen plese SLO nov.indd 12

15.4.2014 22:04:07

uvod na človeška dejavnost – stenske poslikave upodabljajo plesalce že leta 3300 pred našim štetjem. Ples je bil od nekaj živ del človeške kulture – služil je za praznovanja, obrede, dvorjenje in za pripovedovanje zgodb.

Jane Austen je prepoznala njegov pomen.

Jane Austen si je rada nataknila satenaste čeveljce z rozetami, bele rokavice in muslinasto obleko in šla na zabavne večere na plesne prireditve v Basingstoke. Bennetova dekleta so delila veselje s šiviljo in se radostno odpravila na ples in seveda na srečanje z bodočimi možmi. Zakaj ne bi počastili Elizabeth in Jane in se jima pridružili, medtem ko plešeta skozi to knjigo? Sledimo junakinjam Jane Austen, medtem ko se učijo korakov, se neučakane oblačijo, iščejo prevoz na ples, izbirajo med javnim in zasebnim plesom, jih skrbi, da bo primanjkovalo moških, dajejo prednost zdaj kotiljonu, zdaj četvorki, kramljajo in se spogledujejo s soplesalci, se krepčajo z večerjo, zaljubljajo in gredo domov, kjer na koncu o vsem pripovedujejo.

Sedaj pa, naj se ples začne …

13

jane austen plese SLO nov.indd 13

15.4.2014 22:04:07

jane austen plese SLO nov.indd 14

15.4.2014 22:04:12

U

čenje plesa ‘Imele … smo toliko učiteljev, kolikor smo jih potrebovale.’

Prevzetnost in pristranost

Če povemo z besedami gospoda Darcyja, »zna plesati vsak divjak«.

Ampak gospod Darcy se moti. Divjak bi se zelo mučil in njegove obrate bi z grozo opazovali na vseh treh plesih, ki zavzemajo prostor v Prevzetnosti in pristranost – na merytonski prireditvi, na neuradnem plesu pri siru Williamu Lucasu in na plesu v Netherfieldu.

Gospod Collins je v tem romanu še najbliže divjaku, saj se ni dostojno naučil plesati, tako spravlja v zadrego sebe in vse, ki zaidejo v njegovo bližino. Da ima njega za partnerja, je za Elizabeth Bennet zelo nesrečna izkušnja, »ta plesa sta bila trpinčenje. Gospod Collins, neroden in resnoben, se je opravičeval, namesto da bi pazil, in velikokrat je stopal narobe, ne da bi se zavedal«, da je to zanjo mučenje. »Takoj ko se ga je rešila, je občutila izjemno olajšanje.« Na srečo je bila večina ljudi, ki se je udeleževala plesov, bolje poučena kot gospod Collins. Naučiti se plesa je bilo za dame in gospode zelo pomemben dosežek, zato je bil del izobrazbe v uglajenih družin pa tudi tistih, ki so si za ugled prizadevale. Moderne šole, kakršne so obiskovale tudi hčerke gospe Jennings, so poudarjale, da je plesanje »eno izmed najbolj splošnih in omikanih spretnosti, ki jih mlada dama lahko obvlada«, in tako ga gospa Bingley hitro vključi v svoj seznam osnovnih znanj za elegantno žensko. Poučevanje plesa je bilo mišljeno kot učenje mile drže, kot piljenje olike in skrb za zdravo vadbo. Ko je Elizabeth povedala lady Catherine de Bourgh, da so imele s sestrama »toliko učiteljev, kolikor smo jih potrebovale«, lahko mirne duše predvidevamo, da je eden od njih zahajal v Longbourn. Prav tako mirno lahko pred-

15

jane austen plese SLO nov.indd 15

15.4.2014 22:04:12

videvamo, da je samo ta domači učitelj pritegnil vso pozornost Lydie Bennet, ki se je, sicer neumna, kot je bila, zavedala, da je treba spodobno obvladati prav ples.

Koraki podeželskega plesa so bili po svoje precej preprosti, niti jih ni bilo veliko. Toda bolj kot samega podeželskega plesa se je bilo treba učiti drže – učenec je moral pridobiti elegantne gibe rok, pravilno telesno držo (»naj bo vzravnana in lahkotna; prsni koš odprt, glava neprisiljeno dvignjena, obenem okretna, da lahko sledi vsakemu obratu figure; udi naj bodo povsem prežeti z duhom gibanja«) –, spretnosti poklonov in priklonov, nič manj pa tudi omike v plesnih dvoranah. Mlade so vedno učili plesati menuet – čeprav se ta v časih Jane Austen ni plesal prav pogosto –, to pa zato, ker so se zdeli njegovi predpisani gibi dobra osnova za nadaljnje učenje. Šele ko so končno obvladali menuet, jim je učitelj lahko pokazal druge korake.

Plesnega mojstra, ki je obiskoval Longbourn, so si družine lahko delile – nemara so se pouku priključila tudi Lucasova dekleta? Tako organiziran pouk bi bil bolj družaben in prijetnejši za udeležence, obenem naj bi privabil nove možne partnerje ter pare in tako posamezni družini zmanjšal stroške. Pogosto so premožne hiše v soseščini ponudile tamkajšnjim mladim možnost, da si z njimi delijo plesne ure. Vojvodinja Devonshirea, zelo ugledna dama in narekovalka mode, je na svojem domu organizirala jutranji pouk, da so lahko mlade dame iz okolice Chatswortha skupaj pilile svoje plesne korake. V času vladanja Jurija III. otroški plesi niso bili posebna redkost; na njih so mladi dobili brezskrbno priložnost, da so pokazali, česa so se naučili in kako so se

16

jane austen plese SLO nov.indd 16

15.4.2014 22:04:12

navadili omike plesnih dvoran.

Ko pa ni bilo nobenih otroških plesov, so mlade vodili na plese za odrasle. Charlesa Blaka v Watsonovih, »vzgojenega desetletnika«, pripelje na plesno prireditev mama, ker da je »neobičajno navdušen nad plesanjem«. Charles se je naučil pravil lepega vedenja, teden dni prej je vprašal partnerko, da bi si jo zagotovil za »prva dva plesa«, naučiti pa se je moral tudi skriti velikansko razočaranje, ko ga je partnerka neprijazno pustila na cedilu, »da se je skrajno potrudil in s fantovskim pogumom izrekel – ›Oh, saj ni pomembno!‹ –, čeprav je njegov vznemirjen obraz pričal, da je zanj še kako pomembno«. Ko je potem Emma rekla, da bi bila z veseljem njegova soplesalka, je Charles dobil svojo priložnost.

Kljub temu da se je izjemno osredotočil na svoje korake, je pazil tudi na preostale dolžnosti, ki jih ima kot soplesalec – da se je pogovarjal, obdržal rokavice in se na koncu plesa Emmi spodobno zahvalil. Prizor poskrbi za očarljivo sliko fanta, ki se je zelo trudil, da bi bil v odraslih vrstah videti prefinjen, čeprav tu in tam ni zmožen premagati svojega fantovskega navdušenja. Čeprav je Charles edini otrok, ki ga Jane Austen omenja v plesnih dvoranah, je moralo biti v Angliji veliko Charlesov Blakov, ki so se učili življenjskih lekcij o plesnih korakih, pravilih in predpisih, lepih navadah, kar naj bi jih, ko bodo odrasli, spremenilo v spretne soplesalce.

V Mansfield Parku si družina Price ni mogla privoščiti, da bi imeli plesnega učitelja, zato so se otroci učili kar sami. William se spominja sestre, kako sta rada »marsikdaj poskakovala … ko se je na ulici vrtela lajna«, toda to pomanjkanje formalnega učenja je Fanny pustilo ob-

17

jane austen plese SLO nov.indd 17

15.4.2014 22:04:14

na plesu z jane austen čutek negotovosti, zato z vso vnemo vadi v risalnici, preden se začne mansfieldski ples.

Fanny se zaveda, da se je Mary Crowford učila plesa v Londonu, kjer je bil plesni pouk bolj prefinjen. Časopis iz leta 1784 svetuje učenje »menueta, dvornega menueta, kotiljonov« in ponuja vrsto rednih priložnosti za vadbo. Mnoge mlade Londončanke so se hotele učiti od poklicnih plesalcev v operni hiši, ker se jim je to zdelo bolj prefinjeno (Morda bi tak pouk ugajal gospe Bingley?), toda Thomas Wilson tega ni odobraval, menil je, da taki učitelji izkrivijo mile, lahkotne korake podeželskega plesa v »samopašen teatralni ponaredek«. Pa niso bile zaskrbljene le dame, kako bodo s svojimi plesnimi spretnostmi držale korak s časom. Ko je bil James Austen, starejši Janin brat, na preži za drugo ženo (prva mu je umrla komaj leto prej), se je zelo trudil, da bi izboljšal svoje plesne spretnosti, in je vztrajno hodil na prav vse plese, kar jih je bilo v soseski. »Brez njega ni bilo plesa,« je pripomnila sestra.

James je vedel, da si moški, ki slabo pleše, resno krati možnosti, da bi si privabil ženo.

Gospodu Collinsu je tega življenjsko pomembnega znanja primanjkovalo. Ali so ga hudo slabo učili ali pa mu je spodletelo, da bi se naučil, kot bi bilo treba. V družbi je bilo slabo plesanje resen spodrsljaj. Thomas Wilson se je pritoževal: »Veliko število oseb, ki sebi pravijo plesalci in o katerih tako menijo tudi drugi, niso vredni te besede.« To vključuje vse, ki se ne ravnajo po taktih glasbe, ki podrsavajo in se vlečejo in stopajo po partnerjevih prsti, in tiste, ki se obesijo z vso svojo težo na partnerjeve roke, da se je partner pri tem prisiljen sključiti … ali divje mahajo s partnerjevimi rokami gor in dol … pri tem pa se neprestano mučno gibljejo, da učinkujejo silovito zoprno, ali pa samo nadležno vznemirjajo partnerja z zvoki svojih stopal«. Če je imel gospod Collins le nekaj takih pomanjkljivosti, ni čudno, da je Elizabeth raje odsedela naslednje plese, kot da bi še enkrat prenašala nadležen ples z gospodom Collinsom.

18

jane austen plese SLO nov.indd 18

15.4.2014 22:04:14

učenje plesa

Thomas Wilson Thomas Willson je bil vplivni plesni mojster svojega časa. Z osnovami, pridobljenimi v Kraljevi gledališko-operni hiši v Londonu in poučevanjem na plesni akademiji v Holbornu je bil res primeren za pisanje plesnih priročnikov.

Njegovo prvo delo je bilo Analiza podeželskega plesa: v njej so prikazane vse figure, ki so bile v rabi na podeželskih plesih, in sicer na tako lahek in domač način, da se lahko celo osebe z najmanjšim znanjem v kratkem času priučijo (in to brez pomoči učitelja) vsega o tej pametni in omikani zabavi. K temu so dodana navodila za plesanje nekaterih povsem novih plesov (npr. reela); hkrati s pravili, predpisi in z vso omiko v plesnih dvoranah. Delo je bilo priljubljeno zaradi učinkovitega besedila in skic, ki so razlagale figure plesalcev. Objava iz leta 1808 je bila razširjena in znova natisnjena leta 1811, potem pa spet leta 1815, tokrat s spremenjenim naslovom Celovit sistem angleškega podeželskega plesanja. Thomas Wilson je bil avtor vsaj petnajstih plesnih priročnikov, tudi priročnikov z naslovom Zabavna četvorka, Zakladi Terpsihore in Umetnost plesa.

Njegove knjige so uporabljali vse do petdesetih let 19. stoletja.

Thomas Wilson je gledal na ples kot na »najbolj očarljivo izmed vseh človeških zabav; je tovariš veselja; duša in podpora vedrine; odganja žalost; tistim, ki vse dni študirajo in delajo, razvedri večerne ure, in s seboj prinaša mešanico prekrasnih občutkov, ki razveseljujejo vse čute«. Seveda taki komentarji Thomasa Wilsona niso povsem nesebične narave – želel je, da ljudje kupijo njegove priročnike in plačajo obiskovanje njegovih učnih ur. In niti se ne bi vsi junaki Jane Austen strinjali, da ples vselej »razveseli vse čute« in »odganja žalost« – Edmund Bertram, Tom Bertram, Elizabeth Bennet in Catherine Mortland so bili na koncu večerov, preživetih v plesnih dvoranah, iz različnih vzrokov čisto potrti.

jane austen plese SLO nov.indd 19

15.4.2014 22:04:15

na plesu z jane austen Jane Austen se uči plesanja Jane Austen se je svojih prvih plesnih korakov učila v Steventonu. Tukaj, sredi marljivega župnišča, sta ji mama in sestra pokazali prve plesne korake in gibe, ki jih je prvič vadila s svojimi brati. Verjetno je gospa Austen igrala plesne tone na družinski čembalo, tako so otroci lahko plesali. Ali je »najboljša soba« služila tem pomembnim lekcijam ali je bilo pohištvo »skupne sobe« potisnjeno vstran, da so pridobili prostor? Henry Austen se je pozneje spominjal, kako je Jane blestela v plesu – mogoče ji je nudil nekaj teh prvih lekcij.

Ko je mlada Jane izpilila osnove, so se ji odprle možnosti, da je zaplesala po sosedskih domovih – sestri Lloyd, Martha in Mary, sta prišli živet v bližnji Deane, ko je bila Jane stara trinajst let, ravno prav, da dekle začenja misliti na ples. V družini Bigg v Manydownu je bilo prav tako šest hčerk. Jane Austen je omenila »otroški ples« iz leta 1808. Prav verjetno je, če pomislimo na vse te mlade ljudi, da so bili otroški plesi del življenja v Manydownu tudi v sedemdesetih in osemdesetih letih 18. stoletja. Tam se je Jane lahko pridružila zabavam in učenju novih plesnih korakov s prijatelji, ki jih je dobro poznala.

Gospod Austen ni bil premožen mož – plesnega učitelja, ki bi skrbel za zasebne ure njegovih hčerk, si verjetno ni mogel privoščiti. Toda s starejšo sestro in starejšimi brati, tudi s starejšimi prijatelji in celo s starši, ki so ji vsi lahko pomagali pri učenju, se je Jane Austen, tako kot dekleta v šoli gospe Goddard, prerinila do »male plesne izobrazbe« in kmalu je bila pripravljena za bolj svečan nastop v plesni dvorani.

20

jane austen plese SLO nov.indd 20

15.4.2014 22:04:16

učenje plesa Ples kot telovadba Ples je poskrbel tudi za enega od nekaj načinov, da so mlade ženske lahko telovadile. Jahanje konj je komajda pustil dekle brez sape, sprehajanje, ki bi bilo kaj več od hoje z nežnimi koraki, bi okolici mrščilo čela, toda ples je zlahka poskrbel za dobro večerno telovadbo. Prav gotovo je Fanny Price hlastala za zrakom in se kar priklanjala od napora, saj je bila sicer njena edina telovadba sedenje na konju, ki se mu je prepustila na krotki ježi. Harriet Smith je ples naslednji dan povzročil krč, zdi se, da ni bila ravno navajena telesne vadbe, toda Jane Austen je odkrila, da ji ohranja gibčnost in zdravje, in bila je ponosna, da je lahko preplesala vso noč »brez vsake slabosti«, ko je bila mlada. Prijetna glasba je spodbujala mlade h gibanju, dober plesni večer je na obraz zlahka pričaral zdravo barvo in pripomogel, da so se znebili nekaj tistih odvečnih kilogramov, ki so se v dobi obilnega hranjenja in pitja hitro kopičili, da regentske obleke ali ozke hlače niso bile videti preveč laskavo. Princ regent, dober plesalec v mladih letih, je bil prisiljen, da je ples opustil, ko si je zaradi debelosti pridobil vzdevek »Princ kitov«, kljub temu da je v plesni dvorani nosil steznik.

Seveda je ples skrbel tudi za vadbo tistih, ki niso bili več mladi. Starejši, ki so si želeli nekaj fizičnega napora, so lahko še dolga leta hodili na ples. Gospod Weston, verjetno se je bližal že šestdesetim, je bil več kot sposoben, da je vodil gospo Elton na najboljše plese in ji tako izkazoval čast.

21

jane austen plese SLO nov.indd 21

15.4.2014 22:04:17

jane austen plese SLO nov.indd 22

15.4.2014 22:04:21

na plesu z jane austen Plesne prireditve v Northangerski opatiji Nobena junakinja Jane Austen ne pleše toliko kot Catherine Morland v Northangerski opatiji. Na plesih v Bathu pleše kar ob petih različnih priložnostih. Ti plesi imajo v romanu pomembno vlogo – Catherine seznanijo s Henryjem Tilneyjem in poglabljajo njuno medsebojno spoznavanje, Catherine omogočajo srečanje in prijateljstvo z njegovo sestro Eleanor, Isabello Thorpe pokažejo kot nesramno spogledljivko, kar v resnici je, obenem služijo kot pripomoček v romanu, ki naj posnema in smeši gotsko literaturo.

Catherine svoj prvi, tretji in četrti ples v Bathu doživi v Zgornji dvorani ( Jane Austen nikjer ne omenja, kje bi bil Catherinin peti ples, lahko da tudi v Zgornji dvorani). Ta Zgornja dvorana, urejena za Catherinin »prvi javni nastop« v Bathu, je bila severozahodno od kraljeve palače. Zgrajena je bila 1771, po načrtih Johna Wooda Mlajšega jo je financiralo združenje delničarjev iz Batha (prostori so stali 20.000 funtov), in takoj so jo vzljubili tako domačini kot obiskovalci.

Zelo kmalu je po svoji priljubljenosti Northangerska opatija zasenčila starejšo Spodnjo dvorano, zato ji je bilo treba prizidati še sobo za kartanje in biljardno sobo. Prostor je kmalu postal razstavišče dostojnih in modno oblečenih – »lepih ljudi« regentskega sveta. Obiskovalci so na tlakovano prostrano dvorišče prihajali skozi dvoje vhodov za kočije in nadaljevali v sto čevljev dolgo sobo s petimi čudovitimi kristalnimi lestenci, ki so svetili nad njihovimi glavami. Trgovcem je bil vstop prepovedan, predpisana so bila pravila lepega vedenja in stroga obleka, v rabi so bile vstopnice. Vzdrževanje razrednih razlik se je izkazalo, kakorkoli že, kot svojevrstna težava. Desetletja so minevala, obiskovalci so bili vse številčnejši, vse več je bilo takih, »katerih obleka in življenjski položaj nista upravičevala zvez z uglednimi ljudmi«, in vendar so se prebili na ples. Slišati je bilo celo pritožbe, da so jih vtihotapljali služabniki!

Ko je v Zgornji dvorani plesala Catherine Morland, je bilo že težko

‘Napočil je pomembni večer, ko naj bi prvič vstopila v Zgornjo dvorano.’

46

jane austen plese SLO nov.indd 46

15.4.2014 22:04:38

plesne prireditve obvladovati nenadzorovano mešanje vse številčnejših pripadnikov različnih družbenih slojev. Catherine prispe na »ta pomembni večer« svojega prvega plesa in »Bath je bil v sezoni poln ljudi, dvorana pa natrpana«. V resnici Jane Austen opisuje gnečo kot »drhal«, ki od Catherine in njene gardedame, gospe Allen, zahteva, da si utirata pot skozi vse možne nevarnosti (tveganja, kot so poškodovan lišp in raztrgane obleke) z vso »potrebno previdnostjo« in z vsemi »nadaljnjimi napori moči in iznajdljivostjo«. Prostor je tako poln ljudi, da se Catherine ne more niti toliko razgledati, da bi si lahko iskala čedne mlade moške, ki bi bili možni soplesalci. Vse, kar vidi, so visoka peresa, ki štrlijo z damskih glav.

Ko Catherine in gospa Allen želita na čaj, si morata utirati pot ven, nazadnje postaneta že utrujeni od »nenehnega zadevanja« ljudi, in kar je še slabše, Catherine si ne najde nobenega soplesalca. Gre na ples in ne odpleše niti enega samega plesa! Jane Austen z rahlo ironijo prikaže dogajanje kot življenje v zaporu ali že kar mučenje. Tako kot junakinje gotskih romanov, ki jih Catherine rada bere, zaklenejo v grajske ječe in jih trpinčijo, tako je v pasti tudi Catherine in se v tej gneči na plesu duši.

47

jane austen plese SLO nov.indd 47

15.4.2014 22:04:39

na plesu z jane austen Plesi so se v Zgornji dvorani končali točno ob enajstih zvečer (celo če so bili vsi sredi plesa, tako strogo je bilo to pravilo), ampak uboga Catherine je hrepenela po svoji postelji že dolgo pred tem. Ko se je ples končal, »se je družba začela razhajati – dovolj, da je prepustila nekaj prostora preostalim, ki so zdaj lahko udobneje stopali, in tako je napočil čas za junakinjo, ki v dogodkih tega večera še ni odigrala prav imenitne vloge, da jo opazijo in občudujejo«. Ko Catherine sliši, da »sta jo dva gospoda razglasila za čedno dekle«, gre na koncu tega, sicer žalostnega plesa domov srečna.

Spodnja dvorana v Bathu, zgrajena leta 1708, je starejša kot Zgornja (ki je včasih imenovana kar Nova dvorana). Stala je v spodnjem delu mesta – danes ne obstaja več, saj je leta 1820 pogorela. Vse, kar je od nje ostalo, so zunanji zidovi in del vhoda. Spodnja dvorana, dolga devetdeset čevljev in z lepim razgledom na reko, si je prizadevala, da bi držala korak z Zgornjo dvorano, toda kljub dobri legi je postajala vse bolj zanemarjena in staromodna. Leta 1784 pa so njeni lastniki predlagali nov naročniški paket štirinajstih plesov in dvajsetih kotiljonov. Kot ceremoniar jih je prevzel priljubljeni gospod James King, ki je to delo obdržal do leta 1805. Prav gospod King je tisti, ki predstavi Catherine mlademu možu Henryju Tilneyju. Sprva Catherine ne ve, kako naj si razlaga novega soplesalca – komaj razume njegovo navihano zbadanje,

48

jane austen plese SLO nov.indd 48

15.4.2014 22:04:42

plesne prireditve zmedena je, ne ve, ali bi se smejala ali ne, in »čudaško« se ji zdi, ko odkrije njegovo poznavanje muslinov. In vendar, »ko je bilo plesne prireditve konec, sta se ločila, vsaj dama se je, z močno željo, da bi se njuno znanstvo nadaljevalo«.

Romanca Northangerske opatije je v polnem teku. Catherinino znanstvo iz Spodnje dvorane se zdi obsojeno na razočaranje. Na tamkajšnjem svojem drugem obisku vroče upa, da bo plesala s Henryjem Tilneyjem, ki ji je bil pred desetimi dnevi predstavljen v Spodnji dvorani. Spet je v družbi z Allenovima in tokrat še s Thorpovimi ter z bratom Jamesom. Čeprav se ji John Thorpe že vnaprej obveže za prva dva plesa, odide v sobo za kartanje in jo pusti z Isabello. Vsaka prava gotska junakinja je na svoji poti kdaj zapuščena – in to je Catherinin trenutek osamljenosti.

Isabella odhiti plesat z Jamesom, in Catherine je prepuščena trpljenju, sicer je trdna, kot se spodobi za junakinjo, vendar ponižana in nesrečna, vse hkrati. »Resnično ponižanje« je še toliko večje, ko pristopi Henry Tilney in jo povabi na ples, pa mora zaradi prej dane obljube odkloniti vabilo. Ko končno pride John Thorpe in jo vodi v vrsto, je »ločena od vse svoje družbe in znancev«. Thorpov klepet je dolgočasen, Henryjevo vabilo se ne ponovi več, in tako spet konča »zelo pust« večer vsa »razočarana in razdražena«.

Kotiljon (tudi ta je v Zgornji dvorani), ki ga opisuje deseto poglavje Northangerske opatije, pa se zdi kot nekakšna sprava s prejšnjima dvema.

Začne se s težavami – Catherine je »predvsem zaskrbljena«, kako se naj izmakne Johnu Thorpu, če bi jo spet zaprosil za ples, in skrbi jo, da je Henry Tilney ne bo. »Vsaka mlada dama lahko v tem ključnem trenutku sočustvuje z mojo junakinjo,« sočutno pripomni Jane Austen (Gotovo je sama izkusila tak mučen položaj v plesni dvorani!), »vsaka mlada dama je kdaj sama spoznala tako tesnobno vznemirjenje. Vse so se že znašle v nevarnosti, ali so si to vsaj domišljale, da jih je nadlegoval nekdo, ki so se mu želel izogniti, in vse so bile željne pozornosti nekoga, ki so mu želele ugajati.« Jane Austen spravlja svojo junakinjo skozi različne gotske preizkušnje – v ječo, osamljenost in sramoto. Junakinja mora prenašati zdaj »nadlegovanje«, potem mora kotiljone, ki so odprli ples, odsedeti; ves ta čas pa si obupno prizadeva, da bi pobegnila

49

jane austen plese SLO nov.indd 49

15.4.2014 22:04:42

na plesu z jane austen

­Thorpovemu pogledu, in se ošteva za svojo neumnost ter se ves čas muči.

Jane Austen poskrbi, da junakinja na plesih prestaja muke, in to nič manj strašne, kot so popisane na straneh gotskih grozljivih romanov gospe Radcliffe, le da odločno bolj realistične.

Potem pa je Catherine rešena! Henry Tilney, kot vitez na konju, premaga množico in že je pred njo, že se poteguje za njeno roko. Ampak hudobni škrat še kar preži nanjo in jo trpinči – John Thorpe stopi k njej, medtem ko ona pleše, jo nadleguje s pritožbami, muči s svojo neotesanostjo in vznemirja njenega plesalca. Končno ga »odnese dolga kolona dam, ki so šle mimo«.

Tako kot Jane Austen kastrira Osborna v dvorani White Hart, tako uniči tudi Thorpovo moškost, ko prikaže, kako so ženske pometle z njim. Henry Tilney lahko preseka množico, da pride po svojo izbranko, medtem ko Johnu Thorpu že sam mimohod plesalk pobere moči. Tako je Catherine svobodna in lahko uživa v iskrivem pogovoru s Henryjem, v katerem primerjata ples z zakonskim stanom, pozneje pa jo osreči povabilo njegove sestre, naj se ji pridruži na sprehodu. Prav radovedni smo, če poplesuje v nosilnici, ko odhaja skozi mesto na ulico Pulteney.

Kje poteka zadnji ples v Northangerski opatiji, ne izvemo. Gotski motiv je »nezvesta« Isabella Thorpe, ki je sedaj zaročena s Catherininim bratom Jamesom, v njegovi odsotnosti pa se ob večerih spogleduje s častnikom Tilneyjem. V tem prizoru se Catherine vse bolj zaveda njenega lažnega prijateljstva. »Uživa svojo običajno srečo s Henryjem Tilneyjem«, z njim pleše v

50

jane austen plese SLO nov.indd 50

15.4.2014 22:04:42

plesne prireditve nekam kratki vrsti in »iskrivih oči posluša vse, kar ji govori, in ker odkriva, kako neustavljivo privlačen je, tudi sama postane takšna«, kljub temu da je razočarana nad prijateljico in da jo Isabellino nepošteno sprenevedanje vznemiri in osupne.

V petih tednih v Bathu Catherine pleše na petih javnih plesih. Ob teh priložnostih je izpostavljena čudoviti paleti varljivih gotskih groženj in nevarnosti, na njih se seznani z »ne najbolj čednim« junakom, ponudijo se ji možnosti za ples z njim, Johna Thorpa prikažejo kot suroveža, kar tudi je, njegovo sestro pa kot prekaljeno in koristoljubno spogledljivko.

Prepričevanje, drugi roman Jane Austen, ki se dogaja v Bathu, bralcu ne nudi nobenega plesa, tako se moramo po očarljive opise prebivalcev Batha v njihovi igri na javnih plesih obrniti k Northangerski opatiji.

Jane Austen pleše na plesnih prireditvah Na javne plese je Jane Austen zelo rada hodila. Vznemirjena sedemnajstletna je začela obiskovati plese v Basingstoku, ki je bil od njenega doma v Steventonu oddaljen osem milj.

jane austen plese SLO nov.indd 51

15.4.2014 22:04:56

na plesu z jane austen Plese prirejajo tudi v mestni hiši, prav tam je prvič plesala v dvorani in se družila z družinskimi prijatelji, kot so bili Terryjeve, Dummerjevi, Bramstonovi in Lefroyevi. Njeni starši so plačali letno naročnino za vstopnice in v plesu je uživala vsa družina. Gospod Austen je igral karte v sosednji sobi za kartanje ali pa klepetal o cenah pridelka z domačimi veleposestniki, gospa Austen pa je s prijateljicami izmenjala najnovejše krajevne novice, prav tako kot jih je gospa Bennet s svojimi.

Basingstoke je vsako zimo vabil na številne javne plese (med 1792 in 1801 so jih priredili več kot petdeset) in zraven še na »posebne« dogodke – oktobra na »klubski ples« in na kraljevi ples na rojstni dan kralja Jurija III. Organizatorji so bili lastniki lokalnih gostišč in so lahko pričakovali, da bodo za svoja prizadevanja pri najemanju kočij, nameščanju konj v hleve in skrbi za služabnike, ki so potrebovali hrano in pijačo, poželi finančne nagrade.

Jane Austen je tako zelo uživala na plesih, da je bila razočarana, če je le enega zamudila. Če je bila zdoma, je razposlala svoje »vohune«, da so ji lahko ujeli vse novice. Lahko se je zanesla, da bo prijateljica Catherine Bigg z njo delila čenče, kdo je s kom plesal, kdo je preveč popil, katera dama je začela ples in vse druge sočne podrobnosti, ki jih je prinesel večer. Jane Austen se je trudila, da bi njeni odhodi od doma ne sovpadali z datumi prireditev: »Pod nobenim pogojem ne bi bila tako nespodobna, da bi sokrajane nevljudno zapustila prav ob tistem času in se odpravila drugam.« Je bila živčna, ko se je prvič podala na ples? Prvi ples je lahko za mlado damo zastrašujoča izkušnja, ampak če je sprva rahlo trepetala v svojih plesnih čeveljcih, je strahove kmalu premagala in uživala na plesih v Basingstoku. Gospa Mitford, mama romanopiske Mary Russel Mitford, se spominja, da je videvala Jane Austen, ki je bila pri volji plesati s komerkoli, ki jo je prosil za ples, in jo graja za tak »metuljast lov na moža«.

52

jane austen plese SLO nov.indd 52

15.4.2014 22:04:56

plesne prireditve Toda če bi mlada Jane, kadar jo je kdo povabil na ples, zavrnila povabilo, bi bila prisiljena odkloniti vsakega drugega moškega in plese presedeti ob strani dvorane. Za dekle, ki je tako zelo ljubilo ples, kot ga je mlada Jane Austen, to skorajda ni bilo mogoče. Gospa Mitford je imela zelo neprivlačno hčer, ki so jo le redko prosili za ples – zato je bil »ples s komerkoli« verjetno kislo grozdje. Družinska potovanja na druge konce dežele so Jane nudila možnost, da je plesala na plesnih prireditvah v Dealu, Lymu (kjer je dvorana skoraj štrlela nad ocean na dnu ulice Broad), v Canterburyju, Ashfordu, Bathu, Favershamu in Southamptonu (v gostišču Dolphin, ki obstaja še danes). Kot tujka, nedomačinka, se je počutila nelagodno, saj ni bila zadosti predstavljena mladim možem, da bi si ob večerih zagotovila soplesalce, obenem je bila vznemirjena zaradi možnosti, da sreča gospoda Pravega. V Lymu je nekoč morala presedeti prva dva plesa, potem je bila hvaležna gospe Armstrong, ker jo je predstavila gospodu Granvillu in ta jo je prosil za ples. Prenašati je morala tudi buljenje nekega čudnega moškega, s katerim nazadnje ni zaplesala – ob tem se je gotovo počutila zelo neprijetno.

In nikoli ni na kakšnem plesu srečala gospoda Pravega. Ko je obiskovala plese v Southamptonu, je bila v zgodnjih tridesetih, in čeprav je bila še vedno tako navdušena plesalka kot zmeraj, je stvarno sprejela, da bo soplesalcev malo. »Ne pričakuješ, da boš slišala, da me je kdo prosil za ples,« je pisala Cassandri, »pa me je.« Ko je bila na kraljičinem plesu leta 1809 povabljena na ples le enkrat, se je je začel lotevati občutek, da »težave z oblačenjem in odhodi in utrujenostjo, še preden ga je pol mimo« (kot je pripomnila na plesu v Ashfordu) niso bile vredne tega, da je nekdo le gledal ples, namesto da bi bil del njega.

Plesne prireditve so bile pomemben del družabnega življenja Jane Austen. Mogoče res ni na takih dogodkih srečala pravega moškega, se je pa v plesnih dvoranah zelo zabavala in uživala v plesnem razvedrilu, kar je v veliki meri tak dogodek v krajevni skupnosti tudi bil.

53

jane austen plese SLO nov.indd 53

15.4.2014 22:04:57

Ceremoniar, mojster ceremonije George in Cassandra Austen, starša Jane Austen, sta se poročila v Bathu 1764. Če sta tam plesala v dneh po poroki, sta morala plesati po pravilih in predpisih, ki jih je uveljavil Beau Nash.

Ko je mnogo let pozneje v Bathu plesala njuna hči Jane, so v plesni dvorani v Bathu še vedno veljala Nasheva pravila vedenja z le malo spremembami.

Beau Nash je bil rojen v Walesu in se je šolal v Oxfordu. Po služenju vojaščine je postal odvetnik, toda na nobeni od teh poklicnih poti ni bil uspešen.

Gizdalin, kakršen je bil že od mladih let, v čevljih z diamantnimi okrasnimi sponkami, žametnih suknjičih in zlatih čipkastih nabornicah je kaj kmalu zbudil pozornost. Ko je prišel v Bath, ga je privabil oglas ceremoniarja in postal je njegov pomočnik. Ko je bil mojster ceremonij ubit v dvoboju, je leta 1704 Nash sam prevzel njegovo vlogo. Bath je takrat postajal pomemben kraj za elito in Nash je odigral glavno vlogo v ustvarjanju najbolj modernega mesta (poleg Londona) v Angliji. V osemnajstem stoletju je število mestnega prebivalstva narastlo z 2000 na 30000 – za velik delež te rasti je zaslužen prav Nash. Nash je izsilil prispevek od vseh obiskovalcev, s katerim je poskrbel, da so se zgradile nove dvorane za prireditve, prepovedal je zasebne plese in odločal o začetnem in končnem času dogodkov v Bathu. Vztrajal je, da se vsa gostišča prenovijo po zahtevanih standardih in da se v vseh računa po cenah, ki jih je sam postavil. Jasno je povedal, da preklinjanje ne sodi v bonton, postavil je pravila o primernem oblačenju in poskrbel, da so zvonovi z zvonjenjem pozdravili ugledne obiskovalce ob njihovem

54

jane austen plese SLO nov.indd 54

15.4.2014 22:04:58

plesne prireditve prihodu v mesto. Nashesovo lastno obnašanje pa je bilo daleč od primernega – užival je v vrsti ljubic, bil je nepopravljiv igralec na srečo, zato in pa, ker je oboževal draga oblačila, je zašel globoko v dolgove. Kot ceremoniar je moral mladim damam najti ustrezne soplesalce, pozdravljati nove obiskovalce ob njihovem prihodu v mesto in na koncu večerov izplačati glasbenike. Ukvarjal se je celo z ženitvenim mešetarjenjem.

Trudil se je, da bi igralce na srečo zaščitil pred grabežljivimi sleparji, in ni dovolil, da bi možje v javnim prostorih v Bathu nosili meče, kar je pripomoglo h koncu dvobojev in nasilja. Nash je tudi prelomil z nekaterimi družbenimi formalnostmi v Bathu in dovolil ljudem srednjega razreda (kakršni so Thorpovi v Northangerski opatiji), da so se udeležili javnih plesov.

Nash je leta 1761 umrl v revščini. Njegovi dolgovi so bili tako veliki, da se je bil prisiljen preseliti k svoji takratni ljubici, Juliani Popjoy. Juliana je bila po njegovi smrti tako nesrečna, da brez njega ni več mogla živeti v hiši in se je vselila v bližnje ogromno izvotljeno drevo. Šele ko se ji je bližala smrtna ura, se je izselila iz njega in se vrnila v normalnejše bivališče. V opatiji v Bathu je spominska plošča, posvečena Beauju Nashu, v resnici pa je mesto Bath samo po sebi pravi spomenik Nashu. {} Nash je spisal pravila lepega vedenja, veljavna v plesnih dvoranah, generacijo pozneje jih je prenovil James King, potem pa so bila v rabi še naslednjih trideset let.

Gospod James King je bil ceremoniar v Spodnji dvorani od leta 1785 do 1805 (potem je imel isti položaj v Zgornji dvorani). Iz časov, ko je kot vojak služil v Ameriki, je imel dostojno vojaško spričevalo – mogoče sta mu prav vojaška disciplina in red pomagala ohranjati dostojno in spodobno vedenje v plesnih dvoranah? Niso ga zaman včasih v mestu imenovali »Kralj« (»the King«, v pomoč vzdevku je bil njegov priimek). Njegov položaj je bil izjemno ugleden in pomemben, toda od vseh dolžnosti, kar jih je King kdaj opravil, je bila najpomembnejša pravzaprav ta, ki je docela izmišljena – seznanitev Catherine Morland in Henryja Tilneyja: »Ceremoniar ji je za soplesalca predstavil zelo uglajenega mladega gospoda …« Pozneje, ko je Henry rekel Catherine, kaj naj bi zabeležila v svoj dnevnik o njunem seznanjanju, je tega ceremoniarja omenila s priimkom. »Plesala sem z zelo prijetnim mladim moškim, ki mi ga je predstavil gospod King.«

55

jane austen plese SLO nov.indd 55

15.4.2014 22:04:58

56

jane austen plese SLO nov.indd 56

15.4.2014 22:05:01

plesne prireditve Plesne prireditve v romanu Prevzetnost in pristranost Plesni učitelj Thomas Wilson se v svoji razčlenitvi, v delu Analiza podeželskega plesa, sprašuje: »Kateri prostor je bolj primeren, kot je plesna dvorana, da spoznamo modo in navade časa, da preučujemo človeštvo in značaje, da se navajamo na laskanje, ne da bi se ozirali nanj, da se učimo lepega vedenja in vljudnosti, ne da bi se ob tem spakovali, da uzremo milino brez razuzdanosti, zabavo brez izgredov, dostojanstvo brez vzvišenosti in svobodo brez lahkomiselnosti?« Ko vstopijo gospod Bingley, njegovi sestri, mož najstarejše in še neki mladi mož (ki je, seveda, gospod Darcy) v plesno dvorano v Merytonu – mar res tam najdejo vse to?

Na srečo, vsaj kar se tiče zapleta romana Prevzetnost in pristranost, ne. Medtem ko so na ogledu »moda in navade časa«, se zgodi nepozabni spodrsljaj »lepega vedenja«: »Gospod Darcy je plesal samo enkrat z gospo Hurst in enkrat z gospodično Bingley, odklonil je, da bi ga predstavili katerikoli drugi dami, potem pa se je do konca večera sprehajal po dvorani ... Njegov značaj je bil nedvoumen. Bil je najbolj domišljav, najbolj zoprn moški na svetu in vsi so upali, da nikoli več ne pride mednje.« Darcyjevo vedenje v dvorani je nezaslišano žalilo »lepo vedenje in vljudnost«, kot ju je pričakoval Thomas Wilson. Mladim damam, ki so brez soplesalcev sedele v tej merytonski dvorani, je Darcy s svojim pohajkovanjem po plesišču javno pokazal, da ga ne privlačijo. In potem je nepozabno užalil junakinjo, Elizabeth Bennet: »Daj no, Darcy,« je rekel (Bingley), »moram te spraviti plesat. Ne maram, da tako neumno sam postajaš naokrog. Raje bi vendar plesal!« »Nikakor ne bom! Saj veš, kako zaničujem ples, razen če zelo dobro poznam soplesalko. Na taki prireditvi, kakršna je ta, bi bilo kaj takega neznosno. Tvoji sestri sta že oddani in v tem prostoru ni nobene ženske, da bi zdržal ob njej, ne da bi bila to zame kazen.« Ko se Bingley ponudi prijatelju, da bi ga predstavil sestri svoje soplesalke, Jane Bennet, Darcy odgovori: »Katero misliš?« in se je ozrl okrog sebe, se za trenutek z očmi ustavil

57

jane austen plese SLO nov.indd 57

15.4.2014 22:05:01

na plesu z jane austen na Elizabeth, dokler ni ujel njenega pogleda, potem je svojega umaknil in hladno rekel: »Sprejemljiva je, a ne dovolj čedna, da bi me zamikala; in trenutno nisem pri volji, da bi zbujal pozornost z mladimi damami, za katere se drugi moški ne zmenijo.« Tako je v tej plesni dvorani uboga Elizabeth daleč od sprejemanja »laskanja, na katerega se ne bi ozirala« – res, prav nasprotno. Mora se potruditi in se s smehom izviti iz tega, čeprav jo njegove pripombe bolijo. Žaljivost gospoda Darcyja izvira iz »dostojanstva z vzvišenostjo«.

Ne Elizabeth ne Thomas Wilson tega ne odobravata in povsem jasno je, da Darcy še kako potrebuje lekcijo. Ob tej priložnosti so lepe navade in vljudnost prepuščene gospodu Bingleyju, ki se izkaže kot vzorčni primerek popolnega vedenja v plesni dvorani. »Gospod Bingley se je kmalu seznanil z vsemi pomembnimi ljudmi v dvorani, bil je živahen in sproščen, izpustil ni nobenega plesa, jezil se je, da se ples konča tako zgodaj, in govoril, Prevzetnost in pristranost da bo tudi sam priredil ples v Netherfieldu. Tako priljudne lastnosti so že same po sebi zgovorne.« Bingley se mora v romanu sicer naučiti marsikaterih lekcij, toda izpopolnjevanje lepih navad ni med njimi. Ko se udeleži plesa in pleše s hčerkama nekdanjega župana Merytona, sira Williama Lucasa, opravi svojo dolžnost do soseske, obenem pa s plesanjem, in to dvakrat, z Jane Bennet in z Elizabeth, razveseli tudi sebe. Mogoče je to tudi primer, da gospod Darcy potrebuje poduk o samozavesti. Mogoče ne zaupa svojemu plesnemu znanju ali nasprotuje, da bi se izpostavil pred dekleti, ki lovijo premožne može, in njihovimi stremljivimi materami? Karkoli je že vzrok, Darcy ne zmore lahkotno in sproščeno odkorakati na merytonsko plesišče, kot je tega sposoben njegov prijatelj.

Thomas Wilson poudarja, naj plesna prireditev izžareva milino brez razuzdanosti, zabavo brez izgredov. Ali se da izogniti razuzdanosti in

‘Ko je v plesno dvorano vstopila druščina, so jo sestavljali … gospod Bingley, njegovi sestri, mož najstarejše in še neki mladi mož.’

58

jane austen plese SLO nov.indd 58

15.4.2014 22:05:01