Rožengrunt

Obseg: 260 strani ISBN: 978-961-298-037-5 Predvidena cena: 24 € Predvideni izid: oktober 2023 Doslej izšlo pri Beletrini: – Človek v času – Svastika na pokopališkem zidu – Triumfator

humanistika

Mateja Ratej

Rožengrunt: Žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama

Spremna beseda: Klara Širovnik

Po štetju prebivalstva leta 1931 je bilo v Dravski banovini od dobrega milijona prebivalstva skoraj sedemsto tisoč kmetov, od tega je kar dve tretjini pripadalo kmečkemu delavstvu – kočarjem, ki so imeli v lasti od nič do največ pet hektarov zemlje. Izbruhi ženskega nasilja v partnerskih zvezah so bili v tesni zvezi z neurejenim socialnim položajem kočarjev. V pogojih družbeno polno podprte patriarhalne podrejenosti ženskega spola moškim ni bilo treba posegati po skrajnem nasilju za dokončno rešitev intimnopartnerskega razmerja, medtem ko so se kmečke delavke družbene, ekonomske, telesne in čustvene odvisnosti od svojih partnerjev lahko otresle edinole s skrajnim nasiljem za vsako ceno, ki je svoj vrh doseglo med letoma 1929 in 1933.

»Enako kot druge reči v zgodovini človeštva tudi zgodovina podrejenosti ženskega spola ni ne enoznačna ne črno-bela, ženska v njenem okviru pa nikoli ni samo žrtev, temveč zmeraj obenem tudi akterka. « — Iz knjige

Zgodovinarka Mateja Ratej (1974) je znanstvena sodelavka in namestnica predstojnika na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, članica Komisije za etiko, integriteto in enake možnosti ZRC SAZU, urednica Biografskih študij v okviru zbirke Življenja in dela, področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij. V okviru koncepta historične antropologije se posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama, ki spričo dveh korenitih družbenih zlomov prepričljivo razgalja družbeno tkivo. Hkrati s tem v mikro- in kulturnozgodovinskih študijah raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov, ki so v zgodovinskih obravnavah praviloma slikani kot nerazpoznavna gmota podrejenih, a vendar je šele skozi njihova življenja mogoče uzreti dovolj prepričljiv približek dobe. S proučevanjem kazenskih spisov, ki omogočajo zelo podrobno obravnavo na videz nepomembnih dogodkov, skuša skozi anomalije konkretnih posameznikov razbirati spremenjene družbene, socialne, politične idr. hierarhije, s tem pa tudi obrise predstavnih svetov in prevladujočih miselnih sistemov.