Kekec nad samotnim breznom

Josip Vandot

Spremna beseda: Miran Hladnik

Kekec nad samotnim breznom (1924) je Vandotova tretja pripoved o Kekcu, v njej se vedri, pogumni, zviti in dobri Kekec v še danes odmaknjeni očarljivi dolini Male Pišnice pod Vitrancem nad Kranjsko Goro meri z divjim Bedancem, ki živi v samotni gorski koči. Iz njegovih rok rešuje ubogo siroto Meno, svojo mater in zeliščarja Kosobrina. Bedanec pogubi Kosobrina, Bedanca pa pahne v prepad njegov lastni pes Volk. Kekec se vrne domov z Bedančevimi živalmi in Meno. Leta 1951 je bil po pripovedi posnet prvi slovenski celovečerni mladinski film z naslovom Kekec, tedaj še v črno-beli tehniki. Ognil se je smrtim iz Vandotove literarne predloge, prejel prestižno mednarodno nagrado in ponesel Kekčevo slavo širom sveta.

Josipa Vandota najbolj jedrnato predstavijo kar verzi na njegovi rojstni hiši v Kranjski Gori: Njegovo ime je vklesano tudi na spominski plošči pisateljskim žrtvam nacizma na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. Umrl je namreč kot izgnanec pri Slavonskem Brodu v letalskem bombardiranju železnice; ob izgonu je nemški okupator upokojenemu pisatelju požgal vse knjige. Nemci mu niso požgali knjižnice in ga izgnali zaradi kake komunistične dejavnosti, daleč od tega, ampak ker so se pač odločili izbrisati slovensko literaturo in kulturo z obličja sveta. Po družinski tradiciji je opravljal železničarsko službo, vendar je ni maral in se je predčasno upokojil, da se je lahko posvetil pisanju. In vendar je bila železnica posredno kriva za njegov žalostni konec.

Tukaj rodil se je Josip Vandot, pisal je knjige za mladi rod. Živ ohranili mu bodo spomin Kekec in Mojca in Kosobrin.

Jezikovno osveženo besedilo

»Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Če mu je uspelo preživeti sto let, zakaj jih ne bi še nadaljnjih sto. Vsaki generaciji pa prinaša neko drugo sporočilo.«

− Miran Hladnik

Nove ilustracije Mihe Eriča

Knjižna zbirka Zvezdna Beletrina

Obseg: 176 strani ISBN: 978-961-284-984-9 Predvidena cena: 24 €

Ljubljana, 1. 3.–30. 3. 2023

Festival Literature sveta – Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Poteka od leta 2003, v tem času pa je gostil številne vrhunske sodobne avtorje in avtorice: Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Davida Grossmana, Janice Galloway, Richarda Flanagana, Taiye Selasi, Tatjano Tolstoj, Erica Vuillarda, Rachel Cusk, Deborah Levy, Džoho Alharti, Bernharda Schlinka in mnoge druge.

Koncept festivala se je v letih razvijal in izpopolnjeval. Danes temelji na premišljenem kuratorskem delu, ki si vsako leto prizadeva izbrati pet avtorjev, ki že veljajo za sodobne književne klasike ali pa so v zadnjih letih s svojim delom izrazito zaznamovali svetovno literaturo, pri čemer v sklopu programa Fabula Hub festival pozornost namenja tudi obetavnim, še uveljavljajočim se avtorskim imenom. Poleg literarnega dela ima festival tudi teoretski fokus (Fabula v teoriji), ki vsako leto prevprašuje novo pomembno družbeno temo. Doslej so v teoretskem fokusu že gostovali Slavoj Žižek, Terry Eagleton, Chantal Mouffe, Eva Illouz, Jean-Claude Milner, Patrick Boucheron, Umberto Galimberti, Chimamanda Ngozi Adichie in številni drugi.

Festival Fabula ob tem odlikuje tudi izjemno razgiban spremljevalni program, ki je namenjen vsem generacijam bralstva ter prinaša vse od otroškega in mladinskega programa (Mlada Fabula), interaktivnih literarnih instalacij v javni prostor (Fabula polis), sodelovanj s slovenskimi založniki in knjigarnami (Fabulin izbor), žanrskega prepletanja med literaturo, filmom, gledališčem ter ostalimi umetnostnimi področji (Fabula izven literature), do projektov vzpostavljanja festivala kot inkubatorja novih literarnih idej ter prihodnjih literarnih usmeritev (Fabula Hub), s čimer krepimo prostor širše literarne in družbene skupnosti.

Fokus festivala bo leta 2023 usmerjen v vprašanje preteklega; kaj se lahko (in česa se nismo) naučili prav na primeru preteklosti, kako sence nekdanjega vplivajo na našo sodobnost in kakšne nauke nam sporočajo na poti v prihodnost … Festivalski slogan (re)konstrukcije spomina bo v svojem dogajanju združil mednarodne uveljavljene avtorje ter avtorice, ki ta hip veljajo za najboljše tako v svojih državah kot v svetovnem merilu.