Mefisto

Klaus Mann

»Zavidal je vsem, ki so znali verovati, dvakrat zavidal onim, ki so verovali tako vneto, da so žrtvovali življenje ...«

IV.

letnik 2023

Mefisto je prvič izšel leta 1936, leto dni po svojem nastanku v Amsterdamu, enem od emigrantskih zatočišč Klausa Manna. Za takratni čas skoraj preroško delo opisuje nastanek in vzpon nacizma ter njegove uničujoče posledice. Avtor pa v romanu ne izrisuje političnih in ekonomskih vzrokov za njegov razmah, ampak vzpon nacističnih idej prikazuje v okolju, kjer bi pričakovali visoko mero intelektualne kritičnosti– v gledališču. Glavni lik romana je igralec Hendrik Höfgen, ki je nastal po modelu Mannovega svaka Gustava Gdünd-gensa, tedaj najslavnejšega nemškega igralca, upravnika Državnega gledališča v Berlinu, senatorja in državnega svetnika. Höfgen, pustolovec, povzpetnik in moralni kameleon, se iz gledališke province povzpne na berlinske odrske deske, v novem nacističnem režimu pa pridobi najvišje umetniške in politične časti. Roman Mefisto danes spada med najpomembnejša dela nemške protinacistične književnosti.

Klaus Mann (1906–1949), sin Thomasa Manna, je do svoje emigracije leta 1933 živel v Berlinu, potem pa v Parizu, Amsterdamu in Švici, dokler se ni leta 1936 naselil v Ameriki. Pisal je novele, romane in eseje, ukvarjal pa se je tudi z igralstvom, gledališko kritiko in novinarstvom. Njegova zrelejša literarna dela so nastajala v obdobju emigracije, med njimi tudi roman Mefisto. Aktivno je sodeloval v emigrantskem protinacističnem gibanju. Njegova pot se je končala mnogo prezgodaj: star 43 let si je vzel življenje.

Prevajalec

Lado Kralj (1938–2022) je po diplomi študiral na New York University in bil dramaturg v avantgardnem gledališču The Performing Garage. Bil je soustanovitelj gledališč Glej in Pekarna. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov mu je leta 2020 podelilo nagrado za življenjsko delo. Za zbirko kratke proze Kosec koso brusi (2010) je prejel nagrado za najboljši prvenec in nagrado fabula, leta 2014 je izšel njegov roman Če delaš omleto, leta 2022 pa roman Ne bom se več drsal na bajerju. Vanesa Matajc je profesorica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer med drugim predava zgodovino romana in svetovno književnost. Na obeh področjih raziskuje zlasti moderni roman 20. stoletja in sodobni svetovni roman v razmerjih z vsakovrstnimi okoliščinami v prostoru in času ter literarne načine, v katerih roman oblikuje osebni in kolektivni spomin na bližnjo, še živo preteklost turbulentnega 20. stoletja.

Avtorica spremne besede roman

Knjižna zbirka Klasična Beletrina

Obseg: 348 strani ISBN: 978-961-284-894-1 Predvidena cena: 34 € Predvideni izid: november 2023 Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS.