16 minute read
Tomaž Zalaznik: Gospodarska podoba Slovenije po 30-ih letih
Pogled na 30-letni gospodarsko-ekonomski razvoj Republike Slovenije kaže, da je njena današnja podoba bistveno spremenjena, drugačna, kot je bila ob njeni ustanovitvi, ko se je z razpadom bivše države končalo obdobje plansko socialističnega gospodarstva pod vodstvom in nadzorom Komunistične partije, v katerem je bila osebna podjetniška pobuda nezaželjena.
V prvem četrtletju 2021 je bilo v Sloveniji 928.000 delovno aktivnih ljudi, zaposlenih, ki delujejo v 205.139 podjetjih (podjetje je registrirana pravna ali fizična oseba, ki je med letom opazovanja izkazala prihodek ali zaposlene osebe oziroma osebe, ki delajo), od tega števila je 48 % le-teh izvozno usmerjenih. Znotraj tega celotnega spektra podjetij je v vsem tem 30-letnem obdobju postal delež državnega lastništva minimalen, še vedno pomemben, a ne več e ključen za gospodarsko-ekonomski razvoj države.
Zasebna iniciativa je postala glavno gonilo razvoja države
S kapitalom, ki je ostal v lasti Republike Slovenije, upravlja Slovenski državni holding (SDH) s portfeljem, ki znaša 9,9 mrd EUR po knjigovodski vrednosti deležev kapitalskih naložb Republike Slovenije in SDH, na dan 31. december 2020.
Čeprav so torej uspehi državnega razvoja očitni, se kljub temu ob obletnici postavljajo naslednja vprašanja:
• Ali smo kot država dosegli cilje, ki bi jih lahko? • Smo pripravljeni na novo obdobje? • Ali nas bodo še naprej v doseganju teh ciljev spremljali isti vzorci mišljenja in delovanja, ki so nas spremljali med tranzicijo in ovirali pri razvoju?
Glede na politični in gospodarsko-ekonomski razvoj v tem obdobju se še vedno premalo zavedamo, da so samo gospodarsko-ekonomska moč in uspešnost ter konkurenčnost podjetij tista perspektiva, ki nam bo omogočila s svojim uspešnim poslovanjem in višjo dodano vrednostjo (davki in prispevki, plače zaposlenih) delovanje in razvoj vseh sistemov in subsistemov države.
Pogled na razvoj Slovenije, če primerjamo bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca v letu 1991 (5000 EUR) in v letu 2020 (23.300 EUR), kaže na indeks 442, na pozitiven trend.
Ko pa to sliko razvoja pogledamo v primerjavi s sosednjimi državami, lahko ugotovimo, da smo zaradi anomalij privatizacije, neposrednega vpliva oblastnih politik na gospodarstvo in bančno-finančni sektor, na slabo pripravo ustrezne zakonodaje in posledično slabo delovanje pravosodja, zaradi togih birokratskih predpisov in postopkov ter neizvedenih strukturnih reform na področju zaposlovanja in upokojevanja, napredovali počasneje, kot bi lahko.
Posledica tega je bilo slabo upravljanje državnih podjetij in bank, kapitalska slabljenja podjetij v državni lasti v korist novih lastnikov, ki so ta podjetja lastninili, omejevanje svobodne gospodarske pobude, tržnega gospodarstva in konkurence ter razrast korupcije in klientelizma.
Vse to pa je bilo politično nadgrajeno z »nacionalnim interesom«
Vsi ti pojavi, tudi najtežji gospodarski kriminalni delikti, niso bili nikoli sankcionirani. Ne glede na vse navedene in nenavedene ovire, se svobodne podjetniške miselnosti ni dalo ustaviti in to je bilo ključno za uspešnost Slovenije v tem obdobju. Oblastne politike, ki so slonele na tranzicijskih vzorcih preteklega državnega sistema, so bile več ali manj bolj zaviralne sile kot pa spodbuda.
Zato so imele posledice gospodarsko-ekonomske krize po letu 2008 v Sloveniji daljši učinek kot npr. na Slovaškem, v Češki republiki in Avstriji.
Nominalno gledano, se je razkorak med Avstrijo in Slovenijo še povečal, če primerjamo BDP-ja Avstrije in Slovenije v letih 1991 in 2021. Hkrati pa lahko vidimo, da je Češka republika napredovala z indeksom 860 na leto 1991, Slovaška pa z indeksom 809 na leto 1993. Danes nas ti dve državi na nekaterih področjih dosegajo ali celo presegajo.
Še danes se ne ve, koliko kapitala nekdanjih državnih podjetij po letu 1991 je preko omenjenih anomalij izpuhtelo na zasebne račune, predvsem v tujino, v različne davčne oaze, kot se tudi ne ve, koliko kapitala je Komunistična partija s svojo tajno službo in njenimi oligarhijami do leta 1991 izvozila iz Jugoslavije ter tudi iz Slovenije in za katerim so se izgubile vse sledi. Po nekaterih ocenah znaša višina tega izvoženega kapitala 2,5 milijarde USD. Nepreverjena ostaja tudi ocena koliko tega kapitala se vrača v Slovenijo preko tujih finančnih skladov, saj njihovi lastniki niso znani.
Obeh ropanj kapitala nismo nikoli preverjali, saj je bila za to potrebna politična odločitev, ki je nismo premogli. Iz navedenega sledi, da so se v tem obdobju oblikovali tudi glavni nosilci teh anomalij, ki jih najdemo v spregi oblastne politike
217
Seznam neposrednih naložb RS in SDH na dan 18. 5. 2021
Naziv Sektor % RS* % SDH % SKUPAJ*
A.L.P. PECA D.O.O. Turizem
ADRIA, TURISTIČNO PODJETJE D.O.O., ANKARAN BODOČNOST MARIBOR, D.O.O. CASINO BLED, D.D., BLED CASINO PORTOROŽ, D.D., PORTOROŽ CETIS, D.D., CELJE CINKARNA CELJE, D.D., CELJE Turizem Invalidska podjetja Igralništvo Igralništvo Splošni gospodarski sektor Proizvodni sektor
CSS, D.O.O. D.S.U., D.O.O., LJUBLJANA ELEKTRO CELJE, D.D. ELEKTRO GORENJSKA, D.D., KRANJ ELEKTRO LJUBLJANA D.D. Invalidska podjetja Finančni holdingi Energetika Energetika Energetika
ELEKTRO MARIBOR, D.D. Energetika
ELEKTRO PRIMORSKA, D.D.
Energetika ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE - RAZVOJ IN INŽENIRING, D.O.O. Energetika ELEKTROOPTIKA, D.D. Splošni gospodarski sektor
GEN ENERGIJA, D.O.O. GEOPLIN, D.O.O. HIT, D.D., NOVA GORICA Energetika Energetika Igralništvo
HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE, D.O.O. INFRA, IZVAJANJE INVESTICIJSKE DEJAVNOSTI, D.O.O. Energetika Energetika
INTEREUROPA, D.D., KOPER
Promet JAVNO PODJETJE URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE, D.O.O. Gospodarske javne službe KONTROLA ZRAČNEGA PROMETA, D.O.O. Promet
KOPP D.O.O. Promet
9,09 9,09 11,7 11,74 77,5 77,52 33,8 33,75 9,46 9,46 7,47 7,47 11,5 11,5 98 97,96 100 100 79,5 79,5 79,5 0,31 79,79 79,5 0,3 79,8 79,9 79,86 79,7 79,68 100 100 0,01 70,5 70,49 100 100 25 25,01 20 20 100 100 100 100 1,73 1,73 100 100 100 100 100 100
KOTO D.O.O. Proizvodni sektor
KRKA, D.D., NOVO MESTO LOTERIJA SLOVENIJE, D.D., LJUBLJANA LUKA KOPER, D.D., KOPER Proizvodni sektor Igralništvo Promet
M1, D.D., LJUBLJANA
Finančni holdingi NAFTA LENDAVA, PROIZVODNJA NAFTNIH DERIVATOV, D.O.O. Proizvodni sektor NLB, D.D. PETROL, D.D., LJUBLJANA PLINHOLD D.O.O. POMGRAD - VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D. POŠTA SLOVENIJE, D.O.O. POZAVAROVALNICA SAVA, D.D., LJUBLJANA Bančništvo Energetika Energetika Gospodarske javne službe Pošta in telekomunikacije Zavarovalništvo
PS ZA AVTO, D.O.O., LJUBLJANA
Splošni gospodarski sektor RŽV, JAVNO PODJETJE ZA ZAPIRANJE RUDNIKA URANA, D.O.O. Proizvodni sektor SAVA, D.D. SAVAPROJEKT, D.D. Finančni holdingi Splošni gospodarski sektor SID - SLOVENSKA IZVOZNA IN RAZVOJNA BANKA, D.D., LJUBLJANA Bančništvo SIJ - SLOVENSKA INDUSTRIJA JEKLA, D.D. SLOVENSKE ŽELEZNICE, D.O.O. Proizvodni sektor Promet
STUDENTENHEIM KOROTAN GMBH Turizem
66,2 66,23 7,21 9 16,21 15 15 51 11,1 62,13 0 0 100 100 25 25 10,8 12,7 23,5 60,1 0,05 60,15 25 25,01 100 100 13,9 17,7 31,57 90 90 100 100 18,7 18,69 3,47 3,47 99,4 99,41 25 25 100 100 100 100
TELEKOM SLOVENIJE, D.D., LJUBLJANA TERME OLIMIA, D.D., PODČETRTEK UNIOR, D.D., ZREČE Pošta in telekomunikacije Turizem Proizvodni sektor
62,5 4,25 66,79 41,5 24,88 39,4 39,43
VARNOST SISTEMI, D.O.O. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE DRAVA, D.O.O., PTUJ Splošni gospodarski sektor Gospodarske javne službe
9,74 9,74 25 25
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO, D.D. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D., KRANJ Gospodarske javne službe Gospodarske javne službe
25 25 25 25 **ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., LJUBLJANA Zavarovalništvo 34,5 28,1 62,57 * Lastniški deleži so zaokroženi na dve decimalki – delež 0,00 % pomeni, da ima RS/KAD v družbi lastniški delež, vendar je ta manjši kot 0,005 %. ** V lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
218
Seznam neposrednih naložb RS, ki so bile prenesene na SDH v sklopu zakona ZIPRS1819-A***, na dan 18. 5. 2021 (SDH, 2021).
Seznam neposrednih naložb RS in SDH na dan 18. 5. 2021, ki so v stečaju ali likvidaciji (SDH, 2021).
Po skoraj 50- letni prekinitvi je bila 26. decembra 1989 ustanovljena Ljubljanska borza (Foto: Tomaž Zalaznik).
Seznam neposrednih naložb RS, ki so bile prenesene na SDH v sklopu zakona ZIPRS1819-A***, na dan 18. 5. 2021 Naziv Sektor % RS*
AGIS TECHNOLOGIES D.D. 5037603 0
DEKORUS, D.O.O.
IBT TRBOVLJE, D. D. 3822036 100
5075602 0,04
IBI KRANJ, D.D. - V LIKVIDACIJI 5036640 0 KOMPAS RAC D. D. LJUBLJANA – V LIKVIDACIJI 5004551 0,01 KD GROUP D. D. 1585126 0
KS NALOŽBE D. D. 2225727 0
MERCATOR D. D.
NTU D.D. 5300231 0
5035058 0,03
Seznam neposrednih naložb RS in SDH na dan 18. 5. 2021, ki so v stečaju ali likvidaciji
Naziv Sektor % RS* % SDH
% SKUPAJ*
AERO, D.D. - V STEČAJU Proizvodni sektor 1,44 1,44 DRUŽBA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA TNP, D.D. - V STEČAJU Turizem 51,1 51,05 DTK MURKA, DRUŽBA TVEGANEGA KAPITALA, D.O.O. - V LIKVIDACIJI
Družbe tveganega kapitala 49 49 GIO, D.O.O, LJUBLJANA V LIKVIDACIJI
Splošni gospodarski sektor 71,3 71,27 GRADIS SKUPINA G, D.D. - V STEČAJU Proizvodni sektor 1,36 1,36 INKOS, D.O.O., KRMELJ - V STEČAJU Proizvodni sektor 2,54 2,54 MAKSIMA INVEST, D.D. - V STEČAJU Proizvodni sektor 0 0 MURA, D.D. - V STEČAJU Proizvodni sektor 12,2 12,23
POMORSKA DRUŽBA D. D., PORTOROŽ 5939836 0,09
NOVOLES, D.D. - V STEČAJU Proizvodni sektor 16,7 16,69
PEKO, D.D., TRŽIČ - V STEČAJU Proizvodni sektor 61,2 61,16
VELTA PLAST, D.O.O
VIPA HOLDING D. D. 2210576 100
1868918 0
*** Kapitalske naložbe so prešle v upravljanje SDH dne 26.12.2018, kot posledica Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 – ZIPRS1819-A (Uradni list RS, št. 83/18 z dne 24. 12. 2018) in so pridobljene iz naslova dedovanja. Lastniški deleži so zaokroženi na dve decimalki – delež 0,00 % pomeni, da ima RS v družbi lastniški delež, vendar je ta manjši kot 0,005 %.
in nekdanjih partijsko gospodarskih oligarhij, ki so imeli vpliv na politične in s tem tudi na zakonske ter pravosodne odločitve.
Potrebovali smo dolgih 30 let, da se je skozi vse te anomalije izčistila lastniška struktura podjetij in s tem tudi lastniška odgovornost, ki pa za nove lastnike, ki so prišli do nekdanjega državnega premoženja preko procesov privatizacije, ni vedno nosila željenih učinkov. Če kje, se je prav tu pokazala zrelost odnosa do lastnine, ki zahteva znanja in sposobnosti ter odgovornost, da se z njo upravlja.
S prodajo NLB v letu 2019, v kateri je država obdržala 25 % delež, se je končalo obdobje »nacionalnega« interesa v državnih bankah, ki so bile ves čas tranzicije ključen del privatizacijsko kapitalnih anomalij.
POLZELA, D.O.O. - V STEČAJU Proizvodni sektor 71,4 28,6 100 PRVI SKLAD, DRUŽBA TVEGANEGA KAPITALA, D.O.O. – V LIKVIDACIJI
Družbe tveganega kapitala 48,9 48,9 RRA REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA CELJE, D.O.O. - V STEČAJU
RRA (predviden prenos na SRRS) 5,89 5,89 RTH, RUDNIK TRBOVLJEHRASTNIK, D.O.O. - V LIKVIDACIJI
Proizvodni sektor 100 100 RUDNIK KANIŽARICA V ZAPIRANJU, D.O.O., ČRNOMELJ - V LIKVIDACIJI
Proizvodni sektor 100 100 RUDNIK SENOVO V ZAPIRANJU, D.O.O. - V STEČAJU Proizvodni sektor 100 100 STH VENTURES, D.O.O. - V LIKVIDACIJI
Družbe tveganega kapitala 49 49 TAM MARIBOR D.D. - V STEČAJU Proizvodni sektor 10,9 10,85 VEGRAD, D.D. - V STEČAJU Proizvodni sektor 29 29
219
50
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
BDP na prebivalca v 1000 EUR
Czech Republic Croatia Italy Hungary Austria Slovenia Slovakia
V prvo sanacijo bank po razpadu nekdanje skupne države, katere postopki so se začeli oktobra 1991 in končali leta 1994 z ustanovitvijo NLB in NKBM, smo državljani investirali 1,6 milijarde Mark. Po tem obdobju in vse do danes, se je ob vseh prodajah in nakupih deležev državnih bank s strani tujih vlagateljev, investiralo v državni bančni sektor še približno 7,256 milijarde EUR. V tem znesku so upoštevane neposredne dokapitalizacije države, pretvorbe državnih kreditov v deleže bank, državna poroštva (Probanka – 490 miljonov EUR, Factor banka – 540 milijonov EUR), deleži pravnih oseb v državni in zasebni lasti, deleži fizičnih oseb in sredstva s katerimi je bila ustanovljena »slaba banka«, Družba za upravljanje bank, d. d. (DUBT). Ustanovljena je bila leta 2013 zaradi neustreznih bančnih presoj pri dodeljevanju kreditov, ki so potekale vzporedno z anomalijami privatizacije in kapitalizacije lastniških deležev. Na njo se je preneslo 4,9 milijarde EUR bruto premoženja po prenosni vrednosti 1,5695 milijarde EUR. Na dan 31. december 2020 je DUTB upravljala še s 615,0 milijona EUR sredstev, merjeno po pošteni vrednosti.
Šele končna bilanca poslovanja bank v državni lasti, od leta 1991 do 2022 (konec delovanja slabe banke), ki bi vključevala vse postavke, tudi dobičke bank, ki jih
220
Stolpnica Nove Ljubljanske banke, ki s sosednjo stolpnico simbolno dominira nad nekdanjim Trgom revolucije, sedaj Trgom republike (Foto: Darko Darovec). Število stečajev (AJPES, 2020).
je prejela država in sredstva, ki jih bo vrnila DUBT, bo lahko razkrila pravo podobo poslovanja državnih bank. Ko bo ta bilanca narejena, če bo, bomo lahko ocenili, koliko je bančni sektor realno sodeloval pri razvoju slovenskega gospodarstva in koliko je bil bankomat za potrebe politično-gospodarskih oligarhij.
Za obdobje po letu 2008, po gospodarsko-ekonomski krizi, je značilno tudi večje število stečajev podjetij. Stečaji in ustanavljanje novih podjetij je v vseh gospodarstvih običajen pojav, a slika Slovenije po letu 2008 kaže na izredno povečan obseg stečajev, na drugi strani pa opozarja na dolgotrajnost postopkov stečajev. Razlog temu je v prvi vrsti politična volja in posledično toga zakonodaja, ki ne upošteva dobrih praks iz tujine.
Potreba po nujnih reformah delovne zakonodaje, upokojevanja, birokratskih postopkov in uveljavljanja sodobne gospodarske zakonodaje že v devetdesetih, ki jih še do danes nismo izpeljali, je razvidna iz grafikonov, ki kažejo:
• na stopnjo nezaposlenosti v Sloveniji, Euro-območju in Evropski uniji od leta 1995 do 2021; • kako v Sloveniji narašča delež starejših od 65 let ter število prejemnikov pokojnin; • na stopnjo zadolževanja države;
1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0
Število stečajev
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 število začetih stečajev Izbris iz registra zaradi stečaja
221
Stari nad 65 let in prejemniki pokojnin od leta 2007 naprej (Evropska komisija, 2021c. Vir: Ameco podatkovna baza in ZPIZ, 21.5.2021, https://www.zpiz.si/wps/portal/cognos/msp/upokojenci/prejemniki_pokojnin_po_letih).
14,0
12,0
10,0
8,0
6,0
4,0
2,0 Nezaposlenost (% aktivne populacije)
0,0
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Europska unija Euro območje Slovenija
• na stopnjo tujih naložb in naložbe iz Slovenije; • na priseljevanje in izseljevanje, meddržavne selitve.
S prehitrim upokojevanjem in različnimi ukrepi, ki so zniževali stopnjo brezposelnosti (npr. čakanje na delo dve leti pred upokojitvijo), smo sicer reševali trenutno stanje, podobo Slovenije, ki pa se nam danes vrača z dodajanjem državnih sredstev za izplačilo pokojnin.
Z zadolževanjem države smo ohranjali status quo, reševali socialno varnost, socialni mir in politično preživetje političnih strank, ki so izšle iz prejšnjega sistema. Te so v obdobju 30-ih let 24 let vodile državo z vrednotami iz prejšnjega sistema, ki so jih navidezno prikrojile novi demokratični ureditvi pod krinko »nacionalnega interesa«.
V grafikonu, ki prikazuje delež nezaposlenih tudi niso evidentirani »navidezni« študentje, saj le-ti niso nastopali kot brezposelni in iskalci zaposlitev 0 na trgu dela.
Z omejevanjem in odporom do tujih naložb, se je politično ohranjal »nacionalni interes«. Preko njega se je omejevala konkurenčnost in razvoj gospodarskih okolij in s tem posledično vpliv na dodano vrednost, na prihodke iz naslova davkov in prispevkov ter na beg možganov mladih izobraženih generacij, ki v Sloveniji niso videli svoje prihodnosti. Šele, ko smo bili po letu 2013 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za investicije in zaradi kolapsa državnih bank prisiljeni v spremembo mišljenja, se je »nacionalni interes« izkazal kot ena od glavnih ovir za razvoj Slovenije. Vstopu tujega kapitala so se bolj na široko odprla vrata. 2016 2017 2018 2019 2020 E2021 Pri tem ima pomembno vlogo tudi DUBT, ki prodaja premoženje mimo nadzora politike, brez vplivov »nacionalnega interesa«. Obstaja pa domneva, da je v teh odkupih deloma udeležen tudi pred letom 1991 izvožen kapital iz Slovenije s strani prejšnjih oblastnikov.
Napake v devetdesetih, neizvedene reforme in kapitalizacija »nacionalnega interesa« s finančno-gospodarsko krizo po letu 2008, se danes, leta 2021, izkazujejo kot proračunski stroški države na letni ravni v višini dobrih 2,128 milijard EUR (pokojninsko varstvo – 1337, servisi700 600 500 400 300 200 100
Stari 65 let in več Povprečno št. uživalcev pokojnin po letih
222
Zadolženost v % BDP (Evropska komisija, 2021d).
16000
14000
12000
10000
8000
6000
4000
2000
0
ranje javnega dolga – 791), kar znaša 13,5 % državnega proračuna. Del teh sredstev, s katerimi danes odplačujemo napake preteklosti, bi lahko smotrno investirali npr. v znanstveno-raziskovalno dejavnost in tehnološki razvoj, ki dokazano dolgoročno nosita multiplikativne učinke na razvoj držav. Primer za to je Avstrija, ki za ta namen investira štirikrat več sredstev kot Slovenija. Njihov BDP je še vedno skoraj dvakrat večji kot slovenski (i=188).
Če pod tem kratkim povzetkom 30-letne gospodarsko-ekonomske podobe Slovenije potegnemo črto, se izkaže, da je bila Republika Slovenija v tem obdobju kljub uspešnemu razvoju hkrati tudi plen politično-gospodarskih oligarhij, ki so državo s korupcijo in klientelizmom ropale v svojo korist, na račun uspešnosti gospodarstva.
Na vprašanje, zakaj se temu nismo bili sposobni upreti, je več odgovorov. Najpomembnejši pa je vsekakor ta, da oblastne politike, ki so v tem obdobju večinsko obvladovale politični prostor (24 let), to so nasledniki nekdanje Komunistične partije, ki so se večkrat preimenovali, danes
Stanje tujih naložb v Slovenijo in naložbe v tujini v mio EUR Socialdemokrati in nasledniki Zveze socialistične mladine, ki danes predstavljajo politični blok socialno liberalnih strank, v tem obdobju niso premogle odgovorne državotvorne zavesti. Politika, ki so jo udejanjale, je temeljila na preživetih vzorcih delovanja države, ki so se že v prejšnji državi izkazali za neustrezne. Odgovornost za uveljavljanje demokratičnih vrednot v sistemih in subsistemih države so podredile svojim političnim in osebnim interesom. Gospodarstvo Slovenije je danes vpeto v globalne tokove v katerih je konkurenčnost edini kriterij za uspeh. Za dvig konkurenčnosti in za uspeh ter obstoj na trgu ni več Stanje tujih neposrednih naložb v Slovenijo v mio EUR Stanje neposrednih naložb v tujini v mio EUR zadostna nizka cena delovne sile, geografska lega Slovenije, ampak inovativnost in tehnološki razvoj. Dolžnost politike ni, da obvladuje gospodarstvo, temveč, da mu omogoča delovanje s katerim bo le-to lahko polnilo državni proračun. Tu se bo izkazala odgovornost politike za prihodnji razvoj, da bo sposobna pravočasno sprejeti in uveljaviti strukturne reforme s katerimi se odlaša že 30 let. Te so pomembne za gospodarstvo na področju delovne zako120 100 80 60 40 20
Zadolženost v % BDP
Evropska unija % GDP (current prices) Euro območje % GDP (current prices) Slovenija % GDP (current prices)
223
Bik kiparja Janeza Boljke, simbol borznoposredniške družbe Ilirika, d.d. Ljubljana (Foto: Tomaž Zalaznik).
nodaje, upokojevanja in birokratskih opravil. Ob tem pa se ne sme spregledati tudi pomena vpetosti znanstvenega in tehnološkega razvoja v razvoj gospodarstva, ki še vedno ostaja domena podedovanih sistemov, ki vse prevečkrat obstajajo kot samozadostni sistemi, odtujeni od realnih potreb gospodarstva. Pravosodni sistem pa mora zagotoviti stabilno delovanje pravne države, omejevanje monopolov in zaščito zasebne lastnine pred interesno-političnimi vplivi, kar bo omogočilo varnost domačih in tujih investicij.
V obdobju epidemije COVID-19, ki je celoten svet pahnila v soočanje s kriznimi razmerami, je država gospodarstvo v Sloveniji zaščitila s PKP ukrepi, ki se izkazujejo kot dober način za ohranitev vitalnosti gospodarstva. Napovedi Evropske komisije kažejo, da bo Slovenija nadomestila padec gospodarske rasti v letu 2020 že v letu 2021. Za leto 2021 se napoveduje 4,9 % gospodarsko rast, za leto 2022 pa 5,1 %, kar kaže na večjo rast, kot jo bo beležila Evropska unija v letu 2021 (4,2 %) in v letu 2022 (4,4%).
Slovenija je na dobri poti, gospodarstvo je globalno čedalje bolj konkurenčno, 48 % podjetij je izvozno usmerjenih. Zaviralne sile nacionalnega interesa so izgubile svoj vpliv v gospodarstvu in sprostila se je zasebna iniciativa. Če bo država v prihodnosti sposobna tudi racionalno in razvojno vzpostavljati delovanje svojih ostalih sistemov in subsistemov, ki so proračunski uporabniki in ki tudi niso bili deležni strukturnih reform na področju zdravstva, javne uprave, državne infrastrukture, sodstva, visokošolske in raziskovalne dejavnosti, bo Slovenija lahko v prihodnosti dežela v kateri bomo državljani videli svojo prihodnost. Danes mladi, ki šele vstopajo v svet odraslih, tega še ne vidijo.
224
