DINAMIKA SPREMEMB v slovenskem gledališču 20. stoletja by Maska Ljubljana

Aleš Gabrič Družbena in družabna vloga gledališke dejavnosti na Slovenskem v 20. stoletju

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Cena: 25,00 EUR

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja Uredili Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan in Maja Šorli

Blaž Lukan Evropeizacija slovenskega gledališča: rojstvo moderne režije

Barbara Sušec Michieli Težave s klasiko in z zgodovino: starogrška tragedija v slovenskem gledališču 20. stoletja

Martina Vovk Tržaški konstruktivizem in gledališče. Scenski osnutki Avgusta Černigoja in Eduarda Stepančiča

Katarina Podbevšek Spreminjanje odrske govorne estetike v slovenskem gledališču 20. stoletja

Denis Poniž Prolegomena k raziskavi vloge in pomena slovenske dramatike in gledališča pri prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem od leta 1960 do 1990

Barbara Orel K zgodovini performansa na Slovenskem. Eksperimentalne gledališke prakse v obdobju 1966-1986

Bojana Kunst Plesni in koreografski koncepti v slovenskem sodobnem plesu

Maja Šorli Dediščina Tomaža Pandurja v SNG Maribor

Uvod

Ljubljana, 2010

DINAMIKA SPREMEMB V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU 20. STOLETJA © UL AGRFT in avtorji Uredili: Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan in Maja Šorli Lektura: Marjana Lavrič in Irena Androjna Mencinger Korekture: Nina Žavbi Milojević Prevodi povzetkov: Olga Vuković Lektura angleških povzetkov: Jana Renée Wilcoxen Izbor in ureditev fotografskega gradiva: Simona Ješelnik v sodelovanju z avtorji prispevkov Imensko kazalo: Maja Šorli Recenzenta: Doc. dr. Mateja Bartol Pezdirc Doc. dr. Tomaž Toporišič Izdala: Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Center za teatrologijo in filmologijo, Nazorjeva 3, SI - 1000 Ljubljana, www.agrft.uni-lj.si Zanju: Aleš Valič MASKA, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana, e-mail: info@maska.si, www.maska.si Zanjo: Janez Janša Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Bogataj Kokalj Tisk: Medium d.o.o. Naklada: 350 izvodov

Znanstvena monografija je rezultat raziskovalnega projekta Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja. Procesi oblikovanja in rušenja umetnostnih, družbenih in kulturnih meja (J7-9015) in raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave (P6-0376), ki ju je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 792(497.4):316.42«19«(082) DINAMIKA sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja / uredili Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan in Maja Šorli ; [prevodi povzetkov Olga Vuković ; izbor in ureditev fotografskega gradiva Simona Ješelnik v sodelovanju z avtorji prispevkov ; imensko kazalo Maja Šorli]. - Ljubljana : Akademija za gledališče, radio, film in televizijo : Maska, 2010 ISBN 978-961-6572-24-8 (Maska) 1. Sušec Michieli, Barbara 255700992

Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic.

Uvod

Dinamika

sprememb

v slovenskem gledališču 20. stoletja Uredili Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan in Maja Šorli

Dinamika sprememb v slovenskem gledaliĹĄÄ?u 20. stoletja

Vsebina

Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan in Maja Šorli Slovensko gledališče 20. stoletja v dinamičnih procesih spreminjanja umetnostnih in družbenih norm

Aleš Gabrič Družbena in družabna vloga gledališke dejavnosti na Slovenskem v 20. stoletju

Blaž Lukan Evropeizacija slovenskega gledališča: rojstvo moderne režije

127

Barbara Sušec Michieli Težave s klasiko in z zgodovino: starogrška tragedija v slovenskem gledališču 20. stoletja

167

Martina Vovk Tržaški konstruktivizem in gledališče. Scenski osnutki Avgusta Černigoja in Eduarda Stepančiča

195

Katarina Podbevšek Spreminjanje odrske govorne estetike v slovenskem gledališču 20. stoletja

239

Denis Poniž Prolegomena k raziskavi vloge in pomena slovenske dramatike in gledališča pri prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem od leta 1960 do 1990

271

Barbara Orel K zgodovini performansa na Slovenskem. Eksperimentalne gledališke prakse v obdobju 1966-1986

329

Bojana Kunst Plesni in koreografski koncepti v slovenskem sodobnem plesu

366

Ksenija Hribar Priloga: Plesna učna ura v Cankarjevem domu

377

Maja Šorli Dediščina Tomaža Pandurja v SNG Maribor

420

O avtorjih

424

Povzetki/Abstracts

440

Imensko kazalo

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Uvod

Slovensko gledališče 20. stoletja v dinamičnih procesih spreminjanja umetnostnih in družbenih norm

Uvod

Znanstvena monografija Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja si jemlje za predmet svojih raziskav in obravnav – kot je samoumevno že iz naslova – minulo, 20. stoletje. Toda kaj 20. stoletje v slovenskem gledališču sploh je? Kot ugotavlja avtor enega od objavljenih prispevkov, sprašujoč se o začetkih slovenskega gledališkega 20. stoletja, na to vprašanje ni mogoče enoznačno odgovoriti, enako pa velja tudi za vprašanje o koncu slovenskega gledališkega 20. stoletja. Zdi se, da je to po eni strani ožja, po drugi strani pa širša kategorija od tiste, ki nam jo sugerirajo gole koledarske letnice ter čisti rezi v zgodovinsko gostoto časa. Zakaj ožja? Nedvomno zato, ker se določeni pojavi v slovenskem gledališču v novo stoletje vlečejo še iz predhodnega. In zakaj širša? Ravno zato, ker se pojavi iz pravkar minulega stoletja nadaljujejo tudi v naslednjem, novem. Kategorija 20. stoletje je potemtakem arbitrarna. Pomaga sicer pri orientaciji v času, vendar sama po sebi ne pove še ničesar. Pa vendarle. Če razmišljamo o slovenskem gledališču v 20. stoletju, lahko – tudi na podlagi prebiranja prispevkov, zbranih v monografiji – ugotovimo, da je to stoletje za slovensko gledališče izjemno pomembno. Mimo vedenja o izvorih slovenskega gledališča, ki jih je z izjemno lucidnostjo in znanjem nakazalo delo Filipa Kalana Kumbatoviča, in mimo epohalnega opusa drugega pomembnega slovenskega gledališkega zgodovinarja Dušana Moravca, čigar del preučevanj sega tudi v 19. stoletje, lahko tvegamo trditev, da se je slovensko gledališče v resnici konstituiralo šele v 20. stoletju. Kaj pomeni ta v resnici? Prispevki v tej publikaciji ponujajo na prejšnje vprašanje različne odgovore, zato recimo samo, da je šele v 20. stoletju slovensko gledališče postalo moderna, evropska in profesionalno utemeljena družbena, kulturna in umetniška institucija. 20. stoletje je pravzaprav stoletje slovenskega gledališča, v katerem je le-to doživelo razmah in živost, ki smo jima brez dvoma priča še danes, v 21. stoletju. 20. stoletje je torej – če pogledamo nanj iz nekega vsebinskega jedra, ne s koledar skih robov – v razpravljanju o slovenskem gledališču nesporno relevantno dejstvo. Še bolj nesporno postane, ko ga povežemo s prvim delom naslova monografije, »dinamika sprememb«. Na prvi pogled gre morda za pleonazem: sprememba že sama po sebi narekuje dinamiko, gibljivost v različne smeri, tudi v lastna nasprotja. A prav z osredotočenjem na »dinamiko sprememb« smo avtorji oziroma uredniki

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

hoteli opozoriti na to zgolj navidezno samoumevnost: slovensko gledališče je bilo v 20. stoletju močno zaznamovano z najrazličnejšimi zgodovinskimi procesi in spremembami, ki, če nanje gledamo z razdalje, ustvarjajo pred raziskovalcem dinamično sliko prehajanj in stapljanj, skokov in stagnacij, prelomov in (ne) sporazumov. Ob političnih premikih so se spreminjali materialni in institucionalni okviri za umetnostno delovanje, kulturne orientacije, družbene in umetnostne vrednote, ideologije in estetike. Z razvojem novih medijev in tehnologij se je spreminjal pogled na telo, gibanje, prostor in čas. Družbene spremembe so vnašale nove poudarke v razumevanje subjektivnosti in odnosov med spoloma. Ideja »inovativnega« je bila – kot kažejo številne odmevne zgodovinske in filozofske študije – v središču umetnostnih in političnih razprav ter projektov tega časa. Kot občutljiv »barometer« družbenih sprememb je slovensko gledališče 20. stoletja živelo tesno povezano z okoljem, v katerem je nastajalo, z družbenimi idejami in mentalitetami, s peripetijami in tokovi velike zgodovine. Dinamika je zato ključni termin, s katerim lahko označimo dogajanja v slovenskem gledališču 20. stoletja: ne zgolj zaporedna kontinuiteta, ne zgolj zgodovina revolucij in prevratov, ne zgolj logična linearna ekspanzija, temveč nepredvidljiva, presenetljiva, pozitivna dinamika sprememb, ki je skozi celo 20. stoletje privedla do gledališča, kakršno v tem trenutku imamo in ki mu ne moremo oporekati avtohtonih kvalitet. Prispevki v pričujoči monografiji si potemtakem – kot že rečeno – jemljejo za predmet svojih raziskav slovensko gledališko 20. stoletje. Pri tem pa hkrati opozarjajo na neko temeljno historiografsko paradigmo. Na eni strani se zdi, da je 20. stoletje s tem, ko se je končalo in se zaprlo, postalo eminentno raziskovalno polje, omejeno z dvema mejnima letnicama, in bilo tako rekoč radodarno ponujeno v obravnavo kot skupek procesov, ki so se enkrat za vselej zaključili. A takoj nato, če ne celo hkrati, moramo tej tezi oponirati in ugotoviti, da se je s tem, ko se je 20. stoletje končalo, v resnici zgodilo ravno nasprotno: pred gledališkim raziskovalcem se je namreč široko odprlo eminentno raziskovalno polje, ki je bilo do tega trenutka težko ugledljivo v vseh razsežnostih. Ta, recimo ji derridajevska, »zapora stoletja« je torej tisti izvirni vzgib, ki sodobnega raziskovalca vodi skozi (slovensko) gledališče 20. stoletja kot skozi na vse strani razraščeno in rodovitno polje dinamičnih sprememb in mu ponuja dostope do povezav, ki v času, ko je 20. stoletje še teklo in v katerem sta delovala oba zgoraj omenjena gledališka zgodovinarja, še niso bile dostopne. Zaradi tega se je pričujoča monografija tudi lahko odmaknila od doslej prevladujočih modelov slovenskega gledališkega zgodovinopisja. Mikroraven so v preteklosti pokrivale zlasti biografske obdelave dramatikov in igralcev, študije antologijskih dogodkov in uprizoritev, makroraven pa prikazi nacionalne gledališke zgodovine, a brez vključevanja najnovejših obdobij po letu 1970. Poleg tega so pogled na slovensko gledališko 20. stoletje

Uvod

doslej omejevale številne ideološko zaznamovane ločnice: npr. profesionalnoamatersko, centralno-periferno, liberalno-katoliško, urbano-podeželsko, visokonizko, jezikovno-nejezikovno, institucionalno-neinstitucionalno, inovativno-tradi cionalno, moško-žensko itn., zaradi česar je bilo vedenje o pojavih in procesih slovenskega gledališkega 20. stoletja fragmentarno in razpršeno. Študije v tej monografiji tako predstavljajo pomembno širitev, dopolnilo in revizijo gledališke zgodovine na Slovenskem, hkrati pa prispevajo k nadaljevanju razprave o vredno tenju posameznih gledaliških zvrsti, obdobij, dosežkov in osebnosti tega časa. V primerjavi z dosedanjimi publikacijami ponujajo prispevki v tej knjigi po mnenju urednikov tudi temeljitejši vpogled v tradicionalno marginalizirane gledališke pojave (sodobni ples, performans), v povezave gledališča s popularno in amatersko kulturo, gledališko recepcijo in družbeno kontekstualizacijo gledališke umetnosti. Gre pa še za nekaj več: pričujoče raziskave, ki jih lahko razumemo tudi kot – morda ne preoptimistično – napoved »dinamike sprememb« v sodobnem slovenskem gledališkem zgodovinopisju, poskušajo slovensko gledališko 20. stoletje pravzaprav šele konstituirati. Ne gre za nikakršno neprimerno neskromnost nosilcev projekta, avtorjev oziroma urednikov, temveč za že dovolj utrjeno zgodovinopisno tendenco, po kateri zgodovinar ne preučuje dobe in pojavov v njej, temveč jih v resnici (so) ustvarja, konstituira, konstruira. Tako lahko brez posebnih dvomov rečemo, da bo slovensko gledališko 20. stoletje šele z naborom raziskav, kakršne so objavljene tukaj ali še bodo napisane, postalo to, kar mu že zdaj pripisujemo, torej problemsko razčlenjeno in hkrati strnjeno raziskovalno polje, prepustno za najrazličnejše pristope in načine obdelav. Metodološko se težnja publikacije razkriva v delu naslova raziskovalnega projekta, iz katerega izhajajo objavljene študije in je tukaj »zamolčan«. Gre za Procese oblikovanja in rušenja umetnostnih, družbenih in kulturnih meja, z drugo besedo za kontekstualizacijo ožje gledaliških raziskav. Iluzije o pisanju celovite zgodovine slovenskega gledališča v 20. stoletju se je raziskava rešila že zelo zgodaj in se brez velikih pomislekov usmerila v parcialne raziskave gibanj, smeri, procesov in pojavov v minulih sto letih, kar pa ne pomeni, da parcialnega ni skušala razumeti v celovitem smislu. Tu je raziskava (čeprav ne eksplicitno tematizirano) sledila Marcu De Marinisu, Tomu Postlewaitu in Brucu Mc Conachieju1 ter novejšim metodološkim tendencam po »kontekstualni analizi gledališkega dejanja«, torej povedano z jezikom raziskovalnega projekta: umeščanju gledaliških dejanj in dejstev v širše procese oblikovanja in rušenja umetnostnih, družbenih in kulturnih meja. 1 Navajamo le nekaj raziskovalcev, ki uveljavljajo takšno teoretsko in historiografsko zahtevo. Prim. De Marinis, Marco. Capire il teatro. Canning, Charlotte, Postlewait, Thomas (ur). Representing the Past. Essays in Theatre Historiography. Zarilli, Philip B., Mc Conachie, Bruce, Wiliams, Gary Jay, Fisher Sorgenfrei, Carol. Theatre Histories. An introduction.

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Kontekstualizacijo je bilo v posameznih prispevkih mogoče izpeljati bolj, v drugih manj intenzivno, saj se ti po pristopu k temi in načinu njene obdelave razlikujejo: segajo namreč od celovitih preglednih razprav (npr. o gledališkem občinstvu, odrskem govoru, sodobnem plesu), zajemajočih »vse« stoletje, preko temeljitega uvida v parcialno polje ali pomensko kategorijo (npr. gledališka režija, uprizarjanje antične drame, konstruktivizem in gledališče, dramatika, performans), obsegajoče krajše, a še vedno kontinuirano obdobje, do študije primera (Pandurjevo gledališče), značilnega za specifičen »trenutek« v razvoju slovenskega gledališča; pogosto pa se v razpravah omenjeni pristopi tudi povezujejo in menjujejo. Odločitev za obdelavo gledaliških problemov v longitudinalnih študijah je izhajala iz spoznanja, da nam takšen pristop omogoča uvid v dolgotrajne procese selekcije, repeticije in kanonizacije, hkrati pa tudi v dinamiko kulturnih in političnih sprememb ter zapletena razmerja med tradicijo in inovacijo. Tako je mogoče iz monografije kot celote razbrati enega izmed ciljev, ki si jih je prav na začetku zadal raziskovalni projekt, torej da lahko »raziskava zgodovinskih razmerij med kratkotrajnimi spremembami in dolgotrajnimi procesi – z upoštevanjem evropskega konteksta – v sedanjem trenutku pomeni tehten prispevek k boljši orientaciji in iskanju novega ravnotežja med dvema izrazitima težnjama v sodobni kulturi: med težnjo po ohranjanju nacionalne identitete, tradicije in kulturne raznolikosti na eni strani ter težnjo po vključevanju v globalno kulturo na drugi strani«.2 Več o monografiji oziroma znanstvenoraziskovalnem delu, ki je bilo za njen nastanek potrebno, tu ne moremo zapisati, o njenih dognanjih bo nemara najbolj objektivno govorila recepcija knjige v strokovni in kulturni javnosti. Omenimo pa, da je v okviru zaključenega raziskovalnega projekta Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja (v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino, 2007–2009) in tekočega programa Gledališke in medumetnostne raziskave na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani oziroma, gledano ožje, Centra za teatrologijo in filmologijo oz. Oddelka za dramaturgijo med letoma 2007 in 2010 delovala ekipa raziskovalcev različnih znanstvenoraziskovalnih provenienc, usmeritev in generacij, ki ji je uspelo raziskovalne moči avtorsko suvereno združiti pri projektu, katerega rezultat je pričujoča publikacija. Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS, ki nam je omogočila izvedbo raziskav, se za finančno podporo iskreno zahvaljujemo. Za pomoč pri delu se avtorji prispevkov in uredniki toplo zahvaljujemo tudi kolegom (prof. Meta Hočevar, Vili Ravnjak, Mojca Kreft, Magda Lapajne), stro kovnim sodelavcem na AGRFT (Alenka Burger, Silva Bandelj), v Slovenskem 2 Prijava raziskovalnega projekta Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja. Procesi oblikovanja in rušenja umetnostnih, družbenih in kulturnih meja. Ljubljana: UL AGRFT, 2006.

Uvod

gledališkem muzeju (mag. Francka Slivnik, Ivo Svetina, Dušan Nelec), Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor (Sandra Požun), Operi in baletu Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana (Tatjana Ažman), Slovenskem mladin skem gledališču (Tina Malič) ter Plesnem gledališču Ljubljana (Živa Brecelj, Sinja Ožbolt). Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan in Maja Šorli

420

Dinamika sprememb v slovenskem gledaliĹĄÄ?u 20. stoletja

O avtorjih

Aleš Gabrič je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Raziskuje slovensko politično, kulturnopolitično, kulturno in šolsko zgodovino. Na UL FDV predava zgodovino slovenske kulture. Je avtor znanstvenih monografij Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945–1952 (1991), Socialistična kulturna revolucija: slovenska kulturna politika 1953–1962 (1995), Prešernovo gledališče v Kranju 1945– 1957 (2001), Šolska reforma 1953–1963 (2006) in Sledi šolskega razvoja na Slovenskem (2009). Je soavtor več monografij, urednik več zbornikov in avtor več kot sto znanstvenih člankov. Bojana Kunst

je filozofinja, dramaturginja in teoretičarka. Je gostujoča profesorica (DAAD) na Univerzi v Hamburgu (Performance Studies) in docentka na UP FHŠ. Je članica uredniških odborov revij Performance Research in Amfiteater. Deluje kot dramaturginja, objavlja v mednarodnih publikacijah ter predava na različnih mednarodnih univerzah in umetniških akademijah. V Ljubljani je vodila Seminar sodobnih scenskih umetnosti v organizaciji Maske in CD. Je avtorica knjig Nemogoče telo (1999), Nevarne povezave: Telo, filozofija in razmerje do umetnega (2004), urednica zbornika Načini dela in sodelovanja v sodobnih scenskih umetnostih (2009), avtorica člankov »Critical Writing and Performance Studies« (Contesting Performance Research, 2010), »Affective Connection« (Interfaces of Performance, 2010), »Prognosis on Collaboration« (Prognosis über Bewegungen, 2009).

Blaž Lukan je docent za področje dramaturgije na UL AGRFT. Ukvarja se s teoretsko refleksijo dramske in scenske prakse, z raziskovanjem vloge dramaturgije kot scenske prakse v sodobnih scenskih umetnostih in zgodovini, z gledališko kritiko in s publicistiko, praktično dramaturgijo v gledališču in pri filmu ter pisanjem za sceno. Je član uredništva revije Amfiteater ter predsednik Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Knjige: Dramaturške replike (1991), Gledališki pojmovnik za mlade (1996), Dramaturške figure: eseji o današnjem gledališču (1998), Iščemo gledališče (2000), Slovenska dramaturgija: dramaturgija kot gledališka praksa (2001), Tihožitja in grimase: gledališke ekspresije (2007).

421

422

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Barbara Orel je docentka na UL AGRFT, kjer predava študije scenskih umetnosti. Dejavna je kot teoretičarka, kritičarka, urednica in raziskovalka. Je avtorica knjige Igra v igri (2003) in urednica monografij Silvan Omerzu in gledališče Konj (2005) ter Scenske umetnosti in politike predstavljanja (2008). Redno sodeluje pri raziskovalnih projektih, med njimi v delovni skupini Theatrical Event pri International Federation for Theatre Research. Je tudi selektorica nacionalnih gledaliških festi valov Teden slovenske drame (2006 in 2007) in Borštnikovo srečanje (2008 in 2009).

Katarina Podbevšek je docentka za odrski govor na UL AGRFT. Raziskuje govorjeni jezik v različnih okoljih, zlasti v umetnosti, ukvarja se tudi z gledališko terminologijo. Je avtorica monografije Govorna interpretacija v umetniški in pedagoški praksi (2006) in ena od urednic Gledališkega terminološkega slovarja (2007). Pripravila je dve strokovni srečanji o umetniškem govoru in prispevke uredila v dveh zbornikih (Kolokvij o umetniškem govoru I, II, 2000, 2006). Aktivno je sodelovala na simpozijih Obdobja (2008, 2010) in Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (2008). Občasno deluje kot gledališka lektorica. Denis Poniž je redni profesor za zgodovino slovenske in evropske dramatike na UL AGRFT. Pomembnejše samostojne publikacije, povezane z dramatiko in gledališčem: Tragedija (1984), Komedija in mešane dramske zvrsti (1995), Kratka zgodovina evropske in ameriške dramatike (1996), Anatomija dramskega besedila (1996), Na poti h komediji (1997), Slovenska dramatika 1950–2000 (v: Slovenska književnost III, 2001), Ivan Cankar, Lepa Vida, Poskus interpretacije (2006), Uvod v teorijo dramskih zvrsti (2008), Cenzura in avtocenzura v slovenski dramatiki in gledališču, I (2010). Raziskuje tudi slovensko poezijo, esej, slovenske in evropske umetniške avantgarde ter numerične estetike. Barbara Sušec Michieli je docentka za področje dramaturgije in vodja raziskovalne skupine na UL AGRFT. Proučuje zgodovino slovenskega in evropskega gledališča, medkulturne povezave, nacionalna gledališča, historiografske in estetske probleme ter gledališko terminologijo. Knjižne objave: Med prevratništvom in

O avtorjih

apologijo. Nacionalna gledališča skozi čas (1998), Marija Vera. Igralka v dinamičnem labirintu kultur (2006), Gledališki terminološki slovar (soavtorstvo, 2007), Mechanisms of Control and Power (urednica, 2008). Pomembnejši prispevki v monografijah Global changes – local stages: how theatre functions in smaller European countries (2009), National Theatres in a Changing Europe (2008) in Writing and Rewriting National Theatre Histories (2004). Članke objavlja v revijah TRI, TDR in Amfiteater.

Maja Šorli

je mlada raziskovalka na UL AGRFT, kjer se ukvarja s postdramskim gledališčem. Diplomirala je iz psihologije na UL FF (2003), je članica umetniške skupine preglej, v letu 2008 je vodila PreGlejev laboratorij (gledališkega pisanja). Kot dramaturginja je sodelovala v predstavah Punce in pol (MGL, 2008), Devetnajsto (E.P.I. center, 2006), Kisli maček (AGRFT, 2006), Štiršekspir (AGRFT, 2005), Nora Nora (PGK, 2004). Pomembnejša prispevka je objavila v monografijah Global changes – local stages: how theatre functions in smaller European countries (2009) ter Drama, tekst, pisava (2008).

Martina Vovk

je umetnostna zgodovinarka. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti na UL FF (2004) ter doktorirala iz umetnostne zgodovine na UP FHŠ z disertacijo Avantgardna fotografija na Tržaškem, 2009. Področje njenih raziskav je moderna in sodobna likovna umetnost. Zaposlena je kot kustosinja za moderno umetnost v Moderni galeriji v Ljubljani.

423

424

Dinamika sprememb v slovenskem gledaliĹĄÄ?u 20. stoletja

Povzetki/ Abstracts

Povzetki/Abstracts

Aleš Gabrič

Družbena in družabna vloga gledališke dejavnosti na Slovenskem v 20. stoletju V prispevku so prikazane temeljne organizacijske značilnosti delovanja gledališča na Slovenskem v 20. stoletju, osrednja pozornost pa je posve čena raziskavi gledališkega občinstva. Problematika je razdeljena na tri kronološke sklope, na zadnje obdobje Avstrije, na čas prve in na čas druge Jugoslavije. V prvem obdobju so gledališča delovala po društveni zakonodaji, do podržavljenja osrednjih gledališč je prišlo po 1. svetovni vojni, do večjega obsega profesionalizacije gledališč na Slovenskem pa po 2. svetovni vojni. V vseh treh kronoloških sklopih so poleg poklicnih gledališč orisane tudi temeljne značilnosti delovanja amaterskih odrov. Sprva je bilo obiskovanje gledališč družabni dogodek in stvar meščan skega prestiža. Ko je gledališče v 20. stoletju dobivalo močno konkurenco, najprej v kinematografih in kasneje v televiziji, je obisk gledališča izgubil nekdanji prestižni pomen. Na vzdušje v dvorani je močno vplivala šolajoča se mladina, zlasti dijaki in študenti, ki so gledališče obiskovali zaradi intelektualnih, in ne prestižnih izzivov, in so kasneje tvorili jedro gledališkega občinstva. V prispevku so analizirani različni načini privabljanja občinstva v gledališče, od abonmajskega sistema in zaključenih predstav za šolsko mladino do sindikalno organiziranega obiska in potujočih gledališč.

The Societal and Social Role of Slovenian Theatre Activity during the 20th Century This chapter presents the fundamental organizational characteristics of Slovenian theatre activity with a special emphasis on the theatre audi ence. The topics are chronologically divided into three corresponding historical periods: the first is the concluding period of the Austrian empire, in which theatre operation was governed by social legislation; the second is the period of the first Yugoslavia (between the two World Wars), in which the nationalization of the main Slovenian theatres took place; and the third is the period of the second Yugoslavia (after the Second World War), during which occurred their extensive professionalization. In addition to professional theatre, the basic features of amateur theatres are also delineated for each period

425

426

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

mentioned. Initially, theatre-going was a socializing event and a matter of bourgeois prestige. However, when cinema and later television became strong competitors of theatre in the 20th century, theatre-going ceased to be considered as a matter of social status. The atmosphere in theatre halls was strongly influenced by young people, especially students, who went to the theatre for intellectual reasons rather than prestige and later formed the core of the theatre audience. The essay analyses various methods used to attract theatre audiences, ranging from the seasonal ticket system to performances reserved for students to theatre visits organized by trade unions and travelling theatres.

Blaž Lukan

Evropeizacija slovenskega gledališča: rojstvo moderne režije Obdobje, ki ga Filip Kalan poimenuje evropeizacija slovenskega gledališča, zajema več kakor dvajset let razvoja slovenskega gledališča v prvi polovici dvajsetega stoletja. Evropeizacija je potekala postopoma, umetniški vrhunec tega obdobja pa pomenijo 30. leta 20. stoletja. Evropeizacija je hkrati pojav oz. proces in obdobje, ko se slovensko gledališče modernizira oz. vstopi v svojo moderno dobo, pri čemer ujame korak s sočasnimi dogajanji v evropskem gledališču. Evropeizacija v kontekstu razprave nastopa v dvojni vlogi: najprej kot čas ali doba profe sionalizacije in institucionalizacije slovenskega gledališča, nato pa kot pojav oz. estetski proces modernizacije, ki evropeizacijo dokončno omogoči oz. vzpostavi kot dejstvo. Na ta način, torej v njeni ambivalenci, skuša evropeizacijo definirati sicer že sam Kalan, vendar metodološko ne vselej dovolj jasno, zato jo razprava dodatno osvetljuje in komentira. Pri tem se ne posveča enakovredno vsem vidikom evropeizacije, temveč predvsem pojavu gledališke režije, ki, ob sinergiji vseh drugih dejavnikov, pri evropeizaciji slovenskega gledališča opravi ključno vlogo oz. šele resnično omogoči tisti obrat, ki slovensko gledališče dokončno konstituira kot moderno umetniško dejavnost. Razprava skuša dokazati, da evropeizacija ni zgolj kumulativni seštevek vseh v njej udeleženih elementov, temveč da je za njeno izvedbo odločilna prav modernizacija slovenske gledališke režije.

Povzetki/Abstracts

The Europeanization of Slovenian Theatre: The birth of modern theatre directing The period Filip Kalan named “the Europeanization of Slovenian theatre” covers more than twenty years of the development of Slovenian theatre during the first half of the 20th century. A gradual phenomenon, or process, that reached its artistic climax during the 1930s, the Europeanization period also saw the modernization of Slovenian theatre as it caught up with contemporary developments in European theatre. Accordingly, in the context of this discussion, Europeanization is considered in its duality: as a period of professionalization and institutionalization of Slovenian theatre, and as a phenomenon or an aesthetic process of modernization which eventually enabled Europeanization and established it as a fact. Kalan himself attempted to capture this ambivalence when defining Europeanization, but his argument is occasionally insufficiently clear in terms of methodology, so this chapter sheds additional light on it and provides further comments. Rather than dividing attention equally among all aspects of Europeanization, it primarily concentrates on the emergence of theatre directing which, along with the synergy of other factors, played a crucial role in the Europeanization of Slovenian theatre, or in other words, initiated the transformation that finally constituted Slovenian theatre as a modern art form. The discussion attempts to show that Europeanization was not simply a cumulative effect of the many factors involved, but primarily the result of the modernization of theatre directing.

Barbara Sušec Michieli

Težave s klasiko in z zgodovino: starogrška tragedija v slovenskem gledališču 20. stoletja Razprava obravnava dileme in probleme, ki so spremljali uprizarjanje starogrških tragedij v 20. stoletju. Analizira vplive družbenih, kulturnih ter političnih dogajanj na recepcijo antičnih tragedij v slovenskem gledališču, stičišča med sodobnostjo in antiko ter zgodovinske konstelacije, ki so omogočile, da je grška tragedija v 20. stoletju postala univerzalna umetnostna forma. Na teoretski ravni so osvetljeneni so dobni pristopi k antičnim tragedijam, kot so adaptacija, aktualizacija, rekonstrukcija, ritualizacija itn. Gledališko-zgodovinski del razprave

427

428

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

obravnava estetske premike pri uprizarjanju antične klasike ter jih skuša ustrezno kontekstualizirati. V minulem stoletju je bilo na Slovenskem okrog 30 uprizoritev starogrških tragedij. Njihovo uprizarjanje je doživelo poseben razmah v tridesetih, sedemdesetih in devetdesetih letih, kar potrjuje tezo, da je bil interes za antiko večji v prehodnih zgodovinskih obdobjih. V prvi polovici stoletja so na odrih dominirale kanonizirane Sofoklove tragedije. Po drugi svetovni vojni se je poglobil interes za politični potencial antičnih tragedij, ki je bil zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih povezan z revoltom proti gledališkemu kanonu. Takrat sta na slovenske odre prodrla tudi Ajshil in Evripid. V devetdesetih letih so ustvarjalci prek antičnih tragedij reflektirali zlasti sodobno nasilje na Balkanu. Najnovejše uprizoritve skušajo starogrško tragedijo vse bolj približati popularni kulturi, pri čemer je pogosto postavljena pod vprašaj njena etično-politična legitimacija, ki je bila v 20. stoletju temeljnega pomena.

Difficulties with Classics and History: Ancient Greek tragedy in the 20th-century Slovenian theatre This chapter analyses the fundamental dilemmas and problems connected to the Slovenian stagings of ancient Greek tragedies in the 20th century. It explores the influence of social, cultural and political events on the reception of ancient Greek tragedy in Slovenian theatre, the contact points where the contemporary era met antiquity, as well as the dynamics of the historical changes that made Greek tragedy a universal art form of the 20th century. The author sheds light on the contemporary theoretical approaches to ancient tragedies, such as adaptation, actualization, reconstruction, ritualization, etc., as well as examines the aspect of theatre history and the key aesthetic shifts which occurred in the staging of Classical theatre and attempts to contextualize them. Approximately 30 ancient Greek tragedies were staged in Slovenia during the past century, with their popularity at its height during the 1930s, the 1970s, and the 1990s. The analysis confirms the thesis that the interest in ancient drama increased during the transition periods abounding in milestone events. During the first half of the century, theatre stages were dominated by the canonized tragedies by Sophocles. After the Second World War the interest in the political potential of ancient tragedies increased, and during the 1960s and the 1970s in particular it was connected with the revolt against the theatre canon. During the 1990s, the artists staging ancient tragedies largely reflected on the violence in the Balkans. More recently, we have often seen attempts at bringing ancient

Povzetki/Abstracts

tragedy closer to popular culture, through which the ethical-political legitimization of ancient tragedy has increasingly been challenged, thus pointing to a fundamentally important feature of these stagings in the 20th century.

Martina Vovk

Tržaški konstruktivizem in gledališče. Scenski osnutki Avgusta Černigoja in Eduarda Stepančiča Razprava obravnava prispevek dveh osrednjih slovenskih avantgardnih umetnikov iz skupine tržaškega konstruktivizma, Avgusta Černigoja in Eduarda Stepančiča, k estetsko-formalni prenovi koncipiranja gledališke scenografije. Razen redkih sočasnih časopisnih notic, ki dokumentirajo Černigojevo aktivno ukvarjanje z gledališko scenografijo pri Ljudskem odru pri Sv. Jakobu v Trstu v prvi polovici l. 1926, se nam je kot najbolj pričevalni dokaz o zamahu Černigojeve scenografske aktivnosti ohranila serija scenskih osnutkov in karakternih študij iz l. 1926 in 1927 (hranjene v Slovenskem gledališkem muzeju). Razprava se osredotoča na estetskoformalno analizo ohranjenega likovnega materiala, v katerem se razkri jejo formalni prijemi, značilni za sočasno scenografsko prakso ruskih konstruktivistov (predvsem A. Rodčenka in V. Stepanove), kakor tudi naslon na vzore italijanskega futurizma (z odmevi na E. Prampolinija in F. Depera), pri čemer pa Černigoj izkazuje suvereno stopnjo jasne in zrele avtonomne, z osebno različico konstruktivizma zaznamovane scenografske zamisli. Poleg Černigojevih so obravnavani trije primeri ohranjenih scenografskih osnutkov avtorja Eduarda Stepančiča, ki jih je ta l. 1929 predložil za natečaj za scenografijo Kogojeve opere Črne maske, v katerih se kaže izvirna, do skrajnosti abstrahirana konstruktivistična tendenca razumevanja gledališkega prostora. Oba slovenska avantgar dista s svojim prispevkom v ukvarjanju z gledališko scenografijo tako pokažeta suvereno in jasno razumevanje konceptov prevrednotenja gledališkega prostora, ki je značilen za sočasno evropsko avantgardo: v njunih delih se izkazujejo tako teme depersonalizacije gledališkega subjekta, kakor ukinjanje bariere med igralci in publiko ter abstrakcija in nefunkcionalnost gledališke scenografije kot vizualne vzporednice avantgardističnemu razkrajanju odrskega naturalizma.

429

430

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Trieste Constructivism and Theatre: Draft stage sets, character studies and stage set conceptualizations by Avgust Černigoj and Eduard Stepančič The chapter looks into the contributions of the two main Slovenian avantgarde artists of the Trieste constructivist group, Avgust Černigoj and Eduard Stepančič, and their formal and aesthetic reshaping of theatre set design. Apart from rare contemporary media reports testifying to Černigoj’s work as a set designer for Ljudski oder at St. Jacob theatre in Trieste during the first half of 1926, the most telling proof of his involvement with set design is a series of draft set designs and character studies dating from 1926 and 1927 (stored in the National Theatre Museum of Slovenia). The essay concentrates on the aesthetic-formal analysis of this material which reveals formal approaches characteristic of the contemporary set design practices employed by Russian constructivists (primarily Aleksander Rodčenko and Varvara Stepanova) as well as traces of Italian futurism (reminiscent of Enrico Prampolini and Fortunato Depero). Černigoj’s works clearly demonstrate a mature and autonomous set design concept marked by his personal variant of constructivism. The chapter also looks into three draft set designs by Eduard Stepančič dating from 1929 for Marij Kogoj’s opera Black Masks. They reveal an original and extremely abstract constructivist tendency in understanding theatre space. Both of these Slovenian avant-garde artists therefore demonstrated a sovereign and clear understanding of the concepts of re-evaluation of theatre space, characteristic of the contemporary European avant-garde renovation of theatre; their works reflect both the depersonalization of the theatre subject and the elimination of the boundary between the actors and the audience, with set designs as visual counterparts of the avant-garde decomposition of stage naturalism turning abstract and non-functional.

Katarina Podbevšek

Spreminjanje odrske govorne estetike v slovenskem gledališču 20. stoletja Prispevek raziskuje posebnosti odrskega govora, ki so v 20. stoletju oblikovale odrskogovorno estetiko v slovenskem gledališču. Na začetku stoletja je bila ena temeljnih nalog gledališča uveljavljanje slovenščine

Povzetki/Abstracts

na odru, zato je bila prvenstvena skrb namenjena oblikovanju enotne izgovorne norme, ki bi potrdila nacionalno identiteto in omogočila razvijanje župančičevske estetike ‘polepotenega’ jezika. Normirana knjiž na izreka pa se je pri ustvarjanju estetske plasti igralčevega govora izkazala za nezadostno, zlasti v kombinaciji s patetičnim glasom kot očitno ločnico med vsakdanjim in umetniškim govorom. Šele socialnozvrstna jezikovna teorija ter novo razmerje med dramsko literaturo in gledališčem, skupaj z novimi uprizoritvenimi strategijami, ki so se posvečale tudi semantiki glasu, so v šestdesetih in sedemdesetih letih odrski govor osvobodili iz spon norme in starih glasovnih (igralskih) obrazcev. Pomembne spremembe v pojmovanju odrskega govora so se zgodile v osemdesetih letih, ko je govorna podoba uprizoritve dobila status umetniškega izdelka, obenem pa se je v kontekstu krize dramskega gledališča (reduciranje besedila, izpostavljanje vizualnega) vloga govora manjšala. 'Boj' med dramskim in postdramskim gledališčem se je iztekel v heterogenost uprizoritvenih praks, ki omogočajo soobstoj obojega. Odrski govor je bil torej na prelomu v novo tisočletje še vedno pomemben uprizoritveni segment, ki se je uresničeval v ustvarjalnem polju medzvrstne jezikovne interakcije, stalnega preizkušanja novih jezikovnih oblik, tudi tujejezičnih, in ustvarjal svojo estetiko z zavestnim kreativnim oblikovanjem glasu, včasih v povezavi s tehnologijo, vedno pa v sinergiji z uprizoritvenim kon ceptom.

Changes in the Aesthetics of Stage Speech in Slovenia during the 20th Century The chapter looks into the features that created the special aesthetics of stage speech in Slovenia during the 20th century. At the beginning of the century, one of the fundamental tasks of theatre was to promote Slovenian language, so the greatest attention was devoted to the shaping of the standard pronunciation which was to confirm national identity and enable the development of Oton Župančič’s aesthetics of “beautified” language. The standardized literary pronunciation, however, proved insufficient for the aesthetic shaping of actors’ speech, particularly in connection with a voice of pathos which clearly sets apart everyday speech from an artistic one. It was only during the 1960s and the 1970s and with the development of social language theory that the new relationship between dramatic literature and theatre, and new performance strategies devoting attention to the semantics of the voice that theatre speech became liberated from the constraints of the norm

431

432

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

and old voice (acting) patterns. The important changes in the perception of theatre speech took place during the 1980s, when the linguistic image of a performance acquired the status of an artistic product, while at the same time, within the context of dramatic theatre crisis (fewer words and the emphasis on the visual) the role of speech was diminished. The “struggle” between dramatic and postdramatic theatre resulted in the heterogeneity of performing practices that enabled the coexistence of the two. Consequently, towards the end of the century, stage speech was still an important segment of a performance manifested as the interaction of various language genres and permanent testing of new language forms, including foreign ones. By consciously shaping the voice in a creative manner, it established its own aesthetics, occasionally resorting to technological aids, but invariably operating in synergy with the performance concept.

Denis Poniž

Prolegomena k raziskavi vloge in pomena slovenske dramatike in gledališča pri prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem od leta 1960 do 1990 V razpravi so analizirani slovenski dramski in gledališki pojavi, ki so dejavno posegali v proces razkrajanja enoumne ideologije in totali tarnega političnega sistema v Sloveniji med leti 1945 in 1990. Posebna pozornost je posvečena zadnjemu obdobju, času od leta 1960 do 1990. Pri tem so izpostavljeni zlasti elementi, ki so gledališče in dramatiko povezovali z zgodovinskim dogajanjem, socialnimi premiki in političnim razkrojem totalitarnega režima. Razprava se začenja s prehodom iz petdesetih let v šestdeseta ter z obravnavo prvih eksperimentalnih gledališč ter poskusov uveljavljanja novih scenskih praks. Izpostavljeno je oblikovanje »perspektivovske dramatike«, ki je predstavljala novo družbeno razumevanje politike in estetike ter se je uveljavila ob ustanovitvi Odra 57. Konec šestdesetih let je zaznamovalo zlasti delo Gledališča Pupilije Ferkeverk, pomembna prelomnica je bila zamisel novega komornega gledališča (Mala Drama). Odmevni so bili tudi hepeningi skupine OHO in fenomen ludistične dramatike. V sedemdesetih letih je pomembno novost predstavljalo oblikovanje dramskih in gledaliških praks dveh eksperimentalnih gledališč, EG Glej

Povzetki/Abstracts

in Pekarne, pri čemer je EG Glej utemeljeval svojo gledališko estetiko predvsem na tujih eksperimentalnih in avantgardnih besedilih, Pekarna pa na »ritualnih« in »socialnih« praksah. Osemdeseta leta, zadnje desetletje pred epohalnimi spremembami, je zaznamovala izrazita politizacija dramatike in gledališča. Vodilno vlogo v procesu izrekanja »političnih pogledov« je tedaj prevzelo Slovensko mladinsko gledališče, ki je na koncu desetletja, skozi gledališko poetiko Dragana Živadinova, doseglo novo kvaliteto v »retrogardnem« spraševanju o sodobnosti kot polju različnih političnih, estetskih in performativnih praks. Vse to je napovedovalo ne le omenjeni epohalni družbeni obrat, marveč tudi oblikovanje niza novih dramskih pisav in poetik ter gledaliških pristopov, kjer se je, izhajajoča iz estetike »postdramskega«, vedno bolj utrjevala nova gledališka praksa, značilna za zadnje desetletje 20. stoletja.

Prolegomenon to the Research on the Role and Significance of Slovenian Drama and Theatre at the Time of the Transition from the Totalitarian to the Democratic System during the Period 1960–1990 This chapter presents and analyses the trends in Slovenian drama and theatre that intervened in the dismantling of the single-minded ideology and the totalitarian political system in Slovenia from 1945 to 1990. The emphasis is placed on the last period, from 1960 to 1990. The author particularly exposes the elements that linked theatre and drama with the historical events, social shifts and the dissolution of the totalitarian regime. The overview opens with the description of the transition from the 1950s to the 1960s when the first experimental theatres emerged while other theatres made attempts to promote the new performing practices and “Perspectivebased drama” that reflected the new social understanding of politics and aesthetics, as demonstrated by Oder 57 theatre. The late 1960s were most strongly marked by Pupilija Ferkeverk Theatre, but there were other landmark developments too: the concept of new chamber theatre (Mala Drama), the happenings staged by the OHO group and the phenomenon of ludistic drama. The dramatic and theatre practices of two experimental theatres, Experimental Theatre Glej and Pekarna Theatre, gained ground during the 1970s. In promoting its specific

433

434

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

aesthetics, Glej theatre drew primarily on foreign experimental and avant-garde texts, while Pekarna went through two stages, the “ritual” and the “social” one. During the 1980s, i.e., the decade that preceded the epochal changes, both drama and theatre became politicized. The leading role in this respect, including in terms of “expressing political views,” was played by Slovene Mladinsko Theatre. Towards the end of the decade it acquired a new quality through Dragan Živadinov’s theatre poetics and the “retro-garde” challenging of contemporary times seen as the field of various political, aesthetic and performing practices. These developments heralded the epochal social turn as well as new dramatic writing styles, poetics and approaches characterized by the postdramatic aesthetics which provided ground for new theatre practices that marked the last decade of the 20th century.

Barbara Orel

K zgodovini performansa na Slovenskem. Eksperimentalne gledališke prakse v obdobju 1966-1986 Prispevek proučuje dinamiko sprememb, ki jo je v slovenskem prostoru sprožilo rizomsko prepletanje med različnimi umetnostmi in mediji v šestdesetih letih 20. stoletja ter začelo utirati pot perfor mansu. Raziskava se kronološko giblje v letih od 1966, ko je v pro storih vsakdanjega življenja prve hepeninge začela izvajati skupina OHO, do leta 1986, ko je Gledališče sester Scipiona Nasice v osrednjem prizorišču etablirane kulture, Cankarjevem domu v Ljubljani, uprizorilo retrogardistični dogodek Krst pod Triglavom. Razvoj eksperimentalnih gledaliških praks, ki so vodile v performans, je zajet v naslednjih paradigmah: hepeningih, raziskavah na križišču literature in gledališča, ritualiziranih oblikah gledališča, performance theatre, multimedijskem gledališču in performansu v družbi spektakla. Inovativne estetske in produkcijske oblike, ki so bile tesno povezane z uveljavljanjem novih življenjskih slogov, so vzpostavile polje drugačnosti, alternativno režims ko nadzorovanim prostorom umetnosti v družbi jugoslovanskega socializma – nekje do sredine sedemdesetih v zarisu hipijske kulture, po tem pod vse večjim vplivom množične medijske kulture. Razprava opisuje strategije prodiranja marginalnih umetnostnih in subkulturnih družbenih praks v polje dominantne kulture in izpisuje avantgardno

Povzetki/Abstracts

linijo slovenskih scenskih umetnosti, za katero se je doslej zdelo, da je bila v obdobju poostrenega ideološkega nadzora v svinčenih sedemdesetih prekinjena.

On the History of Performance Art in Slovenia: Experimental theatre practices 1966–1986 The author looks into the dynamics of changes in Slovenia initiated by the rhizomatic fusion of arts and media during the 1960s that paved the way for performance art. The study explores the period from 1966, when the OHO group presented their first happenings in everyday surroundings, to 1986, when the Scipion Nasice Sisters Theatre staged the retro-garde event Baptism Under Triglav in the main arts and culture venue, Cankarjev dom Cultural and Congress Centre in Ljubljana. To present the development of experimental theatre practices that led to performance art the author uses several paradigms: happenings, the research at the intersection of literature and theatre, ritualized forms of theatre, performance theatre, multi-media theatre and performance in the society of spectacle. The ingenious aesthetics and production forms, which were closely related to the promotion of new lifestyles represented an alternative to the art arena controlled by the authorities in socialist Yugoslavia. Until around the mid-1970s it was governed by the spirit of hippie culture but later came under the increasing influence of mass media culture. The study describes the strategies used by marginal art and subcultural social practices to penetrate the field of dominant culture. It outlines the avant-garde path of the Slovenian performing arts which had until recently been thought to be interrupted during the “leaden” 1970s under tight ideological control.

Bojana Kunst

Plesni in koreografski koncepti v slovenskem sodobnem plesu Obdobje slovenskega sodobnega plesa pred drugo svetovno vojno je bilo dinamično in institucionalno pretočno. Pomembno mednarodno relevantno informacijo o inovativnih plesnih težnjah je v tridesetih letih prinesel esej Ferda Delaka Uvod v novo plesno umetnost. Kinetičnost, nove oblike časa in zaznavanja so tvorile jedro kulturnih in političnih

435

436

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

sprememb tega obdobja, obenem pa tudi jedro političnih in ideoloških napetosti, ki so pozneje kulminirale v 2. svetovni vojni in totalitarizmu komunističnih režimov na vzhodu Evrope. To je vplivalo tudi na razvoj plesa po 2. svetovni vojni. Socialistična ideologija je v povezavi s konservativno kulturno klimo v petdesetih letih ne samo prekinila razvoj sodobnega plesa, temveč tudi omejila razvoj baleta. Povojna ideologija je favorizirala hierarhično telesno reprezentacijo in ni mogla dajati podlage za artikulacijo drugačnih oblik telesnega gibanja in ustvarjanja estetskih form. Poleg tega je povojni sodobni ples na Slovenskem sledil evropskemu izročilu izraznega plesa, ki je po 2. svetovni vojni izgubil svojo kozmopolitsko razsežnost ter se je prenašal kot nostalgična in kulturno izolirana reprodukcija svobodnega giba, vse dokler ga niso radikalno prevrednotila plesna gibanja poznih sedemdesetih in v slovenskem prostoru predvsem osemdesetih let. Pri tem je bilo pomembno zlasti delo Ksenije Hribar, ki je nastopila proti esencialističnemu, naravnemu razumevanju telesa kot izraznega aparata skrite govorice, izhajajoče iz njegove notranjosti. Gibanje telesa se v delu Hribarjeve razpre kot neprekinjeni tok označevanja, ki ga ne vodi več razmerje med zunanjostjo in notranjostjo. Občutja telesa so zdaj oblikovana kot jezik, ki lahko izhaja iz naključja, kompozicijskih koreografskih struktur ali vsakdanjih gibanj. Plesna tehnika v takšnem plesnem konceptu uri telo za avtonomna razmerja v času in prostoru ter razpira njegove možnosti za različne gibalne govorice, ki nimajo več veliko opraviti z avtentičnim občutjem in izrazom.

Movement and Choreographic Concepts in Slovenian Contemporary Dance During the period preceding the Second World War Slovenian contemporary dance was dynamic and institutionally fluent. Ferdo Delak’s Uvod v novo plesno umetnost [An Introduction to the New Art of Dancing] dating from the 1930s provided an important internationally relevant reflection about the new art of dancing. Kinetics, a new understanding of time, and new forms of perception were at the heart of the cultural and political changes of the period and influenced the political and ideological tensions that culminated in the Second World War, which resulted in the totalitarian communist regimes in Eastern Europe. This influenced the development of dance after the war, when socialist ideology in unison with the conservative cultural climate during the 1950s not only interrupted the evolution of modern dance but also

Povzetki/Abstracts

restricted the development of ballet. The socialist ideology favoured the hierarchical representation of the body and could not provide the basis for the articulation of different forms of body movement or creation of new aesthetic forms. Nevertheless, contemporary Slovenian dance followed the European context of expressive dance which after the Second World War lost its cosmopolitan dimension and withdrew into an isolated reproduction of free movement while losing its artistic power. The expressive dance was therefore perpetuated as a nostalgic and culturally isolated reproduction of free movement until it was radically re-evaluated in the late 1970s and, in Slovenia, particularly the 1980s. Especially important in this connection is the work of Ksenija Hribar who countervailed the essentialist, natural understanding of the body as an expressive apparatus of the language hidden inside it. Body movement in Hribar’s works and performances is an uninterrupted flow of signification no longer governed by the relationship between the internal and the external. Body sensations are shaped into a language that can proceed from a chance, composition, choreographic structures or everyday movements. In this sense, a dancing technique trains the dancer’s body for autonomous relationships in time and space, while at the same time opening up the possibilities for various languages of body movement that have little to do with authentic feelings and their expression.

Maja Šorli

Dediščina Tomaža Pandurja v SNG Maribor Leta 1989 je ravnatelj Drame SNG Maribor postal Tomaž Pandur, ki je svojo profesionalno gledališko kariero začel kot režiser Šeherezade v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Mariborsko Dramo je vodil do leta 1996 in v njej zrežiral osem predstav. V tem času je v mariborskem gledališču prevladovala spektakelska postdramska estetika, ki jo je ustvarjala Pandurjeva stalna ekipa sodelavcev in izvajalcev. Drama je postajala vse bolj kozmopolitska in se je odmikala od nacionalnih vsebin ter tradicionalnega dramskega gledališča, kar je privabilo novo publiko, a sprožilo tudi mnoga nasprotovanja. Pandurjevo obdobje se je zaključilo z njegovim odstopom z mesta ravnatelja leta 1996 ter s finančnimi dolgovi gledališča, ki so bili sanirani šele leta 2003. Razprava analizira estetske in neestetske vidike, ki so vplivali na

437

438

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

podobo Pandurjevega gledališča, slovenski tranzicijski čas devetdesetih let in mesto gledališča v njem, vrednotenje mariborskega gledališča v slovenskem in svetovnem prostoru, tržne pristope gledališča kot tudi Pandurjevo postdramsko gledališko estetiko v času hegemonije dramskih vrednot.

Tomaž Pandur’s Legacy on SNG Maribor Tomaž Pandur, who began his theatre career with the directing of Scheherazade for Slovene Mladinsko Theatre, became the manager of the Slovene National Theatre (SNG) Maribor Drama in 1989 and served in this role until 1996, directing eight performances. During this period, SNG Maribor theatre was governed by the postdramatic aesthetics of spectacle; theatre was becoming increasingly cosmopolitan and it shifted away from national topics and tradition. While this attracted a new audience, it also triggered a lot of resistance. Pandur resigned in 1996 leaving SNG Maribor heavily indebted; the financial crisis was overcome only in 2003. Through an analysis of the aesthetic and non-aesthetic aspects that shaped the image of Pandur’s theatre the author positions Pandur’s work in relation to the 1990s transition period in Slovenia and examines in detail Pandur’s postdramatic aesthetics in a time of dramatic values. Through a discussion about the market approaches within theatre the author evaluates the SNG Maribor theatre at the end of the 20th century in light of the Slovenian and global theatre context.

Povzetki/Abstracts

439

440

Dinamika sprememb v slovenskem gledaliĹĄÄ?u 20. stoletja

Imensko kazalo

Achternbusch, Herbert 257

Avbelj, Jožica 235, 295, 327, 348

Adamov, Arthur 253

Ažman, Tatjana 13

Adlešič-Popović, Vera 202, 211 Agamben, Giorgio 159

Babšek, Andreja 321

Ahačič, Draga 106, 123, 245, 285, 316, 405,

Bach, Alexander 20–1, 34

411

Ajshil 133–34, 139, 142, 145–49, 154–56, 161, 163, 165, 254, 262, 303, 391, 428

Alajbegović, Zemira 306–06, 316–17, 321, 327

Albee, Edward 245, 253 Albreht (tudi Albrecht), Fran 92, 101,

Bačko, Marjan 384 Badiou, Alain 94, 122–23, 131, 155, 162, 273, 347

Badurina, Livio 390–91 Bajec, Anton 201, 207, 209, 223 Bakunin, Mihail 262

123, 204

Balantič, France 222

Alešovec, Jakob 22, 24, 25, 32, 84

Balkovec Debevec, Marjetka 30, 52, 84

Alič, Fran 30, 84

Balzac, Honoré de 37, 112

Alujevič, Borut 387, 411

Bandelj, Silva 12

Andrejev, Leonid Nikolajevič 177, 180

Barba, Eugenio 297

Anđelković, Sava 269

Barthes, Roland 199, 222

Anić, Josip 99

Bassin, Aleksander 293

Anouilh, Jean 142, 245

Baškovič, Ciril 293, 321

Antoine, André 95, 98

Battelino - Baranovič, Balbina 141, 244–

Antončič, Emica 201, 203, 205–07, 209–10,

45, 261, 285

213, 215, 218, 220–21, 225, 227, 235, 399, 411

Bauer, Wolfgang 215

Anzengruber, Ludwig 30, 52

Baumol, William J. 18

Arendt, Hannah 159

Bausch, Pina 347, 361

Arhar, Špela 202

Baxandal, Lee 288

Arko, Aljoša 213

Becker, Peter 164

Arnejšek, Milenko 64

Beckett, Samuel 142, 225, 244

Arrabal, Fernando 254

Begović, Milan 112

Artaud, Antonin 146, 226, 236

Belak, Ljerka 315

Ashbery, John 244

Belej, Tina 32, 51–2, 84

Aškerc, Anton 98

Belina, Marjan 80, 84, 200, 316

441

442

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Bellini, Juan Carlos 348

Božič, Peter 245, 248, 252, 258, 267, 275,

Berger, Aleš 192–93, 380, 400, 411

277, 295, 321

Berger, Matjaž 216, 316, 347

Bratina, Valo 137

Berghaus, Günter 282, 321

Brecelj, Živa 13

Bergson, Henri 339

Brecht, Bertolt 122, 142, 160, 296

Bernard, Michel 331, 363

Brejc, Tomaž 281, 283, 319, 321, 327

Bernik, Lidija 340

Brenk, France 203–04

Berry, Cicely 241, 230

Breznik, Anton 201, 205

Bertok, Goran 263

Breznik, Maja 277, 281, 321

Bevk, Alida 228

Broz, Josip Tito 242, 251, 257, 260, 276, 321

Bevk, France 100

Bruckner, Ferdinand 100

Bibič, Polde 75–7, 84, 247, 310

Brvar, Andrej 290, 323, 325

Bjelić, Dušan 298, 321

Büchner, Georg 103

Blagovič, Maja 349

Bučar, Mateja 361

Bloch, Marc 129, 162

Bučar, Metka 49

Bogataj, Matej 154, 162, 398

Buljan, Ivica 399, 411

Boh, Maja 314

Burgar, Alenka 12

Bohorič, Irena 229

Burian, Emil František 113, 120, 132, 162

Bojetu, Berta 316

Burian, Peter 162

Bolt, Robert 76

Burroughs, William 397

Bond, Edward 257, 295

Burt, Ramsay 363

Bor, Matej 68, 282

Butler, Judith 159

Borčić, Barbara 314, 321 Borko, Božidar 110, 140, 164, 208

Cage, John 279, 286

Borovnik, Silvija 269

Calderon, Pedro de la Barca 205

Borštnar, Jana 287

Camus, Albert 253

Borštnik, Ignacij 91, 95, 97, 99, 102, 204 99, 204

Cankar, Ivan 45, 50–1, 66–8, 73, 86, 92, 94, 98, 101, 116, 124, 175, 177, 179, 193, 203–05, 210, 215, 225, 235, 253, 261, 394, 422

Bostič, Janez 215

Cankar, Izidor 26–7, 48

Bowen, William G. 18

Capuder, Andrej 385, 393, 414

Božič, Darijan 285, 293

Carlson, Marvin 273, 321, 405, 411

Borštnik (tudi Zvonarjeva), Zofija 48,

Imensko kazalo

Carmelich, Giorgio 172–73

Daele, Koen van 333, 364

Carroll, Lewis 264

Damascen - Dev, Janez 200

Cassirer, Ernst 339

Damjan, Metka 215

Cavazza, Boris 394

Dančenko, Vladimir I. Nemirovič 210

Cavazza, Sebastijan 157

Danilo, Anton 26, 204

Cegnar, France 200

Danilova, Avgusta 109, 136, 161

Cerar, Maja 213

Dante, Alighieri 390, 396, 402

Cerkvenik, Angelo 100

Debeljak, Anton 140, 162

Cetin, Jera 211

Debevec, Ciril 39, 42, 84, 92, 96, 100, 106–08, 113, 115–16, 120, 123–24, 134, 203–05, 220, 222, 235

Cetinski, Uršula 403, 411 Chaplin, Charlie 175 Chronegk, Ludwig 95 Churchill, Winston 241 Ciglič, Marjan 282

Debevec, Jože 162–63 Dekleva, Milan 300 Delak, Ferdo 115, 120, 171, 174–77, 181, 183,

Clarici, Karel 24–5, 84

186, 189–93, 275, 316, 332, 334, 326–39, 345, 363–64, 435–36

Claudel, Paul 160

Delak Pollack, Katja 334, 336, 340

Coblenzer, Horst 230

Delak, Maja 361–62

Corso, Gregory 293

Delak, Zdenka 177

Crickmay, Anthony 356

Deleuze, Gilles 159

Cunningham, Merce 332

Dellabernardina, Drago 283

Cvirn, Janez 26, 84

Delmestre, Nenni 393 Depero, Fortunato 191–92, 429–30 Dermelj, Mateja 213–14, 270

Čander, Mitja 225, 410–11

Derp, Klotilda van 336

Čap, František 209

Desmond, Olga 336

Čehov, Anton Pavlovič 36, 206, 305

Devide, Goran 306

Čermelj, Ksenija 59, 84

Dhomme, Sylvain 95, 123

Čermelj, Lavo 25, 84

Dickens, Charles 50

Černigoj, Avgust 7, 167–193, 429–30

Djagilev, Sergej 334

Černigoj, Mica 348

Dobida, Karel 172

Čolaković - Šilja, Rodoljub 306

Dobovišek, Rudolf 52

Čufer, Eda 261, 269, 333, 345, 353, 363–64

Dobrovolný, Adolf 91

443

444

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Doesburg, Theo van 170

Fabre, Jan 347

Dolan, Jill 274, 322

Faganel, Jože 207, 211, 213, 215, 230, 235, 316

Dolar, Jaro 58

Faninger, Neva 310, 327

Dolenc, Božidar 307

Farič, Matjaž 361

Dolenc, Ervin 44, 46, 84

Ferlinghetti, Lawrence 293

Dolenc, Sergej 315

Ferner, Maks 37

Dolfi, Emilio 172–73

Filipčič, Emil 252, 263, 286, 394

Dolinšek, Rajc 299

Filipič, Lojze 59, 85, 123, 269, 285, 293, 322

Dovjak, Krištof 404, 411

Finžgar, Fran Saleški 49–52, 67–8, 119,

Drabosnjak, Šuster Andrej 200

205

Dragan, Nuša 314

Fischer-Lichte, Erika 131, 141, 162, 278, 322

Dragan, Srečo 314

Fischer Sorgenfrei, Carol 11

Drakulić, Slavenka 316–17, 322

Fišer, Srečko 213, 215

Dreu, Mojca 310

Flisar, Evald 199, 236

Drolc, Štefka 211

Foley, Helene P. 129, 162

Drolc, Veronika 380, 388

Foucault, Michel 278, 322

Družina, Meta 211, 230

Frazer, James George 159

Dular, Janez 201, 210, 407

Freud, Sigmund 159

Duncan, Isadora 334, 336, 338

Freudenreich - Veselić, Josip 99

Dürrenmatt, Friedrich 253

Frei, Norbert 269

Dylan, Bob 293

Fridl, Ignacija 398, 403–04, 411 Frisch, Max 253

Ekster, Aleksandra 183

Fry, Christopher 245

Elias, Norbert 149, 162

Fuchs, Elinor 304, 322, 405, 411

Eliot, Thomas Stearns 265

Fugina, Ivan 30, 50, 85

Ercegovič, Romana 304

Fuller, Loïe 336

Erjavec, Aleš 262, 322

Funtek, Anton 98, 106

Erjavec, Fran 29, 34, 85 Euben, Peter J. 142, 162

Gabrič, Aleš 7, 15–88, 269, 421, 425–26

Evreinov, Nikolaj N. 120

Gabrijelčič, Nada 53, 58

Evripid 134, 137, 141, 144–46, 156, 161, 163,

Gabrijelčič, Samo 302

165, 388, 428

Gabrijelčič, Uroš 297, 299

Imensko kazalo

Gajšek, Vladimir 290, 322

Gracelj, Olga 211

Gale, Jože 220

Gradnik, Ivan 222

Gangl, Engelbert 98

Grafenauer, Niko 394

Gantar, Kajetan 154

Graham, Marta 332, 338, 348, 357, 359

Gantar, Pavle 293, 321

Grassi, Davide 283

Gavella, Branko 92, 96, 110–12, 114–15, 124,

Grbac, Majda 315

217, 235

Gregorčič, Marjetica 297

Gecelj, Josip 99

Gregorčič, Simon 222

Geister, Iztok 280–82

Grey, Maca 293

Genet, Jean 252, 264

Grošelj, Nada 230

Georg II. 95

Grotowski, Jerzy 286, 297, 300–01, 303,

Gerbič, Fran 91

308–09

Germanova, Maria 141

Grüber, Klaus Michael 145

Gert, Valeska 336

Grum, Slavko 92, 100, 105, 205, 379, 390,

Ginsberg, Allen 293–94

403

Giraudoux, Jean 245

Grün, Herbert 58–9, 85, 143, 210, 269

Gjurin, Velemir 210–11

Gržinić, Marina 305, 312, 322, 388, 412

Glass, Philip 390

Guattari, Félix 159

Globokar, Vinko 293

Gubenšek, Tomaž 211, 230, 235–37

Gobec, Radovan 252

Guberina, Petar 211, 230

Goethe, Johann Wolfgang 98, 132, 134, 161, 217–18, 386, 388, 400–01, 413, 415

Hagemann, Carl 108–09

Gogolj, Nikolaj 67–8

Hall, Edith 162

Goldoni, Carlo 25, 68, 92, 177–78

Handke, Peter 237, 295

Golia, Pavle (tudi Pavel) 37, 68, 91

Hanžek, Matjaž 281, 324

Golouh, Rudolf 100, 112, 115

Hartman, Bruno 143, 162, 290, 322, 384

Goodman, Paul 244

Hauptman, Gerhart 99

Gorjanc, Vojko 202

Hebar, Jože 284

Gorjup, Jože 50

Hedl, Franček 290, 325

Gorjup, Meta 302

Hieng, Andrej 142

Goršič, Niko 291–93, 315, 327

Hieng Samobor, Barbara 350

Gosarič, Samo 280, 285, 322, 327

Hiršenfelder, Ida 314, 321

Govekar, Fran 23, 26, 30, 49–50, 98, 118

Hobbs, Stuart Dale 279, 322

445

446

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Hočevar, Meta 12, 153, 156, 161, 314, 350,

Jakopič, Rihard 171

363, 394

Jalen, Janez 51

Höfler, Janez 361

Jamnik, Jaša 393

Hofmannsthal, Hugo von 134, 139

Jan, Slavko 142, 207

Honzak Jahić, Jasna 205, 235

Jančar, Drago 227, 255, 260, 290, 323, 325

Horvat, Sebastijan 216, 304

Janežič, Anton 201

Hostnik, Janez 32, 47, 85

Janežič, Tomi 158, 304

Hrastar, Mateja 363

Janša, Janez 225, 250, 283, 362

Hribar, Ksenija (tudi Xenia) 7, 333, 336,

Japelj, Marko 381, 390–01

338, 342–43, 345, 348, 353–63, 365, 366–75, 436–37

Jaques-Dalcroze, Émile 335

Hribar, Tine 159–60, 162–63, 322

Jarc, Mija 147

Hrvatin Emil, glej tudi Janša, Janez 216,

Jarc, Miran 100, 143

225, 283, 352, 363–64, 380, 394, 399, 412

Jarc, Stanko 74, 85

Hrvatin, Sergej 306

Javoršek, Jože 209

Hubad, Samo 205

Jeffs, Nikolai 307, 323, 327

Humar, Marjeta 197, 235

Jeglič, Anton Bonaventura 24 Jenček, Renato 393

Ibsen, Henrik 99, 101

Jenšterle - Doležal, Alenka 132, 163

Ilešič, Fran 205

Jenuš, Nataša 216, 235

Inemann, Rudolf 91, 98–9, 112

Jereb, Dušan 70

Inkret, Andrej 142–43, 145, 156–57, 163,

Jergović, Miljenko 395, 399, 412

208, 216, 235, 235, 246–48, 255, 269, 276, 285, 287, 293, 295, 299, 319, 322–23, 327, 380, 396, 398–404, 412

Jesenko, Primož 59, 73, 85, 248, 254, 269,

Inkret, Andreja 146, 163

Jessner, Leopold 142

Ionesco, Eugène 225, 247

Jevtušenko, Jevgenij 294

Irigaray, Luce 159

Jezernik, Ivan 315

Itten, Johannes 170

Jordan, Branko 216, 235

Ivančić, Aldo 306, 317

Jovanović, Dušan 138, 153, 156–59, 161, 163,

Jablanovec, Bojan 393

212, 225, 227, 229, 251–52, 254, 257, 259–61, 264, 267, 283, 285, 287, 294–96, 301, 304–05, 310, 312, 315, 323, 327, 348, 358, 363, 394

Jakobson, Roman O. 287

Jovanović, Sveta 298, 323

Jakša, Lado 319

Jung, Carl Gustav 159

295, 301–04, 323, 405, 412

Jesih, Milan 156, 212, 252, 295–7

Imensko kazalo

Juravić, Daria 292

Kocbek, Matjaž 252, 258, 294, 296–97

Jurc, Vladimir 211

Kocjančič, Nerina 306

Jurca, Maša 63–4, 69, 85

Kodrič, Zdenko 297, 302, 385, 412–13

Jurčič, Josip 35, 50–2, 67–8, 92, 119

Kogoj, Marij 133, 169, 173, 189–90, 429–30

Juvančič, Friderik 119

Kokotović, Nada 264 Koležnik, Mateja 350, 393

Kacjan, Olga 157, 383

Komar, Smilja 224

Kalan, Filip 9, 65, 85, 91–4, 98–100, 102,

Konstantinov, Ljupče 381, 388

108, 111, 113–14, 117–18, 123, 139, 163, 426–27

Koprivšek, Nevenka 382

Kandinski, Vasilij 170, 337

Korda, Neven 301, 305–8, 312–13, 317–18,

Kaprow, Allan 279–81, 327

321, 323, 327

Kariž, Žiga 283

Kordeš, Leopold 96

Keersmaeker, Anne Terese 347

Korošec, Tomo 201, 210–11

Kerényi, Carl 159

Koršič, Igor 319

Kerkhoven, Marianne van 359, 363

Korun, Mile 75–6, 142, 146, 147–48, 154, 163, 225, 235, 244, 253–54, 303, 305, 312, 359, 394

Kermauner, Taras 157, 163, 242, 245, 247– 49, 251–52, 255, 259–61, 264–70, 279–80, 287, 296, 319, 323, 344, 363

Kos, Janko 132, 163, 259, 270 Kos, Neja 342, 349, 358, 364

Kerouac, Jack 293

Kosmač, Rudi 211

Kerševan, Anton 39, 55, 85

Kosovel, Srečko 174, 175, 182, 193

Kette, Dragotin 203

Košak, Vinko 104, 111, 123

Kimovec, Franc - Žiga 66

Kotar, Andreja 157, 163

Kiš, Danilo 262

Kotzebue, Avgust von 200

Kleč, Milan 286–87

Kovač, Iztok 361, 363

Klein, Yves 347

Kovač, Vojin Chubby 185

Klemenčič, Milan 120, 407, 412

Kovačič, Lojze 264, 293

Knez, Jasna 287, 349, 351

Kovačič, Marko (tudi Mare) 274, 309, 313,

Knop, Seta 310

314, 323, 327

Knowles, Ric 410

Kovać, Mirko 305

Koblar, Francè (tudi France) 25, 27, 32, 40, 43, 50, 57, 85, 98, 100–01, 107, 110, 113, 115, 118, 123, 137–39, 163, 200, 204–05, 208, 253

Kozak, Juš 62

Kocbek, Edvard 242, 264

Kozak, Primož 245, 248, 344, 364 Kraigher, Živa 334, 339–41, 348–49, 351, 354, 364

447

448

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Kralj, Lado 100–01, 124, 213, 236, 257–58,

Kušar, Meta 255

274–75, 287, 296, 301–04, 315, 319, 323, 326–27

Kušej, Martin 150, 382, 394

Kralj, Tomaž 274, 283, 288, 296–300, 321, 323

Kvedrova, Zofka 98

Kralj, Vladimir 138, 142 Kraljevič, Branko 406

Laban, Rudolf von 334–36, 398

Kranjc, Mojca 215

Lacan, Jacques 159

Kranjec, Miško 67, 68

Lah, Tadeja 73, 76–77, 82, 86

Kreft, Bratko 45, 65, 86, 92, 97, 101–02, 104,

Lah, Zorko 173

107, 110–113, 115, 120, 124, 205, 207, 220

Kreft, Mojca 12, 163, 198 Kregar, Rado 119, 189 Krek, Janez Evangelist 118 Krek, Janko 69–70, 86 Krek, Simon 202 Križaj, Franci 246, 305 Križaj, Janez 141, 143 Križaj, Majda 213, 215, 236 Križnar, Naško 282–83, 300 Krleža, Miroslav 92, 100, 114, 244 Kroetz, Xaver Franz 305

Lajovic, Anton 205 Lakovnik, Tanja 310 Lampe, Frančišek 23, 86 Lampret, Igor 124, 257, 301, 305 Lampret, Miha 380, 412 Lapajne, Magda 12 Lapornik Pelikan, Maja 267, 270 Lasič, Nuša 309 Latin, Matjaž 393 Lebel, Jean-Jacques 287 Lehmann, Hans-Thies 268, 399, 405, 411–13, 416

Kropotkin, Pjotr 262

Lenard, Jerneja 287, 324

Kšela, Tomaž 292, 324

Lenin, Vladimir Iljič 262

Kučan, Milan 387

Lepecki, André 331, 333, 351, 364

Kugler, Ema 316

Leskovec, Anton 100, 261

Kulaš, Leo 381, 388

Lesničar - Pučko, Tanja 310–11, 327, 414

Kulundžić, Josip 100, 107

Levar, Ivan 92, 138–39, 217

Kumar, Aldo 154, 211

Levec, Fran 201, 203, 205

Kumerdej, Mojca 363–65

Levstik, Barbara 292, 302, 315

Kunst, Bojana 7, 329–65, 421, 435–37

Levstik, Fran 35, 92, 117, 119, 121, 134, 164,

Kunst - Gnamuš, Olga 202

200, 220–21

Kuntner, Tone 211

Levstik, Snežana 310

Kurent, Andrej 211

Likar, Igor 286–87, 289, 327

Imensko kazalo

Linhart, Anton Tomaž 50, 68, 94, 102, 115,

Mantero, Vera 347

123, 200, 214, 228, 236

Marin, Marko 316

Lipah, Fran 68, 108, 124, 143, 207

Marinetti, Filippo Tommaso 175, 177, 183

Lisicki, El 170, 172, 184–85, 187, 189

Marinis, Marko de 11

Liška, Janko 68

Marolt, Franc 207

Ljubešić, Samo 305

Marolt, Tomaž 297

Logar, Matija 145, 296

Martin, John 337–38, 364

Logar, Tine 211

Matanović, Milenko 283

Lopojda, Anita 306

Matičič, Cene 282

Lopojda, Siniša 306

Matić, Dragan 24, 86

Lorenci, Jernej 304

Matić, Dušan 118, 124

Lukan, Blaž 7–13, 20, 86, 89–125, 131, 158,

Mavrič, Irena 30, 86

164, 226, 236, 327, 382, 391, 396–98, 403, 407, 413, 421, 426–27

Mavromoustakos, Platon 164

Lužan, Pavle 251–52, 258, 267, 296, 310 Macintosh, Fiona 129, 164 Maeterlinck, Maurice 101 Magajne, Alenka 73, 86 Magelli, Paolo 153–54, 156, 164, 391, 393 Mahnič, Anton 23 Mahnič, Mirko 75, 205, 207–08, 211, 222–23, 226–29, 236

Majakovski, Vladimir Vladimirovič 120,

Mazej, Roman 293 Mc Conachie, Bruce 11 Medved, Anton 92 Medvedova, Cirila 217 Mehle, Vanja 49, 86 Mejak, Martina 60, 86 Mejerhold (tudi Meyerhold), Vsevolod E. 100, 107, 113, 120–21, 296, 306

Melihar, Stane 100, 111, 124, 172 Merleau-Ponty, Maurice 352

188, 190

Meršolj, Janez 32

Majcen, Slavko 100, 205, 261

Messner, Reinhold 315

Makarovič, Svetlana 252, 258, 363

Meško, Ksaver 98

Malateste, Ericco 262

Mihelič, Mira 40, 51, 86

Malec, Peter 54

Miklavc, Ferdinand 294, 297

Malevič, Kazimir 170

Miklavčič, Mirela 306

Malič, Tina 13, 270

Milčinski, Fran 394

Mandić, Dušan 305

Milčinski, Matija 146, 315

Manning, Susan 347, 364

Milenović Workman, Maja 388

449

450

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Miler, Eduard 382, 393–94

Muhič, Milena 381, 390, 413

Miller, Arthur 253

Müller, Heiner 128, 142, 149–50, 153, 164, 305

Milohnić, Aldo 276, 294, 323–26, 352, 364,

Murn, Josip 203

405, 416

Murray, Gilbert 159

Mišič, Ksenija 381–82, 390–91, 413

Muser, Darinka 68–70, 87

Mlačnik, Mare (tudi Marko) 357, 380, 388

Mussolini, Benito 349

Mlakar, Ana 211 Mlakar, Dušan 261

Nabergoj, Rudenka 213, 225

Mlakar, Pia 334, 341–45, 354, 364

Nablocka, Marija 203, 266

Mlakar, Pino 334–36, 341–45, 348, 354, 364

Negro, Janez 142, 164

Mnouchkine, Adriane 158

Nekrošius, Eimuntas 392

Močnik, Rastko 319, 327

Nelec, Dušan 13

Moder, Gregor 74, 78–9, 86, 162

Nez, David 283

Moder, Janko 164, 207, 211, 226

Nikolai, Alvin 353

Möderndorfer, Vinko 394

Ninagawa, Yukio 158

Modic, Marko 150

Njatin, Lela B. 310

Moholy-Nagy, László 170–72, 182, 188–89,

Nolli, Josip 21, 48, 87, 91, 97, 203

191

Molière, Jean-Baptiste 50, 52, 67–8, 70, 216, 394

Molinari, Cesare 17–8, 86 Molka, Viktor 228 Molnár, Ferenc 101 Monroe, Alexei 324 Moravec, Dušan 9, 36, 86, 98–9, 101–104,

Novačan, Anton 205 Novak, Boris A. 156–58, 164, 286–88, 303, 324, 327

Novak, France 210 Novak, Jernej 380, 388, 400–01, 413–4 Novak, Vlado 406 Novak Popov, Irena 289

108, 113, 115, 119–20, 124, 175, 193, 198, 236, 364

Novakovič, Barbara 350

Morre, Karol 31

Nučič, Hinko 35, 87, 98, 112, 133, 176

Mrak, Ivan 100, 120, 259, 275 Mrožek, Sławomir 253

Obrški, Jure (psevdonim) 296

Mrzel, Jerica 258

Ocvirk, Anton 104, 106–08, 114, 124, 204

Mrzel, Ludvik 204

Odlekov, Bojan 398

Muck, Kristijan 229, 236, 247, 286, 316, 327

Ogrinc, Josip 31

Muhar, Franz 230

Omersa, Fran 133

Imensko kazalo

Orazio,Vittorio 181

Peršak, Tone 277, 287, 300, 324, 405, 414

Orel, Barbara 7, 250, 255, 270–327, 422,

Petan, Žarko 247, 270, 285, 314, 349

434–35

Petančič, Davorin 111, 124

Orožen Adamič, Milan 256

Petje, Anton 310

Osborne, John 253

Pevec, Metod 289

Osojnik, Jani 308

Pezdir, Slavko 380, 384, 393, 395, 398, 406,

Osolnik, Bogdan 40, 87

414–15

Ostan, Boris 349, 382

Pinter, Harold 216, 254

Ostan Vejrup, Jette 382

Pinter, Simona 230

Ota, Damiana 136

Pipan, Janez 164, 252, 263–64, 394

Ožbolt, Sinja 13, 348, 357

Pirandello, Luigi 177 Pirih, Dušan Hup 274, 308–10, 324

Pajnik, Teo 406

Pirjevec, Dušan 253, 287

Palucca, Gret 338

Piscator, Erwin 100, 120–21, 186

Pandur, Livija 381–82, 402, 408

Platon 141

Pandur, Tomaž 7, 12, 216, 264, 377–416,

Plečnik, Jože 135

437–38

Počkaj, Duša 209

Partljič, Tone 270, 290, 408, 414

Podbevšek, Anton 120, 193

Pasolini, Pier Paolo 142

Podbevšek, Katarina (tudi Katja) 7, 195–

Pasternak, Boris 262

238, 422, 430–32

Paulin, Marta Brina 341, 349

Pogačnik, Bogdan 293, 324

Pavček, Marko 289

Pogačnik, Marko 279–80, 282, 291–93, 324

Pavček, Saša 289

Pogorelec, Breda 200–01, 211, 236

Pavček, Tone 261

Pograjc, Matjaž 216, 361, 394

Pavić, Milorad 395, 412

Polak, Irma 217

Pavis, Patrice 95–6, 101, 107, 121, 124, 130–

Polič, Radko - Rac 155, 393

31, 164, 202, 217, 236

Poljak, Ivan 173

Pavlič, Jana 324

Poniž, Denis 7, 174, 193, 239–270, 294, 319,

Pavlič, Jože 51, 87

422, 432–434

Peček, Bojan 217

Poschmann, Gerda 268

Pegan, Katja 393

Postlewait, Thomas 11

Pengov, Tomaž 302

Potočan, Brane 361

Perovšek, Jure 286–87

Potočnjak, Draga 380, 415

451

452

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Potokar, Jože 222

Rambert, Marie 105

Potokar, Majda 75, 228

Ramovš, Fran 201, 205

Povše, Janez 324

Ranković, Aleksandar 253, 54

Požun, Sandra 13, 379

Rasberger, Pavel 35, 75, 87

Prampolini, Enrico 176, 191

Ravnihar, Vladimir 23, 26, 87

Praznik, Katja 327, 333, 347, 349, 364

Ravnjak, Vili 12, 378–79, 383–85, 388, 394,

Predan, Vasja 142, 164, 244, 270, 293, 324,

399–400, 406, 408–09, 411–12, 415

398, 401, 404, 415

Real, Maks 37, 160, 165

Pregarc, Rade 277

Rebolj, Mateja 365

Pregelj, Ivan 100

Rebolj, Tatjana 87

Premk, Tanja 300, 325

Reinhardt, Max 100, 102, 132, 139, 141

Presetnik, Franci 203

Remec, Alojz (tudi Alojzij) 100, 204

Prešeren, France 124, 135, 203, 222–23, 266,

Repnik, Vlado 216, 303

291, 312, 318

Režek, Mateja 85, 246, 270

Prevots, Naima 347, 365

Rexroth, Kenneth 244

Prijatelj, Ivan 117, 124

Rigler, Jakob 201

Prinčič, Žarko 211

Ristić, Ljubiša 262–65, 296, 304–05, 312

Pristaš, Goran Sergej 352, 364

Ritsema, Jan 154

Prokić, Nenad 395–96, 402–04, 415

Robida, Adolf 97, 108, 124

Proudhon, Pierre-Joseph 262

Robida, Ivan 98

Przybyszewski, Stanisław 101

Rocco, Davor 252

Puc, Dinko 40

Rodčenko, Aleksander 170–71, 184, 188–

Pugelj, Milan 162

91, 429–30

Puncer, Mojca 283, 285, 325

Rogelj, Barbara 213

Pungartnik, Marjan 293, 321, 401, 415

Rogelj, Dušan 314

Pungerčar, Mojca 310, 327

Ronconi, Luca 145

Pušić (glej tudi Sušec Michieli), Barbara

Rošker, Danilo 384, 407, 415

86, 124, 203–04, 217, 237

Roter, Doroteja (Thea) 173

Putjata, Boris Vladimirovič 203

Rotovnik, Mitja 315 Rovetto, Gerolamo 177, 179

Rafolt, Blaž 407, 415

Rozman, Andrej Roza 309, 325, 394

Rainer, Yvonne 353

Rožanc, Marjan 245–48, 269

Rakarjeva, Angela 53

Rudolf, Franček 251–52, 256–57, 267, 270, 296

Imensko kazalo

Rupel, Dimitrij 117, 124

Simoniti, Primož 316

Rupel, Mirko 201, 205–07, 211, 223, 237

Sivec, Anica 293, 315

Rupnik, Ivan 380, 388

Skaberne, Monika 310 Skala, Anton 46, 87

Saharov, Aleksander 336

Skrbinšek, Milan 48–9, 87, 98, 100–02, 104, 106–07, 109, 112–13, 116, 124, 204, 220

Salacrou, Armand 209

Skrbinšek, Vladimir 53–4, 87, 209

Sandford, Mariellen R. 288, 321, 325

Skubic, Barbara 207

Sartre, Jean-Paul 142, 245, 253

Skubic, E. Andrej 209, 237, 255

Sauter, Willmar 325

Slana, Miroslav Miros 274, 289–92, 325,

Schechner, Richard 133, 145, 148, 164, 257,

327, 387, 413, 415

277, 287, 301, 325

Slapšak, Svetlana 152, 161, 165

Schiller, Friedrich 218

Slavčeva, Maša 143, 165

Schlamberger Brezar, Mojca 202

Slivnik, Franc 13

Schlemmer, Oskar 170–72, 183, 191

Slodnjak, Marko 257

Schmidt, Goran 143, 165, 315–19, 327

Smasek, Lojze 301, 325, 400–01, 415

Schuller, Aleksandra 301, 327 Schweitzer, Viljem 21, 87

Smole, Dominik 132, 141, 143, 157, 159–60, 162, 165, 202, 227, 245–48, 261

Seneka, Lucij Anej 132

Smolej, Mojca 202

Senker, Boris 269

Sofokles, tudi Sofoklej 134–35, 139–40, 153,

Sepe, Majda 75

157–59, 163–65

Seraval, Dario 306

Sollers, Philippe 285

Sever, Sonja 299

Souček, Jurij 247, 285, 292–93, 316

Sever, Stane 76, 142, 227–9, 236

Sovrè, Anton 134, 165, 207

Sever - Miklavčič, Barbara 363

Sovrè, Mitja 209

Sevnik, Majna 351–52

Srebot Rejec, Tatjana 226

Sevšek, Beno 293

St. Denis, Ruth 334, 336

Shakespeare, William 32, 46, 66, 73,

Stahl, Heinrich 335

98, 101–03, 108, 124, 135, 216, 218, 254, 264, 388–90

Stalin, Josip Visarijonovič 56, 242

Simčič, Marko 299

Stanislavski, Konstantin Sergejevič 102,

Simčič, Samo 315

210, 220, 222–23, 226, 237, 306

Simonic, Ajda Vanessa 73, 81, 87

Stare, Josip 97, 162, 221

Stanič, Tatjana 213, 215

453

454

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Stefanovski, Goran 145

Šeruga Prek, Cvetka 201, 235

Stein, Gertrude 244, 382 Steiner, George 132, 165

Šest, Osip 36, 37–9, 48–9, 56, 59, 88, 96, 99, 101–09, 112–13, 116, 120, 123–25, 139, 222

Stelè, France 85, 162, 172

Šifrer, Tone 140, 165

Stepančič, Eduard 7, 176–93, 429–30

Šimenc, Marijan 360–61

Stepančič, Lilijana 281, 325, 327

Šimenc, Stanko 36, 88

Stepanova, Varvara 170, 191, 429–30

Škarić, Ivo 198, 211, 223, 230, 237

Stojko, Tone 157, 265, 302

Škedl, Dušan 76

Stravinski, Igor 134

Škerl, Silvester 102, 104, 107, 125, 172

Stražar, Stane 31, 49, 88

Škof, Janez 380–81, 388, 416

Strindberg, August 101, 112, 283

Škofic, Petra 407, 416

Stupan, Ana 72, 88

Škrabec, Stanislav 201, 203, 223

Stupica, Bojan 92, 97, 110–13, 124

Šmid, Aina 310, 318

Sudermann, Hermann 99

Šolar, Jakob 223

Sušec Michieli (glej tudi Pušić), Barbara

Šorli, Maja 7–13, 377–416, 423, 437–38

7–13, 109, 124, 127–65, 204, 207, 218, 220, 237, 323, 382, 408, 416, 422–23, 427–29

Španjol, Igor 313–14, 321, 325–26

Suzuki, Tadashi 145, 158

Šrot, Sašo 293

Svete, Alojz 380, 391

Štefe, Ivan 118

Svetina, Ivo 13, 227, 255, 257, 264, 270, 275–

Štih, Bojan 59, 61–2, 73–7, 84–5, 124–25,

76, 282, 285, 294, 297, 300, 302–03, 323–27, 379, 388, 392–94, 400, 403, 411, 414

Szondi, Peter 96, 98, 125 Šalamun, Tomaž 252, 280–81 Šali, Severin 222 Šarič, Mihaela 207, 222 Šav, Vlado 274, 296, 300–01, 303, 305, 308, 318, 325

Šedlbauer, Zvone 212, 257, 295–96, 301,

Šprajc, Božo 315

141, 164–65, 212, 225, 237, 253–54, 269, 295, 305

Štoviček, Jendo 258 Štravs, Jane 316–17 Štrucl, Tomaž 216 Šturbej, Branko 389–91 Šuklje, Rapa 296, 326 Šumenjak, Vilja 297 Šumi, Nada 210, 213, 215, 237 Šuvaković, Miško 249, 269–70, 273, 280,

305, 394

283, 314, 320, 326

Šeligo, Rudi 227, 252, 260, 264, 267, 296,

Švabič, Marko 252, 293

303–04, 314

Šerbinek, Simon 215

Imensko kazalo

Taborsk , Vilém 91

Tucić, Srđan 101

Tairov, Aleksander J. 100–11, 113, 170

Turel, Bor 286–88, 303, 327

Tatlin, Vladimir 171 Taufer, Veno 110, 117, 125, 227, 257, 260,

Ukmar, Vilko 143

294–95, 304, 314, 316, 326, 394

Uratarič, Irena 289

Taufer, Vito 216, 252, 262–64, 394, 399–400

Urbančič, Boris 201

Teržan, Uršula 348, 365

Uršič, Mario 256

Tešigevara, Saburo 392

Ušeničnik, Aleš 23

Thomas, Dylan 11, 245 Tiran, Jože 210, 218, 223, 226, 237

Vagaja, Uroš 250

Tito (glej Broz)

Vahtangov, Evgenij B. 100, 120

Tivadar, Hotimir 200–01, 237

Vajt, Bojana 306

Tkačev, Alja 211, 316

Valéry, Paul 331

Todorova, Maria 149, 165

Valič, Aleksander 208

Toller, Ernst 100

Valič, Aleš 211

Tomić, Biljana 281, 326

Varošanec Škarić, Gordana 230

Tomše, Dušan 78, 88, 326

Veinstein, André 221, 225

Tomšič, Tadeja 215

Vera, Marija 92, 109, 124, 138–39, 161, 204,

Toporišič, Jože 201–02, 210, 211, 223–24,

207

226, 237

Vernant, Jean-Pierre 130, 165

Toporišič, Tomaž 211, 213, 216, 228, 230,

Verovšek, Anton 204, 228

232, 238, 262, 265, 267, 270, 276, 294–96, 305, 326–27, 388, 399, 415–16

Vesel, Fran 171

Tory, Iztok 257, 259, 310, 315, 327 Tovornik, Magdalena 395, 414 Trampuž, Sara 384 Traven, Janko 97–8, 106, 125, 220, 238 Tribušon, Matjaž 391 Trobentar, Andrej 314

Vetrih, Polona 314 Vevar, Rok 334, 336, 340, 349, 351–52, 365 Vidal-Naquet, P. 165 Vidić, Renata 250 Vidmar, Josip 92, 110, 125, 135, 142, 146, 152, 165, 204, 208, 211, 226, 282 Vidmar, Meta (tudi Metoda) 334–36,

Trocki, Lev Davidovič 362

339–41, 351, 358, 364

Troha, Gašper 255, 270, 322, 324–25, 405, 416

Vidovič Muha, Ada 201–02, 237–38

Troha, Vera 191, 193

Viher, Tanja 365

Trubar, Primož 200–01

Vipotnik, Matjaž 261

455

456

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Vipotnik, Miha 314

Wiliams, Gary Jay 11

Visintin, Svetlana 381, 388

Williams, William Carlos 244

Vitez, Primož 131, 202

Wilson, Robert (tudi Bob) 266, 397, 408

Vitrac, Roger 295

Wollman, Frank 116–17, 125

Vlah, Josip 173 Vodnik, France 118, 165, 312

Zabel, Igor 280–81, 321, 326

Vodopivec, Peter 276, 312, 326

Zadnikar, Miha 307

Vodušek, Božo 200–01, 207–09

Zajc, Dane 150, 227, 248, 275, 293, 296,

Vodušek, Nada 316

302–03

Vogelnik (tudi Grafenauer Vogelnik), Marija 103, 334, 340–41, 365

Zajc, Srečo 399, 416

Vojnović, Ivo 32, 203

Zakonjšek, Jan 382

Volk, Jože 213

Zarilli, Philip 11

Vošnjak, Josip 23, 88

Zavolovšek, Nataša 333, 364

Vovk, Martina 7, 167–193, 423, 429–30

Zavrnik, Braco 164, 387, 390, 407, 416

Vovk, Staša 70, 80, 88

Zbašnik, Fran 98

Vovk - Pezdir, Ana 345, 365

Zemljarič Miklavčič, Jana 198, 202, 238

Vrečko, Janez 172, 174, 193, 315

Zgaga, Pavle 293, 321

Vrišer, Sergej 40–1, 88

Zgonc, Tanja 361

Vuga Vogel, Ana 122, 230

Zidar, Pavle 258

Vuletić, Branko 230

Zlatar - Frey, Damir 304, 316, 360–61, 390,

Vurnik, France 154, 165

393–94, 411

Zajec, Matjaž 302, 326

Zola, Émile 95 Waehner, Karin 348

Zorec, Črtomir 56, 88

Waits, Tom 397

Zupan, Vinko 164

Walden, Herwarth 175, 188–89

Zupan, Vitomil 210, 264

Wandekeybus, Wim 347

Zupančič, Alenka 160, 360, 365

Weiss, Peter 253, 257

Zupančič, Dalibor Bori 274, 283–85, 326

Werfel, Franz 100

Zupančič, Matjaž 236, 365

Wigman, Mary 332, 334, 336–40, 347–48,

Zupančič, Metka 280, 326

355, 364

Zupančič, Mirko 75, 146, 165

Wilde, Oscar 101

Zwitter Vitez, Ana 202

Wilhelm, Albert 140

Imensko kazalo

Yuan, Zhang 392 Železnik, Blaž 384 Žerdin, Lojzka 348–49, 359 Živadinov, Dragan 150, 216, 264–66, 268, 275, 309, 327, 394, 399–400, 433–34 Žižek, Fran 68, 140 Žižek, Slavoj 159–160, 165, 280, 322, 327 Žmavc, Janez 305 Župančič, Oton 92, 99, 116, 119, 120, 125, 203–05, 207, 218–20, 222, 224, 233, 238, 334, 431

Žvokelj, Janez 310

457

458

Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Doslej izšlo: Zbirka TRANSformacije/Series

LIBI_DOC. SLOVENIJA: MISTIFICIRAJ TELO, POVZDIGNI DUHA

PRISOTNOST, PREDSTAVLJANJE, TEATRALNOST, zbornik

READY 2 CHANGE, zbornik

Blaž Lukan DRAMATURŠKE FIGURE Bojana Kunst NEMOGOČE TELO TELO, UJETO V DROBOVJE RAČUNALNIKA, zbornik ZADNJA FUTURISTIČNA PREDSTAVA, zbornik TEORIJE SODOBNEGA PLESA, zbornik Jana Pavlič, Boris Pintar KASTRACIJSKI STROJI STELARC, zbornik

DEMOKINO – VIRTUAL BIOPOLITICAL AGORA, zbornik SODOBNE SCENSKE UMETNOSTI, zbornik Inke Arns AVANTGARDA V VZVRATNEM OGLEDALU Nicolas Bourriaud RELACIJSKA ESTETIKA. POSTPRODUKCIJA Jacques Attali HRUP Beti Žerovc KURATOR IN SODOBNA UMETNOST. POGOVORI

Amelia Jones BODY ART. UPRIZARJANJE SUBJEKTA

Aldo Milohnić TEORIJE SODOBNEGA GLEDALIŠČA IN PERFORMANSA

ZERO VISIBILITY, zbornik

PRIŠLI SO PUPILČKI, zbornik

Alexei Monroe PLURALNI MONOLIT. LAIBACH IN NSK

Jacques Rancière EMANCIPIRANI GLEDALEC

Hans-Thies Lehmann POSTDRAMSKO GLEDALIŠČE

Zdenka Badovinac AVTENTIČNI INTERES

THE FUTURE OF COMPUTER ARTS, zbornik

NE, - VIA NEGATIVA 2002-2008, zbornik

Tomaž Toporišič MED ZAPELJEVANJEM IN SUMNIČAVOSTJO

Gerald Raunig UMETNOST IN REVOLUCIJA

Bojana Kunst NEVARNE POVEZAVE

Zbirka Mediakcije/Series

Katrien Jacobs LIBI_DOC: JOURNEYS IN THE PERFORMANCE OF SEX ART

Serge Halimi NOVI PSI ČUVAJI

Katrien Jacobs

Naomi Klein NO LOGO

Imensko kazalo

Sandra Bašić Hrvatin, Lenart J. Kučić MONOPOLI. DRUŽABNA IGRA TRGOVANJA Z MEDIJI Olivier Razac EKRAN IN ŽIVALSKI VRT Ariel Dorfman in Armand Mattelart KAKO BRATI JAKA RACMANA. IMPERIALISTIČNA IDEOLOGIJA V DISNEYEVIH STRIPIH McKenzie Wark HEKERSKI MANIFEST Mike Davis BUDOV VOZ. KRATKA ZGODOVINA AVTOMOBILA BOMBE Uroš Hočevar ESTETIKA REPORTAŽNE FOTOGRAFIJE

Posebne izdaje/Special editions FAMA POSTDRAMATIC FISHING MEMORY_PRIVACY_SPECTATORSHIP COLLECT-IF ON FORM/YET TO COME WATCH IT! Janez Janša LIFE [IN PROGRESS] RECONSTRUCTION, VOICE, IDENTITY V IMENU LJUDSTVA! ZID OBJOKOVANJA / THE WAILING WALL

459

460