Med ljubeznijo in poklicem. Sto let konservatorija za glasbo in balet Ljubljana

MED LJUBEZNIJO IN POKLICEM Sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana

MED LJUBEZNIJO IN POKLICEM

Sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Jasna Blažič Primožič, Darja Koter, Henrik Neubauer, Branka Rotar Pance, Luka Pintarič, Leon Stefanija, Katarina Zadnik

ISBN 978-961-06-0384-9

9 789610 603849 Med_ljubeznijo_in_poklicem_naslovka_1.indd 1

12. 10. 2020 12:46:40

MED LJUBEZNIJO IN POKLICEM Sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana

MED LJUBEZNIJO IN POKLICEM Sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana

Jasna Blažič Primožič, Darja Koter, Henrik Neubauer, Branka Rotar Pance, Luka Pintarič, Leon Stefanija, Katarina Zadnik

Med ljubeznijo in poklicem

Sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 ISSN 2712-6193 (tiskana zbirka) ISSN 2350-6350 (elektronska zbirka) Avtorji: Jasna Blažič Primožič, Darja Koter, Henrik Neubauer, Branka Rotar Pance, Luka Pintarič, Leon Stefanija, Katarina Zadnik Uredila: Leon Stefanija in Suzana Zorko Uredniki zbirke: Leon Stefanija, Aleš Nagode, Svanibor Pettan, Urša Šivic, Darja Koter, Boštjan Udovič Člani uredniškega odbora zbirke: Katarina Bogunović Hočevar, Matjaž Barbo, Branka Rotar Pance, Andrej Misson, Mojca Kovačič, Drago Kunej, Jana Arbeiter Recenzenti: Breda Oblak, Primož Kuret, Vitja Avsec, Jernej Weiss Lektorici: Mojca Seliškar, Tea Kačar Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Izdali: Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Oblikovanje in prelom: Aleš Cimprič Sliki na naslovnici: Jaka Babnik Tisk: Birografika Bori d. o. o.

Prva izdaja, prvi natis Ljubljana, 2020 DOI: 10.4312/9789610602736 Cena: 34,90 Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo RS. Zbornik je finančno podprl Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana.

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.018.54:78(497.4Ljubljana)"1919/2019"(082) KONSERVATORIJ za glasbo in balet Ljubljana Med ljubeznijo in poklicem : sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana / Jasna Blažič Primožič ... [et al.] ; [uredila Leon Stefanija in Suzana Zorko]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. - (Zbirka Glasba na Slovenskem po 1918, ISSN 2712-6196) ISBN 978-961-06-0384-9 1. Gl. stv. nasl. 2. Blažič-Primožič, Jasna 3. Stefanija, Leon COBISS.SI-ID 31420419

Kazalo

Kazalo Leon Stefanija Spremna beseda.............................................................................................7 Ravnatelji 1919–2019...................................................................................11 GLASBENO IZOBRAŽEVANJE NA SLOVENSKEM DANES Branka Rotar Pance Vpogled v vertikalo glasbenega izobraževanja............................................19 »PRETEKLE PRIHODNOSTI« SLOVENSKEGA GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA Luka Pintarič Konservatorij v letih 1919–1939...................................................................43 Darja Koter Srednja glasbena šola v Ljubljani pod okriljem Glasbene akademije in Akademije za glasbo (1939–1953)..........................................................159 Jasna Blažič Primožič, Leon Stefanija Od srednje šole do konservatorija.............................................................183 UČNA GRADIVA Katarina Zadnik Učbeniki za glasbenoteoretične predmete od ustanovitve Konservatorija do danes ....................................................................................................203 BALET Henrik Neubauer 100 let poklicnega baletnega šolstva v Ljubljani........................................307 POGLEDI, NAGRADE IN LJUDJE …

Pogledi vodij...............................................................................................381 Nagrade ....................................................................................................463 Profesorji ....................................................................................................502 ... učenci ....................................................................................................540 Imensko kazalo...........................................................................................697 5

Leon Stefanija: Spremna beseda

Leon Stefanija

Spremna beseda Stoletnica slovenskega Konservatorija je lepa priložnost za počastitev te ustanove – prve, ki je odprla vrata za pridobivanje poklicnega glasbenega in kasneje tudi baletnega znanja in veščin. Ne gre le za počastitev ustanove.

Stoletnica je priložnost za počastitev tako vseh tistih, ki so posredovali svoja glasbena in plesna znanja, kakor tudi vseh, ki so jih (bili) deležni. Avtorji prispevkov smo ob tej priložnosti začrtali delovanje Konservatorija po obdobjih, ki so mu spreminjala podobo, seveda z vsemi ljudmi, ki so bili z njim povezani: učitelj/icam/i in dijak/injam/i.

Konservatorij je namreč zaznamovala vrsta premen, tako značilna za čas, ko je nastal in se razvijal do danes – za »stoletje skrajnosti«, kot nekateri zgodovinarji poimenujejo obdobje 1914–1991. Že različna poimenovanja in institucionalna premeščanja Konservatorija nakazujejo vsebinske razsežnosti, ki so ga sooblikovale: Konservatorij ljubljanske Glasbene matice (1919), Srednja glasbena šola Glasbene akademije (1939) in nato Akademije za glasbo (1946), samostojna Srednja glasbena šola (1953– 1963), Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje (1963–1981), Srednja glasbena in baletna šola (1981–2009) in nazadnje Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana (2009).

Verjetno ne bi našli na Slovenskem visoko izobraženega glasbenika, ki bi ob teh spremembah imen zgolj skomignil z rameni, češ da gre za nepomembne formalnosti. Poslanstvo Konservatorija ostaja vseskozi enako. Tudi soavtorji smo sledili premenam v duhu Julijine misli iz druge scene drugega dejanja Shakespearjeve tragedije Romeo in Julija:

»Preberi si ime!

Kaj je ime?

To, čemur roža pravimo, dišalo bi prav tako lepo z imenom drugim;« (prev. O. Župančič)

»O, be some other name!

What's in a name?

That which we call a rose By any other name would smell as sweet;«

7

Med ljubeznijo in poklicem: sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana

Ime za vsebino nemara res ni pomembno, toda pogosto drži, da se stvari prepoznajo po imenu (nomen est omen). Za Konservatorij tega ne kaže izvajati iz enega ali drugega imena, ki ga je imel, temveč iz dejstva, da ga je preimenovala skoraj vsaka generacija. Čemu šest imen v enem samem stoletju?

Razloge za vsako preimenovanje Konservatorija razgrinjajo posamezni avtorji v svojih prispevkih. Z zgodovinske razdalje lahko podčrtamo dve silnici, ki še danes najlepše nakazujeta vlogo Konservatorija v glasbenem izobraževanju: njegovo temeljno poslanstvo je v posredovanju na tisti odločilni stopnji človekovega razvoja, ko se glasba kot ljubezen, strast, predanost pomika v poklicno življenje z glasbo, v glasbi, skozi glasbo. Prav Konservatorij v izobraževalnem sistemu povezuje obe tesno prepleteni plasti ne le posameznika, ampak celotnega sodobnega kulturnega življenja: ljubezen in delo/vanje.

Znano je, da se za glasbo odločamo iz ljubezni. In iz zgodovine Konservatorija pa je razvidno, da se zahteve za poklicno gojenje te muze vsebinsko razvejujejo – in priostrujejo. Prav poklicne potrebe umetniškega življenja pripeljejo na predvečer druge svetovne vojne do Glasbene akademije, o čemer pišeta Luka Pintarič in Darja Koter, po drugi svetovni vojni do vedno večje diferenciacije predmetov, ki jih Konservatorij goji (prispevek Jasne Blažič Primožič in Leona Stefanije), tudi do vključitve plesnega izobraževanja v okvir glasbenega izobraževanja, o čemer izčrpno priča prispevek dr. Henrika Neubauerja. Prav poklicne potrebe prinašajo vedno bogatejši nabor glasbenih znanj: vedno bogatejšo glasbenoizobraževalno kulturo, kakršno poznamo danes in nam jo v zborniku temeljito oriše dr. Branka Rotar Pance. In vendar, kot lepo opozori Branka Rotar Pance: celotno zgodovino poklicnega glasbenega delovanja – in glasbenega šolstva nasploh – zaznamuje drugi pol poklicnega glasbeništva: sosvet ljubiteljstva, amaterizma, DIY (do-it-yourself) kulture. Ta ostaja sestavni del ne samo glasbenoizobraževalnih dejavnosti, temveč sodobne kulture nasploh.

Namen jubilejnega zbornika torej ni samo počastitev ustanove, ki mlade pripravlja za nadaljnje poklicno glasbeno delovanje – izjemno uspešno, kot nakazujejo ugledna imena znamenitih glasbenikov in baletnikov na seznamih profesorjev in dijakov na koncu knjige. Namen zbornika je tudi umestiti delovanje Konservatorija v širše glasbenoizobraževalno okolje. Od tod petdelna zasnova: glasbeno izobraževanje danes, preteklost glasbenega izobraževanja pri nas, učbeniške pridobitve, zgodovina plesnega izobraževanja in – imena pedagogov in dijakov današnjega Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in njegovih predhodnih šol.

8

Leon Stefanija: Spremna beseda

Zbornik uvaja dragocen pogled na celotno slovensko glasbenoizobraževalno kulturo predstojnice Oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo, najboljše poznavalke glasbenoizobraževalnega sistema pri nas, profesorice Branke Rotar Pance. Dobro poznavanje sedanjega stanja na področju glasbenega šolstva – z vsemi prednostmi, križi in pastmi – ponuja poglobljenejše razumevanje preteklih poti glasbenega izobraževanja, ki peljejo do nas.

Trije sledeči prispevki prinašajo metodološko in vsebinsko različne poglede na glavne prelomnice današnjega Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Iz vseh treh lepo razvidna ključna poteza te ustanove: vedno bogatejše delovanje. O tem ne nazadnje priča tudi dejstvo, da današnji Konservatorij nima samo srednje stopnje glasbenega izobraževanja, ampak vključuje tudi nižjo stopnjo, glasbeno pripravnico in baletno izobraževanje od najnižje do visoke stopnje. Konservatorij je dobil svoj današnji naziv prav zaradi vzpostavitve ustrezne izobrazbe plesalcev.

To, za nekatere nenavadno in težko razumljivo pozicioniranje Konservatorija na šolski zemljevid – njegov položaj je na prvi pogled čuden: med umetniško gimnazijo in še ne univerzitetno izobraževalno ustanovo – prinaša tej ustanovi edinstveno poslanstvo, poslanstvo povezovanja dveh umetnosti, glasbe in plesa. Morda se kaže prav v tem povezovanju umetniških dejavnosti izziv za prihodnost, ki jo že kar nekaj časa živimo. *** Sodobnost je spreobrnila antični pojem glasbe, muzike – mousikḗ (μουσική) naj bi združevala besedo, ples in petje ob spremljavi inštrumenta: koliko glasbenikov pleše in koliko plesalcev igra kako glasbilo ali prepeva v pevskem zboru? Če so glasbeniki slabo glasbeno občinstvo (pianist Charles Rosen je nekje zapisal, da »glasbenike zanima samo tista glasba, ki jo lahko sami prodajo ali pa ukradejo«), so plesalci zelo dobro občinstvo za plesne prireditve – toda: kdo od glasbenikov ali plesalcev sledi sodobni likovni, literarni, filmski umetnosti? In obrnjeno: če bi izvedli anketo o poznavanju glasbe in plesa med sodobnimi intelektualci, bi bili odgovori precej drugačni kot pred stotimi leti, ko je slehernik slišal za Lucijana Marijo Škerjanca ali pa Lidijo Wisiak. »Kultura hitrega pozabljanja«, kot nekateri poznavalci označujejo obdobje informacijske tehnologije, ni nekaj novega. Nakazujejo jo razmeroma hitra institucionalna premeščanja Konservatorija pa tudi prispevek Katarine Zadnik o glasbenoteoretičnih učbenikih. Avtorica lepo razkriva prizadevanja glasbenih pedagogov – o prizadevanjih plesnih pedagogov temeljito pričata prispevek in pa delo Henrika Neubauerja –, ki po strokovno najbolj oprijemljivi poti dopolnjuje zgodovinski pregled delovanja Konservatorija. Zajeti učbeniki so 9

Med ljubeznijo in poklicem: sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana

ne nazadnje temeljna zgodovinska sled znanja – najpomembnejšega »blaga« za učečega se človeka –, ki so ga bile deležne generacije dijakinj in dijakov. Čeprav v prispevku Zadnikove manjka tisti del danes dostopnega učbeniškega gradiva, ki z novimi komunikacijskimi tehnologijami zadnjih desetletij prinaša poprej neznane možnosti posredovanja znanja, v zborniku zajeta učna gradiva zelo lepo nakazujejo bogastvo prizadevanj pedagogov.

Hvala vsem avtoricam in avtorjem prispevkov, ki jim je uspelo zapolniti doslej razmeroma malo znano zgodovino delovanja Konservatorija do leta 1953.

Da ostaja razmeroma velik zgodovinopisni dolg do zgodovine glasbenega izobraževanja, kaže že vrsta vprašajev, ki smo jih pustili v zborniku. Vrste imen ljudi, ki so študirali ples ali glasbo in so jim bila vrata za umetniški poklic odprta, pa skoznje niso stopili, nismo mogli izslediti. Tudi vrste podatkov o nekaterih zaposlenih nismo uspeli dobiti. Seznami imen na koncu, seveda, ostajajo samo nepopolna sled bogate zgodovine glasbenega izobraževanja na srednji stopnji pri nas, kakor jih je zapustila vsakokratna administrativna podpora. Kakršna koli je bila v posameznih obdobjih, so administrativni podatki zgovoren »tihi« zgodovinski pomnik v glasbeno in plesno izobraževanje. S številom in imeni namreč kažejo, da je kultura glasbene in plesne umetnosti, ki jo v veliki meri ohranjajo ljubitelji, amaterji, čeprav jo izrazito oblikujejo profesionalci, pri nas bogata, razširjena in vsekakor vredna veliko večje javne pozornosti, kot je je deležna v dnevnem življenju.

Leon Stefanija

10

Ravnatelji 1919–2019

Ravnatelji 1919–2019

Matej Hubad (1866–1937), ravnatelj v letih 1919–1933.

Vir: Wikipedija.

Julij Betetto (1895–1963, ravnatelj v letih 1933–1940, 1942–1945, 1947– 1949, 1951–1953.

Vir: Wikipedija.

11

Med ljubeznijo in poklicem: sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana

Anton Trost (1889–1973), dekan in ravnatelj v letih 1940–1942.

Vir: Wikipedija.

Lucijan Marija Škerjanec (1900– 1973), dekan in ravnatelj v letih 1945–1947. Vir: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

12

Ravnatelji 1919–2019

Karlo Rupel (1907–1968), dekan in ravnatelj v letih 1949–1951.

Vir: Wikipedija.

Vida Jeraj Hribar (1902–2002), ravnateljica v letih 1953–1963.

Vir: KGBL. 13

MED LJUBEZNIJO IN POKLICEM Sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana

MED LJUBEZNIJO IN POKLICEM

Sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Jasna Blažič Primožič, Darja Koter, Henrik Neubauer, Branka Rotar Pance, Luka Pintarič, Leon Stefanija, Katarina Zadnik

ISBN 978-961-06-0384-9

9 789610 603849 Med_ljubeznijo_in_poklicem_naslovka_1.indd 1

12. 10. 2020 12:46:40