Neskončno potovanje Alme M. Karlin. Življenje, delo in zapuščina by Znanstvena zalozba FF

BARBARA TRNOVEC

NESKONČNO POTOVANJE ALME M. KARLIN ŽIVLJENJE, DELO, ZAPUŠČINA

POKRAJINSKI MUZEJ CELJE 2020

SPREMNA BESEDA

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

I. POTOVANJE JE UČENJE 1. MORAM. NEKAJ V MENI ME PRIGANJA …

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

CELJE IN GENOVA, november 1919–februar 1920

KOLUMBOVA HČI

Percepcija Drugega kot odraz duha časa in vzgoje

��

2. OD TOD NAPREJ SEM POZNALA SVOJE MEJE

SKRIVNOSTNI KIPEC

Iz Zbirke Alme Karlin

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

��

3. ZELO LEPA IN ZELO GREŠNA

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

RJAVI VAMPIR (odlomek)

Iz zbirke novel Smrtonosni trn

��

4. ZANIMIVO ODKRITJE V MEDKROVJU

MANJVREDNIM VSTOP PREPOVEDAN

Srečanje z evgeniko

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

JAPONSKA, junij 1922–julij 1923 JAPONSKI BARVNI LESOREZI

Iz Zbirke Alme Karlin

6. POPOTNI PARADIŽ

��

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

KOREJA IN KITAJSKA, julij 1923–januar 1924

OBREDNI PAPIRNI DENAR

Iz Zbirke Alme Karlin

7. BEG Z OTOKA SANJ

��

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

TAJVAN, december 1923–januar 1924

ZAKAJ SI TAJALKE TETOVIRAJO OBRAZ

Tajalska pripovedka

8. TAM SPODAJ

��

ZDA IN HAVAJI, avgust 1921–maj 1922

5. KONČNO JAPONSKA!

KAZALO

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

PANAMA, oktober 1920–junij 1921

PERU, april–avgust 1920

��

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

AVSTRALIJA, NOVA ZELANDIJA IN FIDŽI, februar 1924–januar 1925

PUSTOLOVŠČINE GOSPODIČNE KARLIN

Odmevna medijska objava

��

9. LETO NEVARNEGA ŽIVLJENJA

»MOJ DRAGI IMA PAHLJAČO!«

Iz Zbirke Alme Karlin

17. SESTRI PO DUŠI

NOVA KALEDONIJA, VANUATU IN SALOMONOVI OTOKI, februar–december 1925 ��

10. OD MISIJONA DO MISIJONA

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

CELJE IN KÜHLUNGSBORN, 1931–1939 SLIKARKA IN PASTORJEVA HČI, KI JE NAPOVEDOVALA SMRT

144

CELJE IN OSVOBOJENO OZEMLJE, 1937–1945

REŠIL JO JE POPER �� 52

LAHKO BREZ ČEVLJEV, NE BREZ KIMONA

Podobnosti z dunajsko popotnico Ido Pfeiffer

Iz Zbirke Alme Karlin

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

JAVA IN INDIJA, september 1926–december 1927

KOT V PRAVLJICI

Iz Zbirke Alme Karlin

54 56

��

ZEMLJEVID POTI ALME M. KARLIN

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

II. ŽIVLJENJE JE POTOVANJE 12. PRIŠEL JE NJEN ČAS

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

CELJE IN EVROPSKE PRESTOLNICE, december 1927–junij 1934

»DELO MOJEGA ŽIVLJENJA«

Literarna zapuščina

13. ČLOVEK JE SAD VZGOJE

��

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

CELJE, 1889–1908

MIHELJAKI, BAŠI IN KARLINI

Razširjena družina

��

14. »ZA SLOVENCE BOM VEDNO TUJKA«

��

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

CELJE, 1866–1945 PO TLEH PADLI CESAR JOŽEF II.

Prispodoba prelomnega časa

15. ZNANJE OSVOBAJA

CELJE, LONDON, OSLO IN STOCKHOLM, 1895–1918

»KAJ VSE BOM PRINESLA S SEBOJ!«

Interesna področja, zbiralna politika in zbirka Alme M. Karlin

16. MOJ MALI KITAJEC

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

��

104

124

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

LONDON IN CELJE, 1913

ALMA M. KARLIN IN NJENI MOŠKI

Oseba nasprotij

128

��

138

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11. NE BI ŠLA DOMOV

��

Thea Schreiber Gammelin

18. ZGOLJ KOLO V KOLESJU

PAPUA NOVA GVINEJA IN INDONEZIJA, silvestrovo 1925–september 1926

134

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

19. »V NOVEM REŽIMU JI JE BILO ZELO HUDO«

PEČOVNIK IN SVETINA, junij 1945–januar 1950

OD KODER NE BO VIDETI ZEMLJE

Namesto zaključka

VIRI IN LITERATURA

148

��

150

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

154

��

156

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Knjiga, ki jo držite v rokah, pomembno dopolnjuje dosedanje vedenje o izjemnem človeku, izjemni ženski, pisateljici in novinarki, svetovni popotnici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji. Nagovarja tiste, ki Almo M. Karlin že dobro poznajo, kot tudi tiste, ki se z njo srečujejo prvič. Čeprav je to znanstvena monografija, je vsebina podana poljudno, napisana je v razumljivem jeziku, brez odvečnega intelektualiziranja. Kot antropologinja, raziskovalka, kustosinja in publicistka sem trdno prepričana, in v tem duhu tudi delujem, da mora biti znanje dostopno vsem. Eden od izzivov, s katerimi se pri tem srečujem, je, poenostavljeno povedano, način pisanja; zapisano naj predstavlja intelektualni in estetski užitek različno zahtevnim bralcem, zapisano naj jih pritegne, vznemiri, nagovori k premisleku in obogati

njihovo življenje. Pričujoča monografija je rezultat triindvajsetletnega, sprva ljubiteljskega, kasneje pa znanstvenega raziskovanja. Temelji na monografiji Kolumbova hči: življenje in delo Alme M. Karlin (2011), ki je bila med bralci zelo dobro sprejeta, razprodana in ponatisnjena (2015). Neskončno potovanje Alme M. Karlin prinaša nekatera poglobljena stara spoznanja in veliko novih, vsa pa temeljijo na tehtnih virih, ki jih dosledno navajam in so povezana v konsistentno celoto. Najpomembnejši viri podatkov, na katerih temeljijo nova spoznanja, so poleg besedil Alme M. Karlin številni novoodkriti dokumenti v Sloveniji in Nemčiji ter pričevanja ljudi, zlasti tistih, ki so jo osebno poznali; večina gradiva in pričevalcev izvira iz Celja. Sinteza tako pridobljenih podatkov po moji oceni daje vrhunske rezultate. Dosledno navajanje virov izkazuje spoštovanje tujega avtorstva in akademsko poštenost ter zagotavlja preverljivost trditev. Prav slednje je ključno pripomoglo k rehabilitaciji Alme M. Karlin – poleg zavzetega in poglobljenega raziskovanja ter dobre interpretacije in popularizacije izsledkov raziskovanja. Družbena percepcija Alme M. Karlin se je v zadnjih dvajsetih letih dramatično spremenila. Od zmešane babe, čudakinje, čarovnice, lezbijke, ki sovraži moške, nemškutarke in celo nacistke, do znamenite osebnosti, upodobljene na poštni znamki (2019). Posvečena ji je bila velika pregledna razstava v Cankarjevem domu, osrednjem slovenskem hramu kulture (2017), njeno ime zdaj najdemo tudi v šolskih učbenikih. Najprej pa je bilo treba njeno podobo osvoboditi navlake, ki so ji jo ljudje iz različnih nagibov nadeli skozi čas. Monografija Neskončno potovanje Alme M. Karlin je razdeljena na dva dela, vsako od devetnajstih poglavij je pospremljeno z zanimivimi ekskurzi, dodatnimi besedili. V prvem delu, naslovljenem Potovanje je učenje, je kronološko predstavljeno njeno osupljivo potovanje okrog sveta. V drugem delu, naslovljenem Življenje je potovanje, pa je predstavljena njena biografija. Kot nakazuje že naslov, je ni mogoče obravnavati povsem ločeno od potovanja, tako kot tudi potovanja ni mogoče obravnavati ločeno od njene biografije. Za konec in za začetek želim poudariti še nekaj: to ni zgolj knjiga o Almi M. Karlin. Je tudi knjiga o tistih

SPREMNA BESEDA

ukaželjnih, ustvarjalnih in pokončnih ljudeh, nepreračunljivih nekonformistih, ki so bili, so in bodo, tako kot ona, nerazumljeni, nesprejeti, morda celo povsem odrinjeni na obrobje družbe. Lahko jo berete tudi kot knjigo o vseh nas. Barbara Trnovec Celje, 7. 7. 2020

Celjanka Alma M. Karlin (12. 10. 1889 – 14. 1. 1950),

in med enim od zaslišanj je izvedela, da velja za »sovražnico

pisateljica in novinarka, svetovna popotnica, ljubiteljska

Hitlerjeve ureditve«. Nadzirali so jo tudi v partizanih, ki

raziskovalka, poliglotka in teozofinja, je v letih 1919–1927

se jim je pridružila poleti 1944, nekaj časa celo Titova

prepotovala svet. Potovala je sama, neprekinjeno osem let

žena Herta Haas. Glede na njena tako protinacistična kot

in se po poti preživljala s sprotnim delom; med drugim s

protikomunistična stališča in naklonjenost do Angležev je

poučevanjem jezikov ter s prevajanjem in pisanjem novi-

imela veliko srečo, da ni bila likvidirana. Nadzirana je bila,

narskih prispevkov, ki so jih objavljali številni evropski

pričakovano, tudi po vojni. Njeno ime se pojavi v zapisniku

časopisi. Narava njenega potovanja jo po mojih dognanjih

glavne obravnave na Nagodetovem procesu, prvem med

uvršča med največje popotnike vseh časov.

povojnimi montiranimi političnimi procesi komunistične oblasti v Sloveniji. Kot kaže, so se povojni oblastniki zelo

Na svoji življenjski poti, fascinantni za opazovalca, je Alma

bali, da bi pobegnila v tujino.

M. Karlin presegla vse mogoče meje. Kot sem nekoč že zapisala; presegla je meje telesnih omejitev, meje svojega

Pogled v ozadje konstruktov je ključno prispeval k temu,

spola, meje družbenega sloja, ki mu je pripadala, meje svoje

da se je pred nami izkristalizirala podoba te izjemne ženske.

skonstruirane nacionalne identitete, meje fizičnih razdalj,

Zelo mlada je že začrtala svojo pot in ji nato z neverjetno

presegla je tudi meje duha časa. Še danes so zato njene ideje

odločnostjo sledila. Pri šestnajstih je spoznala, da se skraj-

sveže in aktualne – pravzaprav so brezčasne – ter nagovarjajo

no negativnega vpliva svoje mame Vilibalde Karlin – pri

in navdihujejo vedno večji krog ljudi.

trinajstih je zaradi njenih pritiskov prvič razmišljala o samomoru – in okolja, ki jo duši, lahko reši z znanjem. Z znanjem,

Bila je pogumna. Samosvoja. Neuklonljiva. Ukaželjna.

ki ga je mogoče unovčiti in si tako zagotoviti neodvisnost.

Osredotočena na cilj. V tem duhu jo je vzgajal oče Jakob

Takrat se je začela učiti tujih jezikov. Pri osemnajstih se

Karlin in vse to lahko razberemo iz kljubovalnega izraza

je podala v »prostovoljno izgnanstvo« v London in leta

na obrazu deklice z deško pričesko. Že takrat je v svojem

1914 na znameniti Kraljevi družbi umetnosti in na lon-

okolju veljala za drugačno in bila nesprejeta. Tako je bilo

donski gospodarski zbornici zelo uspešno opravila izpite iz

do konca njenega življenja in še desetletja po njeni smrti.

angleščine, francoščine, italijanščine, španščine, danščine, švedščine, norveščine in ruščine. Leto pozneje, ko je bivala

Bila je žrtev konstruktov – v knjigi sem jih osvetlila sedem –,

na Norveškem, je spoznala svoje življenjsko poslanstvo:

ki so jim botrovali nerazumevanje, govorice in klevete,

pisateljevanje.

zavist, interesi posameznikov in skupin, preračunljivost, površnost in nestrokovnost raziskovalcev. Pa tudi strah;

Ko se je leta 1918 vrnila v Celje, je bila trdno odločena, da

nekateri, ki so jo poskušali prikazati kot noro in minima-

gre na pot okrog sveta. V letih 1919–1927 ga je prepotovala

lizirati pomen njenega dela, so jo obenem nadzirali in ji

kot nihče pred njo, ne ženska ne moški. Konec dvajsetih in

stregli po življenju. Dokumenti iz tridesetih let prejšnjega

v prvi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja je kot pisatel-

stoletja, ohranjeni v nemškem zveznem arhivu, pričajo

jica in kot popotnica doživela velik uspeh – v evropskem

o tem, da so že takrat zbirali podatke o njej. Po nemški

in širšem okviru –, o katerem je sanjarila kot mlado dekle.

okupaciji Celja je bila aretirana med prvimi Slovenci; celj-

Sledila pa so zelo temačna leta. Vse do bridkega konca.

ski kulturbundovci so že pred okupacijo zbirali različne

UVOD

zaupne podatke, med drugim o protinacistično razpoloženih Slovencih, med katere so šteli tudi njo. Nadziral jo je gestapo

I. 10

POTOVANJE JE UČENJE

» Potovanje po svetu je hitra življenjska šola …« Alma M. Karlin, Samotno potovanje

Na predvečer odhoda na pot je na mamino vprašanje, zakaj

videla slike tretjega razreda, sem si domišljala, da vse vem ...«6

odhaja, odgovorila: »Moram. Nekaj v meni me priganja in

Gneča, neznosen smrad in hrup v drobovju ladje so jo motili

ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.« Na

manj kot misel na to, da si potovanja v prvem razredu ne

vprašanje, kdaj se vrne, je odgovorila, da čez dve leti in pol,

more privoščiti. Ob plovbi skozi Gibraltar se je poslovila

najpozneje čez tri. In pristavila: »Potem boš imela tehten

od Evrope, ko so zapustili Tenerife, pa je doumela, da je

razlog, da boš ponosna name!«

»domovini za bogve kako dolgo obrnila hrbet«.7 V neznano

Leto dni po koncu prve svetovne vojne in mesec dni po

»kolumbovskimi sanjami«, videla se je, kako kot »moderen

dopolnjenem tridesetem letu se je Alma M. Karlin s skrom-

Kolumb« odkriva svet.

se je podala kot »prismojen Kolumb«, pogum si je dajala s 12

nimi prihranki od poučevanja jezikov odpravila na pot okrog sveta.3 S seboj je vzela kovček, v katerem je našel prostor tudi slovar desetih jezikov, ki ga je napisala na roke, majhno usnjeno torbico in nepogrešljiv pisalni stroj, svojo ljubljeno eriko. Celjska železniška postaja je bila temačna,

Alma M. Karlin, Sama: Iz otroštva in mladosti (Celje: In lingua, 2010), 307.

Karlin, Sama, 307.

padal je droben, leden dež, premražena je bila do kosti. Ko je na peron prispel prenapolnjen vlak, se je poslovila od prijateljev, ki so jo pospremili na postajo, in vstopila. Bil je ponedeljek, 24. november 1919. Želela si je najprej odpotovati na Japonsko, vendar je za-

4 5 6 7

Prihranila je 130 dolarjev in 950 mark. »Marka se je skoraj razblinila, preden sem sploh prišla v tujino. Tako so mi ostali edino dolarji.« (Karlin, Samotno potovanje, 8.)

Alma M. Karlin, Samotno potovanje v daljne dežele: Tragedija ženske (Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2007), 11.

Karlin, Samotno potovanje, 21. Karlin, Samotno potovanje, 22. Karlin, Samotno potovanje, 37.

radi spleta okoliščin – pomanjkanja denarja ali ustreznih potrdil – v Genovi kupila ladijsko vozovnico do najjužnejšega perujskega pristanišča Mollendo, razmišljajoč, »če vse poti vodijo v Rim, me bodo slej ko prej pripeljale tudi na Japonsko«.4 Zadnji večer pred odhodom je preživela na Ponte Monumentale, od koder je imela prelep razgled na Via XX. Settembre. »Od tukaj si lahko pokukal v vrtove starih pa-

CELJE IN GENOVA November 1919–februar 1920

MORAM. NEKAJ V MENI ME PRIGANJA …

lač, globočine mračnih dvorišč in skozi okna brez zaves v skromne domove /…/, za vsem tem pa se je kot globoko modra, neskončna senca razprostiralo morje, ki je vabilo in obljubljalo. Oblaki, potopljeni v rdečino, so švigali mimo mene kakor zmaji različnih oblik. /…/ Spodaj je bučalo življenje, ki sem ga poznala. To je bila Evropa. Čez tri leta sem se nameravala vrniti, odeta v modrost in slavo ...«5 Naslednjega dne, 19. februarja 1920, se je vkrcala na ladjo Bologna kot potnica tretjega razreda. »Ker sem nekoč nekje

V Genovi je kupila ladijsko vozovnico do najjužnejšega perujskega pristanišča Mollendo in se 19. februarja 1920 vkrcala na ladjo Bologna. (Hrani B. T.)

KOLUMBOVA HÄ&#x152;I Percepcija Drugega kot odraz duha Ä?asa in vzgoje

V njenih potopisih najdemo ĹĄtevilne omembe KriĹĄtofa

(1492â&#x20AC;&#x201C;93, 1493â&#x20AC;&#x201C;96, 1498â&#x20AC;&#x201C;1500 in 1502â&#x20AC;&#x201C;04) odprl pot ev-

Kolumba. Bil je njen veliki vzornik in duhovni sopotnik,

ropskemu raziskovanju, eksploataciji in kolonizaciji Amerik.

Ä?esar ni mogoÄ?e spregledati.9 Ko se je pripravljala na po-

Ä&#x152;eprav so Vikingi, med njimi Leif Eriksson, dosegli obalo

tovanje, se je Âťvidela v vlogi modernega Kolumba, kako

Severne Amerike Ĺže petsto let prej, je leto 1492 sÄ?asoma

odkriva nov svet â&#x20AC;ŚÂŤ. Ko se je spuĹĄÄ?ala v podpalubje Bo-

obveljalo za leto odkritja Amerike, Kolumb pa za odkritel-

V osemdesetih in devetdesetih letih je priĹĄlo do radikalnega

logne â&#x20AC;&#x201C; ladje, s katero je zapustila Evropo â&#x20AC;&#x201C;, od koder se je

ja. Prva pomembna spominska slovesnost je potekala leta

poskusa ameriĹĄkih staroselcev, revizionistiÄ?nih zgodovinar-

ĹĄiril neznosen smrad, se je spraĹĄevala, Âťali lahko to prestraĹĄi

1792, ob tristoletnici njegovega pristanka na Bahamih.

jev in politiÄ?nih aktivistov, da bi spremenili Kolumbovo

bodoÄ?ega KolumbaÂŤ. Ko je nekoliko bolje spoznala so-

Tudi praznovanje ĹĄtiristoletnice je minilo v duhu slavljenja

podobo v (ameriĹĄkem) kolektivnem spominu. Pogled na

potnike na ladji, je ugotovila, da se ni samo ona peljala v

Kolumbove osebnosti in njegovih doseĹžkov. Poosebljal je

Kolumba in njegove doseĹžke so postavili na glavo. Njegova

neznano Âťkot prismojeni KolumbÂŤ.12 Ko jih je na Atlantiku

ameriĹĄki individualizem in napredek, pogum, vztrajnost,

transatlantska potovanja so povezovali z najbolj brutalnimi

zajel vihar, si je dajala pogum Âťs kolumbovskimi sanjamiÂŤ.13

odloÄ?nost, odprtost za nove ideje in izkuĹĄnje, opisovali so ga

vidiki evropske kolonizacije, ki so med drugim botrovali

Ko se je ladja pribliĹževala Barbadosu, je razmiĹĄljala o tem,

celo kot najveÄ?jega dobrotnika vsega Ä?loveĹĄtva. Idealiziranje

uniÄ?enju ameriĹĄkih prvotnih prebivalcev in njihovih kul-

da se je Âťtako moral poÄ?utiti tudi KolumbÂŤ,14 ko se mu je

njegove osebnosti se je nadaljevalo tudi v 20. stoletju â&#x20AC;&#x201C; leta

tur. Kolumbu so pripisali odgovornost za vse, kar je bilo

pred oÄ?mi odprl nov svet. In tako naprej.

1968 je Kolumbov dan v ZDA postal zvezni praznik â&#x20AC;&#x201C;, vse do

negativnega mogoÄ?e povezati z letom 1492, med drugim

sedemdesetih let, ko so se zaÄ?ele pojavljati vedno ĹĄtevilnej-

tudi za opustoĹĄenje, ki so ga povzroÄ?ile bolezni, ki so jih

V Genovi rojeni navigator in admiral KriĹĄtof Kolumb

ĹĄe kritiÄ?ne razprave.16 Leta 1977 so se Ĺže pojavile razprave o

Evropejci zanesli med ameriĹĄke staroselce, in za izumiranje

(1451â&#x20AC;&#x201C;1506) je s svojimi ĹĄtirimi transatlantskimi plovbami

tem, da bi Kolumbov dan nadomestili z Indigenous Peoples'

rastlinskih in Ĺživalskih vrst, ki ga je povzroÄ?ilo uniÄ?evanje

Day oziroma z dnevom staroselcev. PrviÄ? so ga praznovali leta 1989 v JuĹžni Dakoti, v naslednjih dveh desetletjih pa tudi v ĹĄtevilnih drugih ameriĹĄkih mestih in drĹžavah.

8 9

12 13 14

pozitiven pogled ameriĹĄke javnosti na Kolumba. To je bilo

tivno vrednotena. Kolektivni spomin se spreminja poÄ?asi. Po mnenju raziskovalcev naj bi spremembe v Kolumbovem primeru ĹĄle v smeri bolj uravnoteĹžene, objektivne ocene njegove zgodovinske vloge, ki pa ne bo enoznaÄ?na.19 Proces revizije Kolumbove zgodovinske vloge je moÄ?no pospeĹĄilo gibanje Black Lives Matter (BLM) oziroma Ĺ˝iv-

Ko je stala pred Kolumbovim spomenikom v Genovi, se je prviÄ? jasno zavedela, da ÂťpotrebujeĹĄ marsikaj, Ä?e se hoÄ?eĹĄ sam podati v neznanoÂŤ.8 (Hrani PMC)

ljenja temnopoltih ĹĄtejejo. Gibanje BLM je po nasilni smrti AfroameriÄ?ana Georgea Floyda maja 2020 v Minneapolisu

Karlin, Samotno potovanje, str. 39. Karlin, Samotno potovanje, str. 44.

Howard Schuman, Barry Schwartz in Hannah Dâ&#x20AC;&#x2122;Arcy, Elite Revisionists and Popular Beliefs: Christopher Columbus, Hero or Villain? (Oxford Academic, Public Opinion Quarterly, Volume 69, Issue 1, Spring 2005), 2â&#x20AC;&#x201C;29.

Bill Clinton, ameriĹĄki predsednik v obdobju 1993đ?&#x2020;&#x2018;2001, je v razglasu ob praznovanju Kolumbovega dne leta 1993 morjeplovca opisal kot Ä?loveka izjemnega poguma, ki se je drzno in vizionarsko podal v neznano, a obetajoÄ?o prihodnost. ÂťColumbus day,ÂŤ pridobljeno 24. 1. 2020. https:// www.presidency.ucsb.edu/documents/proclamation-6608columbus-day-1993

Glorificiranja je bilo sicer bistveno manj kot v preteklosti,

staroselcev â&#x20AC;&#x201C; pa je ostajala prevladujoÄ?e nevtralno in pozi-

Karlin, Samotno potovanje, str. 34.

Posamezne kritike so se pojavljale Ĺže prej, zaÄ?enĹĄi s Kolumbovim sodobnikom BartolomĂŠjem de las Casasom (1484â&#x20AC;&#x201D;1566). Ĺ panski teolog, dominikanski misijonar in kronist, dober poznavalec ĹĄpanske kolonizacije, je prvi opozoril na nasilje Evropejcev nad ameriĹĄkimi prvotnimi prebivalci. Boril se je za njihove pravice, med drugim se je zavzemal za odpravo suĹženjstva. Kolumba je obÄ?udoval kot morjeplovca, zelo kritiÄ?en pa je bil do njegovega odnosa do staroselcev.

izjav politikov,18 takĹĄno je bilo tudi sploĹĄno javno mnenje.

naj bi takrat veljalo celo za polovico anketiranih ameriĹĄkih

Karlin, Samotno potovanje, str. 24.

med drugim razvidno iz objav v mnoĹžiÄ?nih medijih in

vloga Kolumba v kolektivnem spominu AmeriÄ?anov â&#x20AC;&#x201C; to

Karlin, Samotno potovanje, str. 7.

Flint, Valerie I. J. Encyclopaedia Britannica, s.v. ÂťChristopher Columbus.ÂŤ Chicago: Encyclopaedia Britannica, b. l., http://www.britannica.com/articles/id=2533 (pridobljeno 22. 11. 2019).

temu pa je po poroÄ?anju raziskovalcev petstoletnico Âťodkritja AmerikeÂŤ leta 1992 zaznamoval ĹĄe vedno prevladujoÄ?e

To je bil razlog, da sem svoj prvi obseĹžen Ä?lanek o njej, objavljen leta 2005 v Nedeljskem dnevniku, naslovila Kolumbova hÄ?i: Alma M. Karlin med mitom in resniÄ?nostjo; da sem prvo monografijo, ki jo je leta 2011 izdal Pokrajinski muzej Celje, naslovila Kolumbova hÄ?i: Ĺživljenje in delo Alme M. Karlin in veliko pregledno razstavo leta 2017 v Cankarjevem domu v Ljubljani Kolumbova hÄ?i Alma M. Karlin.

naravnega okolja.17 RevizionistiÄ?ne kritike so dosegle najĹĄirĹĄo javnost, kljub

Karlin, Samotno potovanje, 16.

v ZDA – bil je žrtev policijskega nasilja – preraslo okvire

najbolje ilustrira njen odnos do Japoncev v vlogi Drugega.

ZDA in postalo mednarodno. Tarča množičnih protestov

Zapisala je, da se je »približala japonski duši, kolikor se ji

proti (institucionalnemu) rasizmu in policijskemu nasilju

more približati prebivalec Zahoda«,26 in »če bi hotela kakšen

so med drugim postali tudi spomeniki Krištofa Kolumba;

narod prištevati k angelskim bitjem, bi to prav gotovo bili

številni so bili uničeni. Proces je s tem verjetno dosegel svoj

Japonci«.27 Na Tajvanu (takrat Formoza) je spoznala Japon-

vrh, objektivne ocene njegove zgodovinske vloge za zdaj

ca, gospoda I. Iz zapisanega sklepamo, da se je vanj močno

zagotovo ne moremo pričakovati.

zaljubila in z njim imela intimno razmerje, vendar se je po

Alma M. Karlin, Popotne skice (Ljubljana: Kmečki glas, 1997), 122.

Karlin, Samotno potovanje, 244.

27 28 29

Ibid.

Karlin, Samotno potovanje, 337. Karlin, Sama, 205.

pogovoru z Nemko, poročeno z Japoncem, odločila, da Tako kot pogled Alme M. Karlin na Kolumba je tudi njen

ga zapusti. Takrat je zapisala: »Me, bele ženske ne smemo

pogled na Drugega, na pripadnike različnih etničnih sku-

pustiti na cedilu svoje rase. To ne gre! To je zločin zoper

pin oziroma na druge kulture, s katerimi se je srečevala

nas same in zoper druge. In nikoli, nikoli ne vodi k sreči.

med potovanjem, odraz duha časa in vzgoje. Ta pogled

Pustiti sem morala vse za seboj in zbežati.«28

razbiramo iz njenih potopisov in novinarskih prispevkov; je izrazito etnocentričen in evropocentričen, mestoma ra-

Deset let pred tem se je v Londonu zaročila s Kitajcem

zbiramo tudi rasistične predsodke.

Pogosto zasledimo

Xujem Jonglunom. Ko sta konec leta 1913 skupaj prišla

diskurz, ki v središče kot superiorno in večvredno postavlja

v Celje, da bi se z njeno mamo pogovorili o poroki na

Evropo, evropsko kulturo postavlja kot merilo, na podlagi

Kitajskem, je zapisala: »Mama si gotovo ni bila na jasnem

katerega presoja druge kulture. Po svojih besedah »nadvse

glede drznosti zadeve in verjetno sploh ni razmišljala o

ljubi Evropo, tisto poveličevano Evropo, središče mišljenja

rasni razliki, saj bi se sicer z vsemi sredstvi borila proti tej

in delovanja, domovino belcev«. Tudi različnim barvam

resnično škandalozni zvezi. Tako pa sva se pogovarjali le o

kože pripisuje različne pomene in vrednosti, belo kožo

vožnji čez Moskvo v Peking …«29

izpostavlja kot pomemben atribut. Zapisala je: »Pred seboj sem imela prihodnost /…/ in bila sem bela. Bila sem otrok svoje rase.«22 Ljudi je hierarhizirala tudi na podlagi »rasne

Etnocentrizem je ideologija, ki temelji na prepričanju o večvrednosti lastne kulture (in etnične skupine), le-ta je namreč postavljena kot merilo za presojanje drugih, tujih kultur. Gre za konstruiranje lastne identitete na podlagi različnosti od Drugih (Hall 1996, 4) oziroma za razumevanje idej in praks druge kulture z merili svoje lastne kulture (Giddens 2006, 495). Če je kot merilo za presojanje in vrednotenje postavljena t. i. evropska kultura, govorimo o evropocentrizmu, ki temelji na prepričanju o evropski superiornosti in večvrednosti. Etnocentrizem in rasizem sta tesno povezana. Rasizem temelji na predsodkih o rasno pogojenih razlikah med ljudmi in na prepričanju o superiornosti oziroma inferiornosti posameznikov oziroma skupin, ki izhaja iz teh razlik (Giddens 2006, 493). Razlikovanje na podlagi kulturnih značilnosti lahko imenujemo tudi kulturni rasizem (Giddens 2006, 495).

Alma M. Karlin, Urok Južnega morja (Celje: Celjska Mohorjeva družba, 1996), 365.

Karlin, Samotno potovanje, 388.

čistosti«. Ko se je ob neki priložnosti odzvala na neprestano zbadanje sopotnice na ladji, ki jo je opisala kot »neizobraženo, kot oreh rjavo mešanko, damo polrase«, ji je kolonialni uradnik gospod H., s katerim sta krajši čas potovala skupaj, očital, da ima »močne rasne predsodke«.23 Obenem je mogoče razbrati, da je pravzaprav razpeta med prezir in občudovanje, da je njen odnos do Drugega ambivalenten. Na Fidžiju, na primer, se je kljub nasprotovanju belcev, pri katerih je stanovala, intenzivno družila s tamkajšnjimi domačini, »črnci«. Ko je obiskala Tajale, tajvanske 24

staroselce, si je celo zaželela, da bi ostala tam, »zamenjala bi z ženskami lovcev na glave«, ki imajo »svoje koče, svoje moške in lepe zelene hribe«.

To ambivalentnost pa

23 24

Karlin, Urok Južnega morja, 191. Karlin, Urok Južnega morja, 27.

Njen pogled na Drugega je bil izrazito ambivalenten. To ambivalentnost najbolje ilustrira njen odnos do Japoncev. (Hrani H. O.)

V Mollendu se je izkrcala 5. aprila. Veselila se je spoznava-

dvesto leti izkopali v bližini jezera Titikaka, njegovemu

nja dežele otrok Sonca; inkovska civilizacija jo je namreč

dedu pa naj bi ga podaril neki Indijanec. Kipec, ki ga je v

povsem prevzela že takrat, ko ji je v Stockholmu prišlo v

enem od novinarskih prispevkov poimenovala Skrivnostni,

roke delo Ince Garcilasa de la Vege iz zgodnjega 17. stoletja

je nato šest let tovorila s seboj, pripisovala mu je namreč

o zgodovini in kulturi Inkov.

posebne moči in velik pomen. »Ni se hotel ločiti od mene

/…/, tisti, ki bi si ga hotel prisvojiti, pa bi nadse priklical Z vlakom se je iz pristanišča odpeljala v približno sto kilo-

neverjetno nesrečo.«36

metrov oddaljeno Arequipo. Najela je poceni sobo in v lokalnem časopisu objavila oglas, da poučuje tuje jezike;

poleg maternega jezika nemščine jih je obvladala še osem, med drugim tudi španščino. »Na oglas v časopisu sem dobila nepričakovano veliko odgovorov in že sem se videla, kako zapuščam staro kraljestvo Inkov s polnimi vrečami. Smehljala sem se kot parkelj na škatli sladkorja in bila navdušena nad kolumbovstvom bolj kot kadarkoli prej.«31

Alma M. Karlin je živela v Stockholmu v letih 1915–1918.

Karlin, Samotno potovanje, 85.

Ibid.

Karlin, Samotno potovanje, 118.

35 36

Karlin, Samotno potovanje, 112. Karlin, Popotne skice, 183.

Le nekaj dni pozneje je njeno »kolumbovsko navdušenje«32 zamrlo. Ko se je šla predstavit lokalnemu odvetniku, čigar otroke naj bi poučevala angleščino, je po poti srečala sopotnika z Bologne. Povabil jo je na obisk k svoji sestri, nato pa jo je po poti poskusil posiliti. Uspelo ji je pobegniti, vendar jo je dogodek zaznamoval za vedno. »Od tod naprej sem poznala svoje meje, poleg tega sem se naučila, kaj je groza. Začetni pogum je izginil. Odslej sem hodila skozi življenje kot ženska, ne kot neumno dekletce …«33 Sledili so še en poskus posilstva v hotelski sobi, pogosto opolzko nadlegovanje in druge neprijetnosti. Ko se je iztekla trimesečna pogodba z omenjenim odvetnikom, se je

PERU April–avgust 1920

OD TOD NAPREJ SEM POZNALA SVOJE MEJE

od Peruja poslovila z besedami: »Dežela zločincev, zbogom! Ne bi te hotela več obiskati niti za največji inkovski zaklad ne.«34 Tako je zapisala v svoj dnevnik, ko je sedela na krovu ladje Imperial na poti v Panamo. Ko je Alma M. Karlin zapuščala Peru, je v kovčku imela tudi kipec, ki ga je tam dobila v dar. »Edini učenec, ki ni bil nesramen do mene, mi je podaril star inkovski zaklad, 'hudiča', kakor ga je imenoval, ki se ga je njegova žena bala.«35 Po besedah tega učenca naj bi kipec pred več kot

Kipec, ki ga je dobila v dar v Peruju, je nato šest let tovorila s seboj, pripisovala mu je namreč posebne moči in velik pomen. (Hrani Rokopisna zbirka NUK)

SKRIVNOSTNI KIPEC

Iz Zbirke Alme Karlin

Na Kitajskem, več kot tri leta kasneje, je izvedela, da kipec

na plantaže sladkornega trsa. Tja so prinesli svojo kulturo

predstavlja Li Tieguaija, enega izmed osmih daoističnih

in tam, seveda, odpirali tudi trgovine, v katerih so najbrž

nesmrtnikov šien. Nesmrtni so postali, ker so se odpovedali

prodajali tovrstne kipce. Mogoča sta torej dva scenarija: ali

materialnim dobrinam in sledili zakonom narave. V skladu

je bil kipec izdelan na Kitajskem in prenesen v Peru ali pa

z daoističnimi načeli so kultivirali telo in duha, stremeli so

je bil izdelan v Peruju. Slednje se zdi verjetnejše.

k njuni harmoniji. Kipcu je pripisovala posebne moči in velik pomen. NaVsak od njih je prepoznaven po svojem pripomočku, nekak-

vdihoval jo je za pisanje in postal osrednji junak romana

šnem talismanu, s katerim lahko pomaga ljudem. Li Tieguai

Der Götze (Malik), s podnaslovom Ein Mystischer Roman (Mistični roman), ki je izšel leta 1932 v Potsdamu. Pisati ga je začela v začetku leta 1926, ko je bivala na otoku Bougainville.

velja za prvega med njimi. Li je priimek, tieguai pa pomeni

železna palica, torej Li Tieguai dobesedno pomeni Li z železno palico. Upodobljen je kot berač oziroma grd, bradat starec razmršenih las in umazanega obraza, s poškodovano nogo, pri hoji pa si pomaga z železno palico, nekakšno

To je roman v treh delih, dogaja se v dveh časovnih obdob-

berglo. Velja za težavnega, zelo vzkipljivega, hkrati pa za

jih in na dveh lokacijah. Zgodba je uvodoma postavljena v

dobrotnika, ki s posebnim zdravilom iz buče pomaga bolnim

Peru, v čas inkovskega kralja Lloqueja Yupanqija, konča pa

in tudi drugim pomoči potrebnim. Atributa, po katerih ga

se v 30. letih 20. stoletja na Kitajskem. Iste osebe, v različnih

prepoznamo, sta prav železna palica in buča, ki mu visi čez

inkarnacijah, skozi čas in prostor povezuje skrivnostni kipec

ramo ali pa jo drži v rokah.

– sprva imenovan malik, kasneje Li Tie Guai –, ki mu je avtorica pripisala vlogo povezovalca civilizacij. Roman je

Daoizem se deli na dve temeljni smeri: filozofsko in reli-

napisala pod vplivom teozofije, kipec pa simbolizira ideale, h

giozno. Religiozna je imenovana tudi ljudski daoizem in se

katerim naj bi človek stremel: dobroto, modrost in resnico.

je izoblikovala konec 3. in v 2. stoletju pr. Kr. ter prevzela veliko elementov ljudskega verovanja. Daoistični mojstri te smeri so se med drugim začeli posvečati vprašanju, kako

Barbara Trnovec in Nataša Suhadolnik Vampelj, »Skrivnostni Li Tieguai,« v: Azija me je povsem uročila, ur. Barbara Trnovec (Celje: Pokrajinski muzej Celje; Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019), 24–25. Besedilo je delno povzeto po besedilu, objavljenem v katalogu občasne razstave Azija me je povsem uročila. Razstava je bila postavljena ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta v Pokrajinskem muzeju Celje (16. 10. 2019 – 30. 8. 2020).

Obsežen del zbirke, ki jo je osnovala Alma M. Karlin med potovanjem okrog sveta, hrani Pokrajinski muzej Celje.

Huang Qing, »Milu gen Zhongguo tingjinde,« Huangqiu shibao, 9. 5. 2000. »Milu gen Zhongguo tingjinde« pomeni »Peru in Kitajska sta si blizu«.

podaljšati življenje. Ukvarjali so se z različnimi tehnikami – dihalnimi in telesnimi vajami ter alkimističnimi in seksualnimi praksami, ki ne bi le podaljšale življenje, ampak privedle do nesmrtnosti. Razumljivo je torej, da je daoistična religija oblikovala panteon, ki je vključeval tudi nesmrtnike. Na vprašanje o izvoru kipca iz Zbirke Alme Karlin, ki predstavlja daoističnega nesmrtnika Li Tieguaija, je nemogoče odgovoriti brez podrobnih analiz, med drugim materiala in načina izdelave, mogoče pa je razmišljati v dve smeri. Od sredine 19. stoletja, še zlasti po opijskih vojnah, je veliko kitajskih pogodbenih delavcev, po nekaterih ocenah več kot sto tisoč,39 emigriralo v Peru; večinoma so bili poslani

Kipec Li Tieguaija, lojevec, Kitajska ali Peru, kon. 19. st. (?), v. 26,2 cm, Zbirka Alme Karlin, PMC, K 522

V Panamo je odpotovala le z ladijsko vozovnico in nekaj

V Panami je ostala več kot pol leta. V tem času se je med

dolarji. Preden je namreč zapustila Peru, jo je v okolici

drugim seznanila tudi z lokalnimi verovanji, vraževerjem in

Mollenda spet nadlegoval neki moški in drugemu je morala

čarovništvom, kar jo je zelo pritegnilo. O tem so ji pripo-

izročiti ves prihranjeni denar, da jo je zaščitil pred prvim.

vedovali domačini, kot najbolj vznemirljivo in dragoceno

Sledili so tedni hudega pomanjkanja in skrbi. Opravljala

pa je opisala poznanstvo s kolumbijskim čarovnikom, ki

je različna dela – med drugim v prevajalskem uradu in v

ga je imenovala rjavi vampir. To poznanstvo se je kon-

temnici pri nekem fotografu – ter bivala v različnih krajih 22

čalo zelo dramatično, po neuspešnem zapeljevanju jo je

v okolici prekopa. Ko ji je bilo najhuje, se je zatekla v

namreč poskušal zastrupiti. O tem lahko beremo v njeni

prekopno cono, kjer so živeli Evropejci in kjer je vladal

knjigi Smrtonosni trn in druge nenavadne zgodbe iz Peruja

red; tam je občudovala očarljive tropske nasade in »zopet postala človek«.

Panamo je opisala kot »zelo lepo, zelo nezdravo in zelo grešno«.41 »Soparno podobo« mesta je slikovito ilustrirala: »Majhni stanovanjski prostori so bili odprti, notri so na

in Paname. 40 41 42

Karlin, Samotno potovanje, 129. Ibid.

Karlin, Samotno potovanje, 130–131.

dolgih gugalnikih ležale ženske v spalnim srajcam podobnih oblačilih, se lenobno pahljale in na levem palcu na nogi zibale slamnato copato. Majhne papige so plezale po stolih in čivkale. V preddverjih so stali štedilniki, na njih so debele, vesele črnke pekle ribe v masti, ki je grozno smrdela. Svetlo rjave ženske so smuknile na ulico in tam našle ognjene poglede, ki so si jih poželeli in vzeli. Na vogalih so posedale ženske mumije, ki jih je življenje vrglo na breg, in prodajale loterijske listke. /…/ Med vsem tem pa je kipelo pisano življenje prekopne cone – stopicajoče Japonke v kimonih, Kitajke v ozkih črnih hlačah, črnke v smešnih poškrobljenih oblačilih, Indijanke v naprsnikih in širokih krilih, mešanke v evropskih oblačilih ter z napudranimi in naličenimi obrazi, ki so bili videti kot maske. Moški vseh

PANAMA Oktober 1920–junij 1921

ZELO LEPA IN ZELO GREŠNA

dežel, vseh narodnosti in barv pa so obletavali vse, kar je bilo ženskega spola.«42 Ko je dobila delo sodne prevajalke mesta in province Panama, se je njen položaj pomembno izboljšal in nemudoma se je preselila v cono Panamskega prekopa, kar si je ves čas želela. Zaradi te službe je postala v mestu poznana in pogosto so jo ogovarjali z »el Señor interprete« oziroma gospod tolmač, kar jo je zabavalo.

Redko nasmejana Alma M. Karlin. Fotografija je bila posneta v coni Panamskega prekopa 12. maja 1921. Na zadnji strani piše: Uradna tolmačka mesta in province Panama. (Hrani H. O.)

RJAVI VAMPIR (odlomek) Iz zbirke novel Smrtonosni trn

Najbolj vznemirljivo in dragoceno je bilo v Panami moje

ko me je zagledal, je upoÄ?asnil svoje drvenje, in ko je pot

poznanstvo s kolumbijskim Ä?arovnikom ali Âťrjavim vam-

postajala vse bolj samotna in sva bila sama, je ĹĄiroko odprl

pirjemÂŤ, kot sem ga imenovala. Nekega dne se je prikazal

oÄ?i. To so bile temne oÄ?i s posebnim leskom in presenetljive

suhljat, neznaten moĹžicelj in me z medlim, skoraj nesliĹĄnim

moÄ?i. Njegov glas je nenadoma dobil nekaj sikajoÄ?ega, s

glasom zaprosil za nekaj prevodov. Obljubila sem mu,

prizvokom prisile, toda jaz sodim, hvala bogu, med tiste

kajti k meni niso prihajali samo ljudje, ki so hoteli imeti

ljudi, na katere je teĹžko vplivati. Namesto da bi se ga bala,

prevode sodnih dokumentov, temveÄ? tudi mnogi drugi, ki

me je zabaval. Kot vsi ljudje iz tropov je govoril o ljubezni.

so paÄ? mislili, da znam prevajati iz vsakega in v vsak jezik

Bi mogoÄ?e hotela ljubezenski napoj? Seveda ne. Kaj po-

tega sveta. Ker po navadi res ni ĹĄlo za eksotiÄ?ne jezike, je

maga zlato tistemu, ki ne Ĺželi niÄ?esar kupiti? Bi se morda

praviloma kar ĹĄlo, in na ta naÄ?in se je v teku mesecev ĹĄiril

hotela nauÄ?iti prerokovanja prihodnosti iz kavne usedline?

krog mojih znancev.

Tega bi se pa vendarle lahko lotila! Torej sem mu dala svoj

naslov v Balboi. Svojega srhljivega znanca bom imenovala Juan Fernandez, Ä?eprav to ni bilo njegovo pravo ime. Ko sem mu Ä?ez nekaj

/â&#x20AC;Ś/ Kadar me je Kolumbijec obiskal, je ves nemiren, kot

dni vrnila prevedena pisma, me je prosil â&#x20AC;&#x201C; ĹĄe vedno s tistim

ujeti volk in s skoraj nesliĹĄnimi koraki hodil gor in dol po

svojim znaÄ?ilnim brezbarvnim glasom â&#x20AC;&#x201C;, naj ga kdaj obiĹĄÄ?em

ĹĄiroki verandi hiĹĄice v kanalski coni. Pri tem mi je zelo veliko

na njegovem domu. To sem mu rade volje obljubila, ker

pripovedoval o verovanju Indijancev globoko v pragozdu

mi je povedal, da ima Nemko za Ĺženo.

in marsikaj iz svojega Ĺživljenja, ki je bilo podobno romanu. Pravzaprav neokusni kriminalki, kajti po mojem mnenju je

Ko sem po dolgem Ä?asu naĹĄla hiĹĄo â&#x20AC;&#x201C; tudi tu je ĹĄlo za zgrad-

zaradi njegovih Ä?arovnij moralo umreti veÄ? ljudi.

bo, v kateri so stanovali samo meĹĄanci in Ä?rnci â&#x20AC;&#x201C;, sem od preseneÄ?enja ostala brez besed. Prostor, ki je pripadal Juanu

Nekega deĹževnega marÄ?evskega popoldneva je spet hodil

Fernandezu, je bil sestavljen iz dela odprtega hodnika in

za menoj po verandi gor in dol ter nepretrgoma govoril,

sobe /â&#x20AC;Ś/. V notranjosti je vse spominjalo na Ä?arovniĹĄko

medtem pa sem si jaz zapisovala, kar se mi je zdelo pomem-

kuhinjo, /â&#x20AC;Ś/ in sredi vseh tako razliÄ?nih stvari je stala vi-

bno. BeleĹžim si: ÂťZdrobljena skorja kininovca, dodana

soka, postavna, Ä?lovek bi skoraj rekel lepa, Ä?isto bela Ĺženska!

jedem, povzroÄ?a â&#x20AC;ŚÂŤ /â&#x20AC;Ś/ Zakaj sem danes tako utrujena? /â&#x20AC;Ś/ Nenadoma me je spreletelo! Kaj se pravzaprav dogaja

Ĺ˝e pri prvem sreÄ?anju sem se spraĹĄevala, kako si je mogla

z menoj? Od kod te misli, ta z erotiko nabita Ä?ustva, ki so

izbrati tega neprivlaÄ?nega, temnega moĹžiÄ?ka. Pozneje sem

mi drugaÄ?e tuja? SvinÄ?nik mi je padel iz rok /â&#x20AC;Ś/. Nato je

se dokopala do spoznanja, da jo je moral ÂťzaÄ?aratiÂŤ, da se je

iz globin moje biti sunkovito izbruhnilo: saj tako ti sploh

omoĹžila z njim. Povedala mi je, da je bil njen oÄ?e nemĹĄki

ne razmiĹĄljaĹĄ! Nekaj tujega misli v tebi! Ja, to je bilo tisto,

trgovec v Bogoti â&#x20AC;&#x201C; nemĹĄki trgovec z nemĹĄko soprogo â&#x20AC;&#x201C;,

kar je slabilo mojega duha in telo: moĹĄki za menoj si me je

Juana Fernandeza pa je spoznala Ĺže kot zelo mlado dekle.

s svojo moÄ?jo misli poskuĹĄal podrediti.43

/â&#x20AC;Ś/ Pravo merilo za skrivnostnega Kolumbijca sem naĹĄla ĹĄele pozneje. Moralo je biti v coni Panamskega prekopa, ko je na svojem kolesu skupaj s psiÄ?kom â&#x20AC;&#x201C; plaho belo Ĺživalco je pripel zadaj v koĹĄaro iz Ĺžice â&#x20AC;&#x201C; privihral mimo mene. Takoj

Alma M. Karlin, Smrtonosni trn in druge nenavadne zgodbe iz Peruja in Paname (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007), 139đ?&#x2020;&#x2018;143.

AngleĹĄko izdajo Smrtonosnega trna je londonski zaloĹžnik leta 1934 pospremil z besedami, da je to izjemno nenavadno priÄ?evanje, ki temelji na osebni izkuĹĄnji avtorice. ÂťAvtorici pero odliÄ?no teÄ?e in njena knjiga je vznemirljivo branje.ÂŤ (Hrani H. O.)

Njen naslednji cilj je bil San Francisco. Če jo je mesto oča-

poniževalno ravnanje s potniki medkrovja pa se ji je zdelo

ralo, pa za Američane ni našla lepih besed, zapisala je, da je

nesprejemljivo. Ko se je razvedelo, da v tretjem razredu

pri njih vse poza; »njihov napredni duh, ki je le radovednost

potuje novinarka, so ji gospe iz prvega razreda začele nositi

majhnega otroka in hitro ugasne, če ne prinese velikega

košare sadja. Kljub njihovi ljubeznivosti pa je čutila, da je

denarja /…/, njihovo stremljenje po znanju, ki kakor leteča

nimajo za sebi enako. »Čeprav so bila darila ljubezniva, sem

riba skoči nad gladino, ter njihova opevana demokracija,

okusila trpko ponižanje, kajti čutila sem, da me ti ljudje ni-

ki obstaja le na papirju in v besedah, kajti nikjer na svetu

majo za sebi enakovredno. Karkoli sem že bila na kopnem,

z revežem /…/ ne ravnajo tako slabo in žaljivo, kot ravno

na vodi sem bila le košček človeškega škarta, zato sem, če so

v tej 'svobodni' deželi.« V mestu je ostala dva meseca in

kazali pretirano zanimanje za moj klobuk, ki sta ga zob časa

se v tem času v knjižnici pripravljala na nadaljevanje poti,

in usoda že močno oglodala, dobila kurjo polt. Na mojem

ki jo je vodila na Havaje. Septembra 1921 se je vkrcala na

dolgem potovanju se mi nobena stvar ni zdela tako grozna

ladjo Empire State.

kot pogledi potnikov prvega razreda, ki so zviška gledali

name v medkrovju.«46

Prav s tem delom potovanja pa je povezano izjemno zanimivo odkritje, zapis v delu The Log of the Empire State

Na Havajih je ostala več kot pol leta. Večino časa je preži-

oziroma Ladijski dnevnik Empire Stata avtorice Geneve

vela v Honoluluju in se skromno preživljala s prevajanjem;

L. A. Shaffer, nekdanje predstavnice gospodarske zbornice

zaslužila je tako slabo, da si je morala denar za pot na Japon-

San Francisca. Ta se je septembra 1921 z ladjo Empire State

sko izposoditi. V tem času je v Dresdnu izšlo njeno drugo

odpravila na trimesečno potovanje, da bi pripomogla h kre-

literarno delo z naslovom Mein Kleiner Chinese (Moj mali

pitvi gospodarskih stikov z vzhodno Azijo. V delu opisuje svoje trimesečno potovanje, med drugim tudi dogajanje na

Kitajec) in mama ji je poslala izvod, skupaj z ugodnimi recenzijami.

ladji. Potovala je v družbi sodelavcev in uživala v udobju, ki ga je ponujalo »first-class passage« oziroma potovanje v prvem razredu. Za razliko od Alme M. Karlin.

V prvem poglavju je Geneve L. A. Shaffer zapisala naslednje:

Karlin, Samotno potovanje, 193.

Geneve L. A. Shaffer, The Log of the Empire State (CreateSpace Independent Publishing Platform, 2014), 1.

Karlin, Samotno potovanje, 203.

»V medpalubju so sledila še druga odkritja. 'Servian girl' (v mislih je imela Serbian girl oziroma srbsko dekle, op. p.) Alma Karlin, ki tekoče govori deset jezikov, si, čeprav je bila

ZDA IN HAVAJI Avgust 1921–maj 1922

ZANIMIVO ODKRITJE V MEDKROVJU

nekoč premožna, zaradi nizke menjalne vrednosti denarja njene države ni mogla privoščiti potovanja v prvem razredu. Dekle je na triletnem potovanju, da bi preučila pogoje na tihomorskih otokih in ugotovila, ali lahko njeni sodržavljani uspešno migrirajo na to območje.«45 Tudi Almi M. Karlin se je potovanje z ladjo Empire State močno vtisnilo v spomin, vendar predvsem zaradi ponižanja, ki ga je občutila kot potnica tretjega razreda. Kot samo po sebi umevno je sprejela skromnejše ležišče in slabšo hrano,

Alma M. Karlin na krovu ladje, s slovarjem desetih jezikov v rokah. (Hrani PMC)

Osupljiva in navdihujoča, pa tudi presunljiva je življenjska zgodba Alme M. Karlin (12. 10. 1889 – 14. 1. 1950), pisateljice in novinarke, svetovne popotnice, ljubiteljske raziskovalke, poliglotke in teozofinje. Zelo mlada je že začrtala svojo pot in nato sledila svojim sanjam brezkompromisno in nepreračunljivo. V letih 1919–1927 je prepotovala svet kot nihče pred njo; potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala s sprotnim delom. Narava njenega potovanja jo uvršča med največje popotnike vseh časov. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je doživela velik uspeh kot pisateljica, v evropskem in širšem okviru, sledila pa so zelo temačna leta. Znamenita Celjanka je že kot deklica veljala za drugačno in bila v domačem okolju nesprejeta. Tako je bilo do konca njenega življenja in še desetletja po njeni smrti. Bila je žrtev konstruktov, ki so bili posledica nerazumevanja, govoric, zavisti, preračunljivosti, površnosti ali nestrokovnosti raziskovalcev. Pa tudi strahu; nekateri, ki so jo poskušali prikazati kot noro in minimalizirati pomen njenega dela, so jo obenem nadzirali in ji stregli po življenju. To ne preseneča, saj je javno in odločno izražala protinacistična in protikomunistična stališča. Med drugo svetovno vojno jo je najprej nadziral gestapo, nato še slovenski partizani, nekaj časa celo žena Josipa Broza Tita, Herta Haas. Imela je veliko srečo, da je preživela ta čas, bila je namreč predvidena tako za deportacijo v koncentracijsko taborišče Dachau kot tudi za likvidacijo ob prihodu v partizane. Prva celovita znanstvena monografija o Almi M. Karlin je rezultat avtoričinega triindvajsetletnega raziskovanja. Prinaša nekatera poglobljena stara spoznanja in številna nova, vsa pa temeljijo na tehtnih virih, ki so dosledno navedeni in povezani v konsistentno celoto. Najpomembnejši viri podatkov, na katerih temeljijo nova spoznanja, so poleg besedil Alme M. Karlin – skozi poznavalsko in pronicljivo izbrane citate tako sama pripoveduje o sebi –, številni novoodkriti dokumenti v Sloveniji in Nemčiji ter pričevanja ljudi, zlasti tistih, ki so jo osebno poznali.

Barbara Trnovec je antropologinja, etnologinja, kustosinja in skrbnica Zbirke Alme Karlin v Pokrajinskem muzeju Celje, asistentka raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, publicistka in predavateljica, avtorica razprodane monografije Kolumbova hči: življenje in delo Alme M. Karlin (2011) in avtorica odmevne, velike pregledne razstave Kolumbova hči Alma M. Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani, osrednjem slovenskem hramu kulture (2017). Je dolgoletna raziskovalka življenja in dela Alme M. Karlin, njena odlična poznavalka in biografinja.

€ 34.00