Človek, delo in organizacija. Pregled psiholoških področij in perspektiv

<

9 789612 378837

Clovek_delo_in_organizacija_naslovka_FINAL.indd 1

<

CLOVEK, DELO IN ORGANIZACIJA <

<

PREGLED PSIHOLOSKIH PODROCIJ IN PERSPEKTIV Boštjan Bajec, Eva Boštjančič, Sara Tement

V monografiji je sistematično in strukturirano predstavljen pregled ključnih področij, ki so pomembna za poznavanje psihologije dela, kot so selekcija kadrov in zaposlovanje, izobraževanje in razvoj zaposlenih, organizacijski razvoj, merjenje delovne uspešnosti, zadovoljstvo pri delu ..., hkrati pa so teoretski koncepti dopolnjeni z rezultati in spoznanji številnih domačih ter tujih raziskav s področja psihologije dela, kadrovske ter organizacijske psihologije. Pokrite so ključne teme, tudi v sicer podobnih monografijah v tujini redkeje videne vsebine, s katerimi je mogoče opisati dogajanje znotraj organizacije.

Valentin Bucik Za monografijo bodo zainteresirani - ob psihologih, ki delujejo na področju psihologije dela in organizacije - še kadrovski in upravni delavci, organizatorji, vodilno osebje v podjetjih in državni upravi in seveda študenti z vseh teh področij. Prav bo prišla tudi vsem, ki jih zanimajo različna, z delom povezana, psihološka vprašanja.

Marko Polič

<

ISBN 978-961-237-883-7

Boštjan Bajec, Eva Boštjančič, Sara Tement

<

Eva Boštjančič je izredna profesorica za psihologijo dela in organizacij na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s področjem vodenja in pozitivnih pristopov v organizacijah. Ob tem pa tudi svetuje, vodi delavnice, predava zaposlenim v gospodarstvu in javnem sektorju ter ureja spletno stran www.psihologijadela.com.

Sara Tement je docentka za področje psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, počitkom po delu, delovnimi zahtevami in viri ter izgorelostjo. Študentom predava tako v Sloveniji kot v tujini, znanstvena spoznanja na področjih psihologije dela, kadrovske in organizacijske psihologije pa prenaša tudi na zaposlene v okviru predavanj in delavnic.

CLOVEK, DELO IN ORGANIZACIJA: PREGLED PSIHOLOSKIH PODROCIJ IN PERSPEKTIV

Boštjan Bajec je asistent za področje psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s področji časovnega gledišča, izrabe časa in brezposelnostjo, strokovno pa predvsem s kariernim razvojem študentov.

16.12.2016 14:36:08

Človek, delo in organizacija: Pregled psiholoških področij in perspektiv Boštjan Bajec, Eva Boštjančič, Sara Tement

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 1

16.12.2016 9:39:43

Človek, delo in organizacija: Pregled psiholoških področij in perspektiv Avtorji: Boštjan Bajec, Eva Boštjančič, Sara Tement Urednica: Eva Boštjančič Recenzenta: Valentin Bucik, Marko Polič Lektor: Damjan Popič Tehnično urejanje in prelom: Žiga Valetič © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za psihologijo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2016 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 19,90 €

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.9:331.101 BAJEC, Boštjan, 1975Človek, delo in organizacija : pregled psiholoških področij in perspektiv / Boštjan Bajec, Eva Boštjančič, Sara Tement. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 ISBN 978-961-237-883-7 1. Boštjančič, Eva 2. Tement, Sara 287942912

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 2

16.12.2016 9:39:43

Kazalo vsebine

Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 1 Opredelitev psihologije dela in organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Boštjan Bajec

1.1 Pomen ukvarjanja s psihologijo dela in organizacij . . . . . . . . . . . 11

1.2 Umestitev psihologije dela in organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

1.3 Pogoji za psihologe na področju dela in organizacij . . . . . . . . . . 14

2 Zgodovina psihologije dela in organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Boštjan Bajec

2.1 Pomen ukvarjanja z zgodovino psihologije dela in organizacij . . . . 21

2.2 Delitve zgodovinskih obdobij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

2.3 Časovni okvir pred začetkom psihologije dela in organizacij . . . . 23

2.4 Obdobja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

2.5 Prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

2.6 Psihologija dela in organizacij v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

3 Metode raziskovanja in analiza podatkov v psihologiji dela in organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Boštjan Bajec in Sara Tement

3.1 Pomen ukvarjanja z raziskovanjem in analizami podatkov

v psihologiji dela in organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

3.2 Razlike med znanstvenim in neznanstvenim raziskovanjem . . . . . 46

3.3 Vrste raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

3.4 Metode zbiranja podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

3.5 Nekateri postopki analize podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

3

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 3

16.12.2016 9:39:43

4 Zakonodajni okvir dela v psihologiji dela in organizacije . . . . . . . 65 Boštjan Bajec

4.1 Pomen ukvarjanja z zakonodajo na področju psihologije dela

in organizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

4.2 Pomembni viri v delovnem pravu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

4.3 Nekateri drugi viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

4.4 Zaključne misli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

5 Etični okvir dela psihologov v organizacijah . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Eva Boštjančič

5.1 Etično ravnanje v delovnih organizacijah . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

5.2 Zakonska opredelitev etičnega delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . 83

5.3 Integriteta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

5.4 Merjenje etičnega vedênja in integritete . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

5.5 Izzivi etičnega ravnanja kadrovskega področja . . . . . . . . . . . . . 90

6 Psihologija dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Sara Tement in Eva Boštjančič

6.1 Predmet psihologije dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98

6.2 Delovne naloge in njihove značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

6.3 Rezultati delovnih nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

7 Kadrovska psihologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 Eva Boštjančič in Sara Tement

7.1 Predmet kadrovske psihologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136

7.2 Analiza dela in delovnega mesta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137

7.3 Ocenjevanje delovne uspešnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139

7.4 Iskanje in izbor kadrov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144

7.5 Razvoj kadrov in izobraževanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152

7.6 Karierna orientacija in upravljanje s kariernim razvojem . . . . . . 157

4

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 4

16.12.2016 9:39:43

8 Organizacijska psihologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 Eva Boštjančič in Sara Tement

8.1 Predmet organizacijske psihologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165

8.2 Organizacija kot socialni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167

8.3 Organizacijski procesi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172

8.4 Organizacijske enote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207

9 Sorodna področja psihologije dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223 Eva Boštjančič

9.1 Vojaška psihologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224

9.2 Letalska psihologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228

9.3 Psihologija športa in rekreacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230

9.4 Psihologija zdravja pri delu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230

9.5 Vedenjska ekonomija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233

9.6 Psihologija porabnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234

9.7 Okoljska psihologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235

9.8 Psihologija prometa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235

9.9 Politična psihologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236

9.10 Psihologija globalne mobilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238

9.11 Humanitarna psihologija dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238

Povzetki poglavij / Abstracts . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 Stvarno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247

5

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 5

16.12.2016 9:39:43

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 6

16.12.2016 9:39:43

Predgovor Življenje poteka v valovih, večjih in manjših, tako v naravi kot v širši družbi ali pri posamezniku. Val lahko predstavlja izredno topla zima ali povečan prihod migrantov v Slovenijo ali prva zaposlitev, ki se sklada z našimi željami in pričakovanji. Sestavljajo ga vzponi in padci – vzponi so navadno zahtevni, od nas zahtevajo povečan napor, dodatna znanja, višjo raven energije, večjo osebno vključenost. Tudi padci so za nas lahko izziv, saj imamo včasih ob sestopih čas za pogled nazaj, za ovrednotenje našega preteklega dela, morda čas za stvari, za katere drugače ne bi našli prostora. Človek na ta valovanja odreagira tako, kot najbolje ve in zna, nekatere situacije lahko predvidimo, druge nas presenetijo.

Različni dejavniki nas »pri jadranju na valovih« vzpodbujajo, zavirajo, krepijo, omejujejo ali pa slabijo naše vedênje.

Tudi naše delo in kariera, ki je z njim tesno povezana, potekata na podoben način. Delo nam prinaša veliko dobrega – krepi našo samozavest, oblikuje našo samopodobo, prinaša denarno nagrado, nam omogoča osebnostno in strokovno rast, gradi naš status v družbi ter prinaša ugled – pa tudi veliko izzivov, med katere najpogosteje uvrščamo iskanje zaposlitve, potrebo po vzpodbudnem delovnem okolju, željo po tvornih medosebnih odnosih s kolegicami in kolegi, pa zanimivih delovnih nalogah, včasih pa predstavlja izziv le iskanje varnosti, tako fizične (pogodba o zaposlitvi) kot psihične (možnost ostati v delovni organizaciji).

Vsa omenjena področja pokriva psihologija dela, ki prepoznava povezanost med posameznikom, organizacijo in družbo. Prepoznava vplive, kot je npr. povečan vpliv vlade, naraščajoče zavedanje strank, primanjkljaj znanja in spremembe narave delovne sile. Išče odgovore o problemih in področjih, ki vključujejo ljudi pri delu, kot so znanstveniki, svetovalci, izvajalci in mentorji v gospodarstvu, zaposleni v javnem sektorju, zdravstvenih organizacijah, akademskem svetu, širši skupnosti …

V našem prostoru je to prvo znanstveno delo v slovenskem jeziku, ki obravnava tako široko področje, kot so predmet ter metode psihologije dela in organizacij.

Avtorji Boštjan Bajec, Sara Tement in Eva Boštjančič vam želimo predstaviti delo, ki je pisano na znanstveni način, hkrati pa ponuja odgovore na vprašanja, ki se vsakodnevno pojavljajo v organizacijski praksi. Spoprijeli smo se z izzivom, kako številne že uveljavljene psihološke pojme, teoretične koncepte ter 7

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 7

16.12.2016 9:39:43

pojave oz. védenja predstaviti javnosti, pa naj bodo to študenti pri predmetu Psihologija dela in organizacije, psihologi v praksi ali vsi drugi, ki jih zanima področje dela z ljudmi.

V znanstveni monografiji Človek, delo in organizacija: pregled psiholoških področij in perspektiv smo sistematično predstavili pregled ključnih področij, ki so pomembna za poznavanje psihologije dela, med drugim predstavljamo vsebine, kot so selekcija kadrov in zaposlovanje, izobraževanje in razvoj zaposlenih, organizacijski razvoj, merjenje delovne uspešnosti, zadovoljstvo pri delu ... Bralcem smo vsako področje poskušali približati na sistematičen in pregleden način, hkrati pa smo svoja razmišljanja dopolnjevali z rezultati in spoznanji številnih domačih ter tujih raziskav s področja psihologije dela ter kadrovske in organizacijske psihologije. Ker gre za aplikativno vedo, smo teoretično osnovo marsikdaj podkrepili s spoznanji iz prakse, ki pa temeljijo na znanstvenih metodah zbiranja in obdelovanja podatkov.

V prvem poglavju Boštjan Bajec umesti ter opredeli psihologijo dela in organizacij, tako znotraj znanosti na splošno kot tudi znotraj psihološke vede. V Sloveniji na tem področju deluje 22 % psihologov, ki jih povezujejo skupna znanja, raznovrstne delovne izkušnje ter kompetence, v prihodnosti pa pobudo za urejanje tega področja počasi prevzema certifikat Europsy. Če želimo obravnavano področje negovati tudi v prihodnje, je pomembno, da se ozremo v preteklost. Bajec v drugem poglavju na zanimiv in pregleden način predstavlja ključne mejnike, ki so oblikovali področje psihologije dela in organizacij, kot ga poznamo danes. Zanimivo je, da svoj pregled začenja z izumom žarnice ter prenosom elektrike na daljavo, s poglobljenim branjem pa njegov tok pisanja potrdi, da je bila prav industrijska revolucija tista, ki je na področje prinesla začetni elan, prva načrtovana opazovanja ljudi pri delu pa tudi možnosti za eksperimentalno raziskovanje.

Sledita poglavji o vsebinah, ki so potrebne za znanstveno pa tudi praktično delo psihologov. Tretje poglavje je tako namenjeno predstavitvi razlik med znanstvenim in neznanstvenim raziskovanjem, v katerem bralec najde osnovne metode zbiranja, analiziranja ter vrednotenja podatkov (avtorja Boštjan Bajec in Sara Tement). Četrto poglavje povzema ključne zakone in akte, ki urejajo pristojnosti in odgovornosti delovanja psihologov ter tudi drugih strokovnjakov v vsakodnevni praksi v delovnih organizacijah. Avtor je Boštjan Bajec.

8

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 8

16.12.2016 9:39:43

Logično nadaljevanje predhodnega poglavja predstavlja poglavje o etičnih okvirih dela psihologov v organizacijah, katerega avtorica je Eva Boštjančič.

Dotakne se pojmov, kot so etika, morala, integriteta, ugled, odgovornost in etični kodeks. Predstavi tudi primer pisnega obveščenega soglasja, ki ga mora podpisati vsakdo, preden vstopi v selekcijski ali kateri drugi postopek, v katerem se obdelujejo njegovi osebni podatki.

V drugem delu knjige so zbrana poglavja, ki jih vsebinsko lažje razdelimo v zaključene celote. Prvo od teh predstavlja šesto poglavje o psihologiji dela avtoric Sare Tement in Eve Boštjančič, ki podaja teoretičen pogled na značilnosti dela ter možne rezultate oziroma posledice dela, s katerimi so posamezne značilnosti povezane. Dodatno je obravnavana vloga nekaterih osebnostnih potez in dejavnikov, ki določajo izbiro določenih delovnih okolij pa tudi same rezultate dela oziroma posledice določenih značilnosti dela.

Sledita dve obsežni poglavji, ki predstavita ključna vprašanja znanstvenega preučevanja dveh področij – poglavje o kadrovski psihologiji v zaključeno celoto poveže analizo dela, iskanje in selekcijo kadrov, ocenjevanje delovne uspešnosti, razvoj kadrov ter karierno orientacijo, v osmem poglavju Organizacijska psihologija pa Eva Boštjančič in Sara Tement predstavita delovno organizacijo ter psihološke teorije, procese ter manjše organizacijske enote (delovne skupine in time), s pomočjo katerih lahko opišemo dogajanje znotraj nje.

V zadnjem poglavju so predstavljena nekatera sorodna področja psihologije dela, ki so se oblikovala zaradi razvojnih, političnih, ekonomskih in socialnih potreb ter narave določenih poklicev oz. delovnih področij. Poddiscipline, kot npr. vojaška psihologija ali humanitarna psihologija dela, slonijo na spoznanjih osnovne vede, pri čemer pa je predmet raziskovanja za vsako poddisciplino usmerjen v ključne izzive, ki jih določeno področje ponuja in potrebuje. Če zaključimo optimistično in samozavestno, kot sta delo psihologa na obravnavanem področju opisala Landy in Conte (2013), mora biti psihologija dela in organizacij vedno aktualna (upoštevanje globalizacije, recesije, upoštevanje tehničnega razvoja, timskega dela, različnih oblik zaposlitve) in uporabna (prenos teorij in znanstvenih spoznanj v prakso), seveda pa mora temeljiti na znanstvenih metodah (sistematično opazovanje, oblikovanje hipotez, sistematično zbiranje in obdelava podatkov, logično povezovanje in interpretacija). Upamo, da nam je tako knjigo uspelo napisati.

Eva Boštjančič 9

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 9

16.12.2016 9:39:43

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 10

16.12.2016 9:39:43

1

Opredelitev psihologije dela in organizacij Boštjan Bajec

V pričujočem poglavju predstavimo področje psihologije dela in organizacij, pojasnimo, kakšen je pomen ukvarjanja s področjem, katere so naloge psihologa na področju dela in organizacij in kdo sploh je lahko psiholog na področju dela in organizacij, ter predstavimo razlike med psihologijo dela in organizacij ter sorodnimi področji.

1.1

Pomen ukvarjanja s psihologijo dela in organizacij

Večina izmed nas bo delala 40 let, nekateri tudi več. OECD (N. D.) poroča, da je v njegovem območju povprečen delavec v letu 2014 delal 1770 ur, to je 36,8 ure na teden (zaposleni v Sloveniji 39,3 ure na teden). V prostem času dela tudi veliko študentov in dijakov, tako da so že pred dokončanim formalnim izobraževanjem vključeni v svet dela. Pri delu ne gre le za to, da bi ga opravljali zgolj zaradi zaslužka, ampak pri njem lahko zadovoljujemo tudi druge potrebe – delo nam prinaša finančno nagrado oz. zaslužek, z izkušnjami pridobivamo samozavest, oblikujemo samopodobo, strokovno in osebnostno rastemo, imamo možnost vzpostavljanja socialnih stikov, delo nam prinaša status v družbi, nekaterim tudi ugled (Boštjančič, 2013). Na delovnem mestu torej preživimo velik del svojega budnega časa in posledično ima ta v naših življenjih velik pomen, zato je ukvarjanje s psihologijo na tem področju vsekakor zelo pomembno.

1.2

Umestitev psihologije dela in organizacij

Psihologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem uma in vedênja (Doyle, 2000).

Gre za znanost, saj pri svojem spoznavanju sveta uporablja enako stroge postopke raziskovanja, kot jih lahko najdemo na drugih področjih znanstvenega raziskovanja (Muchinsky, 2006). Psihologija je sicer veda, ki jo uvrščamo različno – nekatere klasifikacije (npr. OECD, 2015) jo uvrščajo med družbene vede, druge (npr. ARRS, N. D.) med družboslovne, tretje med vede o nevroznanosti in vedênju (Glänzel in Schubert, 2003). To je najverjetneje posledica tega, da so nekateri raziskovalci, ki delujejo na področju psihologije, usmerjeni predvsem v biološke vidike, nekateri se ukvarjajo z duševnostjo posameznika, tretji spet bolj s sociološkimi vidiki uma in vedênja.

11

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 11

16.12.2016 9:39:43

Psihologija dela in organizacij je ena izmed uporabnih vej psihologije, ki se pri svojem delu naslanja na teoretične (psihologijo osebnosti, psihologijo motivacije in emocij, razvojno psihologijo, socialno psihologijo, psihološko metodologijo …) kakor tudi na ostale uporabne veje psihologije (drugi dve večji sta še klinična in pedagoška psihologija). Gre za vejo psihologije, ki svoja spoznanja in metode uporablja pri vprašanjih ljudi, ki se pojavljajo na področju poklicne poti, dela in dogajanja v organizacijah. Najdemo jo lahko pod nekoliko različnimi imeni – v Sloveniji govorimo o psihologiji dela in organizacij, kar je nekako v skladu z večino evropskih držav, v Združenih državah Amerike govorijo o industrijsko-organizacijski psihologiji, v Južni Afriki o industrijski psihologiji, v Veliki Britaniji pa o poklicni psihologiji (Muchinsky, 2006; Woods in West, 2010).

Psiholog na področju dela in organizacij je oseba, ki svoja osnovna psihološka znanja dopolnjuje s poznavanjem medodvisnosti posameznikov, organizacij in družbe ter upošteva vplive, kot so vladne politike, povečanje zavedanja potrošnikov, pomanjkanje spretnosti in spreminjajoča narava dela (Landy in Conte, 2007). Spodbuja ustrezne odzive na težave, ki vključujejo ljudi pri delu, tako da spodbuja in svetuje poslovnim, proizvodnim, delovnim, javnim, akademskim, skupnostnim in zdravstvenim organizacijam.

Na področju psihologije dela in organizacije je zaposlenih približno 4 % psihologov v Združenih državah Amerike (vsaj na osnovi podatkov o članih Ameriške psihološke zveze), od teh jih 39 % dela na univerzah, 35 % v posvetovalnih organizacijah, 20 % v proizvodnji in 6 % v vladnih službah (Muchinsky, 2006).

Delimo jih torej lahko (Landy in Conte, 2007) na znanstvenike (ki z raziskavami odkrivajo načela delovanja posameznika, skupin in organizacij), svetovalce (ki razvijajo znanstvena spoznanja in jih uporabljajo pri reševanju težav pri delu) in učitelje (ki izobražujejo o raziskovanju in uporabi psihologije dela in organizacij). V Sloveniji dela na področju psihologije dela in organizacij (sklepajoč na osnovi rezultatov ankete, ki sem jo izvedel med diplomanti psihologije), približno 22 % psihologov, od tega jih je: • 29 % v kadrovski službi organizacije, • 18 % v podjetju, ki se ukvarja z izobraževanjem zaposlenih, • 16 % v agenciji, ki se ukvarja s posredovanjem zaposlitev, • 16 % v poklicnem svetovanju (večinoma na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ali pri koncesionarjih), • 16 % v trženju, 12

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 12

16.12.2016 9:39:43

• 4 % na področju tržnega raziskovanja, • 2 % na področju stikov z javnostmi.

Delo psihologov na področju dela in organizacij se deli na različna področja (Muchinsky, 2006; Woods in West, 2010), in sicer: • izbira kadra in njegovo nameščanje (razvoj postopkov za izbor kadra, njegovo nameščanje in napredovanje), • vedenje v organizacijah, razlike med posamezniki in stališča pri delu (ukvarjanje z razlikami med posamezniki pri delu), • urjenje in razvoj kadra (ugotavljanje dejavnikov, ki so potrebni, da bi se izboljšalo delovno učinkovitost, razvoj programov za izboljšanje teh dejavnikov in vrednotenje učinkovitosti ukrepov), • ocenjevanje dela (določanje kriterijev za ocenjevanje, kako dobro delavci opravljajo svoje delo, ocenjevanje kakovosti dela), • motivacija za delo (priprave ukrepov za motiviranje delavcev, vrednotenje učinkovitosti teh ukrepov), • organizacijska kultura (ukvarjanje z značilnostmi kulture organizacije, organizacijskimi vodili, ki so lahko formalna ali neformalna), • organizacijski razvoj (analiza strukture organizacije, da se poveča zadovoljstvo in učinkovitost posameznikov, delovnih skupin in strank, pospeševanje organizacijskega razvoja), • kakovost delovnega življenja (ukvarjanje z dejavniki, ki pripomorejo k zdravi in učinkoviti delovni sili, ukvarjanje z zadovoljstvom pri delu), • karierne poti (preučevanje poklicnih poti in svetovanje na področju kariernega razvoja) in • ergonomija (priprava orodij in strojev, da so kompatibilni s človekovimi zmožnostmi).

Psiholog pri svojem delu, sploh če je zaposlen v delovni organizaciji, ne opravlja dela samo na enem izmed navedenih področij, temveč se naloge in področja med seboj prepletajo.

Psihologija dela in organizacij ima v posameznih predelih sveta nekoliko različne poudarke (Woods in West, 2010). V Združenih državah Amerike je bolj osredotočena na probleme vodenja, upravljanja z zaposlenimi za izboljšanje učinkovitosti, v evropskem prostoru pa je zaradi močnejšega delavskega gibanja in humanistične tradicije v raziskovanju nekoliko večji poudarek na dobrobiti delavca.

Vrednote, ki vodijo psihologijo dela in organizacij (Woods in West, 2010), so: 13

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 13

16.12.2016 9:39:43

• zavezanost znanosti (zavezani smo znanstveni in metodološki strogosti pri raziskovanju ljudi in organizacij), • zavezanost koristi (zavezani smo reševanju praktičnih težav, uporabi psihologije pri vprašanjih, ki so pomembna za ljudi in organizacije), • zavezanost etiki (zavezani smo najvišji etični praksi pri uporabi psihologije pri organizacijskem delu) in • zavezanost ravnotežju med ljudmi in organizacijami (zavezani smo iskanju rešitev, ki prinašajo dobrobit tako posamezniku kot organizaciji ter se izogibamo temu, da bi žrtvovali kateregakoli – ideal, ki se mu skušamo ves čas bližati, je, da bi bili vsi ljudje zadovoljni pri svojem delu in bi bili zanj tako usposobljeni, da bi ga opravljali izvrstno – Aamodt, 2013).

Za razliko od drugih področij, ki se ukvarjajo z delom in človekom pri delu (Aamodt, 2013), je psihologija dela in organizacij bolj usmerjena v uporabo znanstvenih spoznanj in manj v uporabo primerov dobrih praks. V osnovi se bolj ukvarja z ljudmi v organizaciji, medtem ko se druge vede (npr. pravo, ekonomija …) bolj ukvarjajo s pravnimi ali ekonomskimi vidiki. Bolj kot druga področja poudarja tudi posameznika ter njegovo individualizacijo.

1.3

Pogoji za psihologe na področju dela in organizacij

Pri izobraževanju psihologov, da bi lahko bili samostojno usposobljeni za delo na področju dela in organizacij (in psihologov nasploh), se v veliki večini primerov (Norcross, Gallagher in Prochaska, 1989; O'Sullivan in Quevillon, 1992) uporablja model znanstvenik – praktik (model Boulder). Gre za model, ki je bil sicer razvit v namene izobraževanja v klinični psihologiji (Baker, 2000), po katerem mora biti (klinični) psiholog usposobljen tako za raziskovanje kot tudi za strokovno delo v praksi.

Psihologija je v tujini poklic, ki je zakonsko urejen. V Združenih državah Amerike ima vsaka zvezna država svoj zakon, ki opredeljuje, kakšni so zahtevana izobrazba, izkušnje, preizkusi znanja in administrativne zahteve (Muchinsky, 2006). V večini zveznih držav je za samostojno delo na področju dela in organizacij treba imeti doktorat, vsaj eno do dve leti delovnih izkušenj na področju psihologije dela in organizacij (Aamodt, 2010 in 2013) ter opraviti pisni izpit, kandidati pa morajo imeti tudi državljanstvo oziroma dovoljenje za bivanje ter biti dobrega značaja (Muchinsky, 2006). Kompetence, ki naj bi jih imel psiholog v Združenih državah Amerike (SIOP, 1994), so: 14

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 14

16.12.2016 9:39:44

• temeljne psihološke - zgodovina in pristopi v psihologiji, - področja psihologije, • zbiranje podatkov in analiza - raziskovalne metode, - metode analize podatkov, • temeljne industrijsko-organizacijske - etični, zakonski in poslovni kontekst, - merjenje razlik med posamezniki, - izbor in razvoj kriterijev, - analiza dela in nalog, - izbor in razporejanje kadra, - ocenjevanje dela in povratna informacija, - urjenje: teorija, priprava programov in ovrednotenje, - motivacija za delo, - teorija stališč, - teorija in procesi majhnih skupin, - teorija organizacij, - organizacijski razvoj, • dodatne kompetence (neobvezne, a zaželene): - teorija razvoja kariere, - učinkovitost delavca/dejavniki učinkovitosti, - vedenje porabnikov, - plačevanje in nagrajevanje, - odnos s sindikati.

V Sloveniji poklic psihologa še ni zakonsko urejen (nimamo enega zakona, ki bi pokrival dejavnost in licenciranje vseh psihologov, je pa le-ta v pripravi), zaposlovanje psihologov na določenih področjih določajo področni zakoni ali podzakonski akti, za področje psihologije dela in organizacij pa nimamo področnega zakona, ki bi urejal to področje. Na evropski ravni se za licenciranje psihologov vzpostavlja certifikat Europsy (EFPA, N.D.), ki je vpeljan tudi v Sloveniji. Določa pogoje za to, da lahko nekdo samostojno opravlja delo kot psiholog. Javnosti omogoča, da lahko ugotovi, ali je psiholog kompetenten za delo na določenem področju. Pridobijo ga lahko psihologi, ki izpolnijo določene izobrazbene in strokovne kriterije. Ti so za psihologa na področju dela in 15

Clovek_delo_in_organizacija_FINAL.indd 15

16.12.2016 9:39:44

<

9 789612 378837

Clovek_delo_in_organizacija_naslovka_FINAL.indd 1

<

CLOVEK, DELO IN ORGANIZACIJA <

<

PREGLED PSIHOLOSKIH PODROCIJ IN PERSPEKTIV Boštjan Bajec, Eva Boštjančič, Sara Tement

V monografiji je sistematično in strukturirano predstavljen pregled ključnih področij, ki so pomembna za poznavanje psihologije dela, kot so selekcija kadrov in zaposlovanje, izobraževanje in razvoj zaposlenih, organizacijski razvoj, merjenje delovne uspešnosti, zadovoljstvo pri delu ..., hkrati pa so teoretski koncepti dopolnjeni z rezultati in spoznanji številnih domačih ter tujih raziskav s področja psihologije dela, kadrovske ter organizacijske psihologije. Pokrite so ključne teme, tudi v sicer podobnih monografijah v tujini redkeje videne vsebine, s katerimi je mogoče opisati dogajanje znotraj organizacije.

Valentin Bucik Za monografijo bodo zainteresirani - ob psihologih, ki delujejo na področju psihologije dela in organizacije - še kadrovski in upravni delavci, organizatorji, vodilno osebje v podjetjih in državni upravi in seveda študenti z vseh teh področij. Prav bo prišla tudi vsem, ki jih zanimajo različna, z delom povezana, psihološka vprašanja.

Marko Polič

<

ISBN 978-961-237-883-7

Boštjan Bajec, Eva Boštjančič, Sara Tement

<

Eva Boštjančič je izredna profesorica za psihologijo dela in organizacij na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s področjem vodenja in pozitivnih pristopov v organizacijah. Ob tem pa tudi svetuje, vodi delavnice, predava zaposlenim v gospodarstvu in javnem sektorju ter ureja spletno stran www.psihologijadela.com.

Sara Tement je docentka za področje psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, počitkom po delu, delovnimi zahtevami in viri ter izgorelostjo. Študentom predava tako v Sloveniji kot v tujini, znanstvena spoznanja na področjih psihologije dela, kadrovske in organizacijske psihologije pa prenaša tudi na zaposlene v okviru predavanj in delavnic.

CLOVEK, DELO IN ORGANIZACIJA: PREGLED PSIHOLOSKIH PODROCIJ IN PERSPEKTIV

Boštjan Bajec je asistent za področje psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s področji časovnega gledišča, izrabe časa in brezposelnostjo, strokovno pa predvsem s kariernim razvojem študentov.

16.12.2016 14:36:08