Dežela kozolcev

02 ovitek_Layout 1 16/3/18 11:29 Page 1

Dežela kozolcev

Sodeč po nezadržnem propadanju naše etnografske, pa tudi vse ostale kulturne in naravne dediščine, najbrž ni pretirana trditev, da Slovenci svoje dediščine ne poznamo in posledično tudi ne cenimo dovolj. Vsekakor pa drži, da se njene neprecenljive vrednosti za obstoj narodne istovetnosti ne zavedamo v pravi meri.

Brez obotavljanja sicer lahko zatrdimo, da imamo lepe in programsko bogate, všečnostne muzeje. Vendar ti večidel nimajo varovanja kulturne dediščine v izvornem okolju (kot temelj narodne istovetnosti) za svojo prednostno nalogo. Boleče je tudi res, da je država Slovenija tačas še vedno brez strategije varovanja kulturne dediščine in nobena, ampak zares, čisto nobena od naših političnih strank v svojem programu ne pozna besedice, kaj šele programa, ki bi govoril o pomenu kulturne dediščine za sodobno družbo. Zato je pričujoči zbornik ob enodnevnem strokovnem srečanju toliko bolj dragocen. Opozarja na zaskrbljujoče stanje dediščine na podeželju, na pomen vključevanja skupnosti in hkrati prinaša pomembna dediščinska teoretična znanja in premalo znane vidike s področja varovanja dediščine v izvornem prostoru. Pozornemu bralcu se bo brez dvoma razkril presodni pomen teoretičnega znanja za oblikovanje in organizacijo celovite (eko)muzealizacije in s tem uspešnejšega varovanje dediščine. Ekomuzej, kot kažeta prispevka hrvaških udeležencev, ne more nastati brez teoretične podkovanosti.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je med francoskimi dediščinskimi vizionarji rodila ideja ekomuzeja kot odgovor na kritično zaostrene družbene razmere. S celovitim konceptom kulturne dediščine kot vrednote življenja v izvornem prostoru, torej celote prostora, prebivalstva in časa, so ustvarili novo muzejsko paradigmo, ki je zaznamovala delovanje tradicionalnih muzejev in jih potisnila v aktivno in odgovorno družbeno delovanje. Ideja ekomuzeja je spremenila muzeološko vedo in vzpodbudila nastanek heritologije kot dediščinske vede, ki se ukvarja s celostnim fenomenom dediščine, družbe in človeka.

Slovenci smo na tej poti obtičali. Zanemarili smo skupne teoretične študije, fragmentarizirali znanje in razparcelirali delovanje ustanov in strokovnjakov – kot bi ne šlo za naše skupno, narodno dobro. Umetno razpršen in posledično zamegljen pogled največkrat onemogoča prepoznavanje vzpodbud od »spodaj navzgor«, ki so predpogoj za nastanek ekomuzeja. Če k temu dodamo slovenski teoretični primanjkljaj na tem področju, bo stanje takoj razumljivo – ne pa tudi opravičljivo!

Iz vseh naštetih vzrokov je zbornik dragocen prispevek k slovenskemu dediščinjenju in dragoceno čtivo mladim generacijam, ki globlje razumejo usodni pomen izginjanja dediščine v izvirnem prostoru in se bolje zavedajo odgovornosti muzejske stroke napram skupnosti in celotni družbi.

Ddr. Verena Vidrih Perko

24,90 €

Dežela kozolcev • Muzeji na prostem in ekomuzeji kot izziv ...

Iz recenzije Dediščina – naše korenine

Muzeji na prostem in ekomuzeji kot izziv sodobnemu varstvu in popularizaciji kulturne dediščine – primer Dežele kozolcev • Z b o r n I k r e f e r at o V MeDnaroDnega kolokVIja Z okroglo MIZo

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 1

Dežela kozolcev

Muzeji na prostem in ekomuzeji kot izziv sodobnemu varstvu in popularizaciji kulturne dediščine – primer Dežele kozolcev Z b o r n i k r e f e r atov m e d n a r o d n e g a kolokvija Z okroglo miZo

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 2

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 3

Dežela kozolcev

Muzeji na prostem in ekomuzeji kot izziv sodobnemu varstvu in popularizaciji kulturne dediščine – primer Dežele kozolcev Z b o r n i k r e f e r atov m e d n a r o d n e g a kolokvija Z okroglo miZo

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 4

Dežela kozolcev Muzeji na prostem in ekomuzeji kot izziv sodobnemu varstvu in popularizaciji kulturne dediščine – primer Dežele kozolcev Z b o r n i k r e f e r atov m e d n a r o d n e g a ko lo k v i j a Z o k r o g lo m i Zo

Šentrupert na dolenjskem, galerija oŠ dr. Pavla lunačka Šentrupert, 31. marec 2014 Zbirka: Kulturna dediščina, Zvezek 12 Urednika: Dušan Štepec, Vito Hazler Odgovorni urednik zbirke: Miha Kozorog Uredniški odbor zbirke: Janez Bogataj, Mateja Habinc, Jože Hudales, Božidar Jezernik, Mirjam Mencej, Rajko Muršič © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018 Vse pravice pridržane Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdali: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod Dežela kozolcev Šentrupert.

Oblikovanje: Edi Berk / KROG, Ljubljana Fotografija na ovitku: Alenka Lamovšek Fotografije v notranjosti: avtorji so navedeni ob fotografijah v knjigi; Franc Aš, Darko Babić, Eda Benčič Mohar, Božena Hostnik, Tomo Jeseničnik, Bernarda Jesenko Filipič, Marija Ana Kranjc, Alenka Lamovšek (tudi na straneh 2, 10, 12, 16, 20, 22 in 23, 96–97, 114–115), Borut Lampret, Jure Nastran, Franc Pepelnak, Boštjan Pucelj (tudi na strani 102), Dušan Strgar, Dušan Štepec (tudi na straneh 6 in 18) in Robert Štrukelj.

Lektura: Ana Žagar Angleški prevod: Philip Mason Recenzentka: Verena Vidrih Perko Tisk: Birografika Bori d.o.o., Ljubljana Naklada: 400 izvodov Ljubljana 2018 Prva izdaja, prvi natis Iskreno se zahvaljujemo družbam in posameznikom, ki so podprli in pomagali pri izvedbi zbornika: Ce-Invest d.o.o. Trebnje, Esplanada d.o.o. Slovenska vas, Deu, žaga, transporti, bencinski servis d.o.o. Mokronog, Gostilna Jaklič Šentrupert, Janko Brate s.p., gradbeni inženiring Trebnje, Matrika svetovanje, poslovne storitve d.o.o. Ljubljana, Občina Šentrupert, SEP d.o.o. Mokronog, Tesarstvo Bajc Damjan Bajc s.p. Zidani Most, Transportne storitve Judež d.o.o. Novo mesto, Vinska klet Frelih d.o.o. Šentrupert.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 728.94:633.2(497.4) DEŽELA kozolcev : muzeji na prostem in ekomuzeji koz izziv sodobnemu varstvu in popularizaciji kulturne dediščine - primer Dežele kozolcev : zbornik referatov mednarodnega kolokvija z okroglo mizo, [Šentrupert na Dolenjskem, Galerija v Osnovni šoli, 31. marec 2014] / [urednika Dušan Štepec, Vito Hazler ; angleški prevod Philip Mason]. - 1. izd., 1. natis. V Ljubljani : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. - (Kulturna dediščina ; zv. 12) ISBN 978-961-06-0047-3 1. Štepec, Dušan 294002944

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 5

Kazalo

Uvodne besede urednikov

7

Dežela kozolcev postaja ekomuzej r u P e rt g o l e , župan Občine Šentrupert

11

j e l k a P i r kov i č , generalna direktorica ZVKDS

13

b r a n k a b r c a r , direktorica Dežele kozolcev

17

O dediščini in njenem upravljanju V zavetju kozolca

Izhodišča in cilji mednarodnega kolokvija z okroglo mizo

19

Referati

d u Š a n S t r g a r , d u Š a n Š t e P ec Pregled stanja na področju muzejev na prostem v Sloveniji: primerjalna analiza štirih največjih muzejev na prostem v državi a l e n k a l a m ov Š e k Dediščina je priložnost da r ko b a b i ć Ekomuzej – poziv k participativnem upravljanju z dediščino d r ag a n a lu c i j a r at kov i ć ay d e m i r Ekomuzej Batana, Rovinj

Okrogla miza / Povzetek Zaključki kolokvija / Splošna priporočila

25 53 67 87 99 111

Dodatek

v i to H a Z l e r Muzeji na prostem in ekomuzeji kot izziv sodobnemu varstvu in popularizaciji kulturne dediščine ljubo laH Geneza prizadevanj za muzeje na prostem na Slovenskem d u Š a n Š t e P ec , l j u b o l a H Muzej na prostem v Šentrupertu – med teorijo in prakso, od ideje do uresničitve m oj c a r a m ov Š »Mogu je bit! Drugač ni mogla kmetija obstajat, če ni imela kuzouca.« Raziskava o kozolcih in tesarjih v Mirnski dolini

Avtorji prispevkov

117 139

163

193 224

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 6

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 7

Uvodne besede urednikov

I

zdajanje strokovnih publikacij s področja znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela postaja vse bolj naporno delo, saj je povezano s pridobivanjem potrebne finančne podpore, ki je iz leta v leto težje dosegljiva. To vpliva na učinkovitost uredniškega dela, saj se uredniki poleg osnovnih delovnih obveznosti srečujejo tudi z vprašanji financiranja in vse pogosteje še z zapletenimi postopki sofinanciranja iz več različnih virov, kar med drugim zahteva veliko potrpežljivosti, koordinacij, dogovarjanja in prepričevanja. Tudi v našem primeru je bilo podobno, saj smo želeli čim prej izdati zbornik referatov mednarodnega kolokvija z okroglo mizo, ki smo ga 31. marca 2014 v Šentrupertu na Dolenjskem organizirali novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Občina Šentrupert in Dežela kozolcev Šentrupert d. o. o. Več kot tri leta časa je bilo potrebno, da smo uspeli pridobiti zadostno finančno podporo za izdajo pričujočega zbornika.

Kljub časovnemu odlogu menimo, da vsebina ni v ničemer izgubila na aktualnosti, kar se rado zgodi, če se prispevkov ne objavi takoj. Problematika muzejev na prostem in ekomuzejev je namreč še vedno aktualna, domačih objav o navedenih tematikah pa je še vedno relativno malo, čeprav sta temi med ključnimi strokovnimi izzivi sodobnega varstva in popularizacije kulturne dediščine.

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 8

d u š a n š t e p ec , v i to h a z l e r • Uvodne besede urednikov

8

V

Sloveniji se že dalj časa pojavljajo različne ideje in prizadevanja za postavitev muzejev na prostem, v zadnjem letih pa se rojevajo tudi poskusi oblikovanja ekomuzejev, ki naj bi dediščino še bolj približali ljudem – domačinom in obiskovalcem. Na temo muzejev na prostem se je pri nas zgodilo že kar nekaj posvetov, na katerih so se izoblikovala stališča do navedene problematike, predvsem do njene vloge v muzejski in spomeniškovarstveni dejavnosti. V zadnjem obdobju je izstopal zlasti mednarodni posvet o muzejih na prostem, ki so ga leta 2005 v Kopru organizirali Slovensko konservatorsko društvo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center Republike Slovenije in celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na njem je bil jasno izpostavljen interes spomeniškovarstvene dejavnosti po oblikovanju novih muzejev na prostem in vzdrževanju že obstoječih, saj v njihov prid govori večplastnost pomenov ohranjanja in populariziranja kulturne dediščine.

Z organizacijo mednarodnega kolokvija in okrogle mize v Šentrupertu na Dolenjskem, z naslovom Muzeji na prostem in ekomuzeji

kot izziv sodobnemu varstvu in populariziranju dediščine – primer Dežele kozolcev,

smo opozorili na dodatne oblike varstva in promocije kulturne dediščine opozorili še prek ekomuzejev in s tem poskušali narediti korak naprej tudi v Sloveniji. Mednarodni posvet z okroglo mizo ni bil brez razloga organiziran v Šentrupertu na Dolenjskem, saj smo tam leta 2013 odprli prvi tematski muzej kozolcev na prostem v svetu. Na omenjenem posvetu smo želeli opozoriti na naslednja temeljna strokovna in tudi razvojna vprašanja varstva in popularizacije kulturne dediščine:

• Ali se v Sloveniji zavedamo poslanstva muzejev na prostem in ekomuzejev?

• Ali njihovo poslanstvo razumemo in sprejemamo?

• Ali poznamo mednarodna priporočila, dobre prakse in standarde njihovega delovanja?

• Kakšne so njihove trajne naloge, nameni in cilji, ki opredeljujejo njihovo bistvo obstoja?

• Kako zagotoviti sistemsko ureditev in pogoje za njihovo institucionalno povezovanje in delovanje?

Omenjena tematika in problematika se je vrsto let razvijala in spodbujala v okviru mednarodnih simpozijev etnologov konservatorjev Slovenije in Hrvaške (SEK), ki kontinuirano potekajo od leta 2000 (Metlika, Stari grad – Paklenica, Brežice, Hvar, Trenta, Požega in Krško). Na posvetu, ki je bil v Trenti leta 2013, je bil med drugimi usmeritvami sprejet tudi sklep, da se med enim in drugim posvetom organizira eden ali več enodnevnih kolokvijev z aktualno tematiko. Člani stalnega organizacijskega odbora SEK (Ana Mlinar, mag. Zoran Čiča, Dušan Strgar in mag. Dušan Štepec) so med drugim podprli predlog Dušana Štepca, da bi bilo smiselno na enem od kolokvijev, ki bodo sledil posvetu v Trenti, osvetliti tudi problematiko muzejev na prostem in ekomuzejev v Sloveniji in na Hrvaškem, in sicer na vzorčnem primeru leta 2013 odprtega Muzeja na prostem v Šentrupertu, znanega tudi pod imenom Dežela kozolcev.

Pobuda, da bi kolokvij organizirali v šentrupertskem muzeju, je bila potrjena tudi s strani programskega sveta Dežele kozolcev, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Občine Šentrupert. Za to so se vse tri omenjene ustanove tudi dejavno vključile v njegovo izvedbo. Izhodišča in program kolokvija

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 9

d u š a n š t e p ec , v i to h a z l e r • Uvodne besede urednikov

9 je oblikoval in pripravil programsko-organizacijski odbor v sestavi:

Prispevek ljuba laha govori o genezi prizadevanj za muzeje na prostem na Slovenskem.

mag. Zoran čiča, dr. vito Hazler, dr. ljubo lah, alenka lamovšek, ana mlinar, urša repše, dušan Strgar in mag. dušan Štepec.

dušan Štepec in ljubo lah celovito predstavljata nastajanje šentrupertskega muzeja na prostem s praktičnega in teoretičnega spomeniškovarstvenega vidika.

Vsebina zbornika sledi programu kolokvija in je zato namenoma razdeljena na dva tematsko povezana sklopa. V prvem sklopu so objavljeni prispevki, ki so bili na kolokviju predstavljeni. Uvodni del zaključujeta povzetek okrogle mize in zaključni sklepi posveta. dušan Strgar in dušan Štepec predstavljata problematiko nesistemskega pristopa k muzejem na prostem na primeru analize stanja štirih najpomembnejših muzejev na prostem v državi.

Prispevek alenke lamovšek govori o šentrupertskem muzeju na prostem kot o priložnosti za razvoj kraja. darko babić piše o razvoju ekomuzejev po svetu, njihovi ideji in razvojnih različicah. dragana lucija ratković aydemir pa predstavlja svojo praktično izkušnjo z nastanjanjem in vodenjem Ekomuzeja batana v Rovinju.

Drugi sklop predstavlja dodatek štirih člankov, s katerimi smo poskušali problematiko posveta dopolniti in celovito zaokrožiti. vito Hazler piše o muzejih na prostem in ekomuzejih kot o izzivih sodobnemu varstvu ter popularizaciji kulturne dediščine.

Dodatek v zborniku zaključuje članek mojce ramovš, v katerem na enem mestu predstavlja vse kozolce, ki so bili prestavljeni v šentrupertski muzej na prostem.

Z organizacijo mednarodnega kolokvija in okroglo mizo smo želeli soočiti poglede različnih strokovnjakov in zainteresirane javnosti. V glavnem nam je to uspelo, za kar so zaslužni referenti in na posvetu prisotni strokovnjaki ter ostali gostje, ki so z izčrpnimi razpravami sodelovali na okrogli mizi.

Rezultat posveta in okrogle mize so tudi zaključki, ki sva jih urednika, v sodelovanju z Ljubom Lahom, družno redakcijsko strnila, uredila in objavila. Splošna priporočila lahko služijo vsem nosilcem načrtovanja kulturne politike na ravni države in lokalnih skupnosti. Pomembno je, da se v prihodnjo strategijo varstva kulturne dediščine na Slovenskem vključijo tudi muzej na prostem in ekomuzej kot dodatni obliki varstva in popularizacije kulturne dediščine. Hkrati so zaključki tudi poziv načrtovalcem kulturne politike, da oblikujejo sistemsko financiranje vzpostavitve in delovanja muzejev na prostem in ekomuzejev v Sloveniji ter ob tem poskrbijo za njihovo ustrezno implementacijo v zakonodajo. mag. dušan Štepec dr. vito Hazler

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 10

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 11

Dežela kozolcev postaja ekomuzej R u p e R t G o l e , Ž U PA N O B Č I N E Š E N T R U P E RT

D

ežela kozolcev v Šentrupertu je muzej na prostem, ki privablja mnogo obiskovalcev in je nedvomno postala generator turističnega in kulturnega razvoja za celotno Mirnsko dolino.

Projekt se je razvijal do trenutne podobe kar nekaj let. Vesel sem, da smo s pomočjo interdisciplinarno zastopanega strokovnega sveta projekt v vseh fazah strokovno usmerjali in utemeljili. Popolnoma jasno je, da se zgodba ne konča tu in da je nujno potrebno umno načrtovanje razvoja muzeja na prostem za prihodnost. Da bi znali pravilno usmeriti ta razvoj, je potrebna izmenjava znanj in izkušenj, proučevanje dobrih praks ter strokovni pristop. Prepričan sem, da lahko ravno Dežela kozolcev definira nove smernice razvoja podobnih projektov in postane primer dobre prakse. Odnos do varstva kulturne dediščine se skozi zgodovino spreminja in se vedno znova prilagaja času in prostoru.

Kozolci so del naše dediščine, ki so za naš narod izjemno pomembni. Z izgubljanjem svoje prvotne funkcije, pospešeno propadajo. Z njimi izginja tudi znanje obdelave lesa in mnogo običajev, ki so bili vezani na življenje in delo povezanim s kozolci. Poslanstvo Dežele kozolcev je med drugim tudi proučevanje in prenos dediščine na mlajše rodove. Verjetno je najprimernejši način prenosa tega znanja prav skozi model eko muzeja, kar na neki način Dežela kozolcev, že postaja. To je ne nazadnje tudi v velikem interesu občine in njenih občanov, saj želimo biti čim bolj povezani z Deželo kozolcev in aktivnostmi, ki se tam in v širšem prostoru odvijajo. Mednarodni kolokvij v Šentrupertu je bil izjemno koristen za izmenjavo pogledov in izkušenj, saj tematika, ki smo jo obravnavali, ni ravno pogosto tema strokovnih debat. Hvaležen sem, da smo imeli priložnost gostiti to mednarodno strokovno srečanje in podobnih srečanj si želimo tudi v prihodnje. Hvala vsem za sodelovanje.

•

•

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 12

01 Dezela kozolcev 01-224_210 16/3/18 11:35 Page 13

O dediščini in njenem upravljanju

J e l k a p i R ko v i č , G E N E R A L N A D I R E K TO R I C A Z AVO DA

M

Z A V A R S T V O K U LT U R N E D E D I Š Č I N E S L O V E N I J E ( 2 0 0 8 – 2 0 1 3 )

ednarodni kolokvij Muzeji na prostem - pot k ekomuzejem, izziv za deželo kozolcev odpira dve ključni vprašanji sodobnega varstva dediščine v Sloveniji. Vprašanji sta: Zakaj, kako in predvsem za koga upravljati objekte in območja kulturne dediščine in kakšne oblike upravljanja imamo na razpolago? Kako zaustaviti v zadnjih desetletjih vse hitrejše propadanje in uničevanje dediščine podeželja? Naj najprej predstavim svoj pogled na razloge za propadanje in uničevanje dediščine podeželja. Če v razvitih državah zahodnega demokratičnega sveta v zadnjem stoletju beležimo velikanske spremembe na področju kmetijske proizvodnje, kar se med drugim kaže tudi v spremenjeni krajinski sliki in spremenjenem načinu življenja na podeželju, je dediščina podeželja vseeno ohranila velik del svojega družbenega pomena. Hkrati so nove ureditve tako na ravni pokrajine kot arhitekture večinoma upoštevale in v najboljših primerih nadgrajevale tradicijo. Pri nas je krajinska slika - gledano v celoti - še kolikor toliko ohranjena in pomeni eno od najprepoznavnejših značilnosti Slovenije. Žal to ne velja za stavbno dediščino podeželja. Njeno izginjanje lahko pripišemo predvsem ideološkemu zavračanju vsega, kar spominja na tradicijo in kmečko (tudi meščansko) osnovo slovenstva. Da gre bolj za posledico ideološke naravnanosti prejšnjega socialističnega režima in manj za posledico industrializacije in globalizacije, lahko vidimo v tem, da je bila podobne usode kot stavbna dediščina podeželja deležna tudi dediščina meščanstva v različnih pojavnih oblikah. Samo vztrajnemu prizadevanju zagnanih konservatorjev se lahko zahvalimo, da so vsaj najznačilnejši primerki dediščine podeželja ohranjeni prihodnjim rodovom. Pot za uspešno nadaljevanje teh prizadevanj vidim predvsem v razvijanju zavesti javnosti o pomenu in vrednotah tovrstne dediščine za skupnost. Dežela kozolcev je svetel zgled takšnega prizadevanja.

•

•

•

•

02 ovitek_Layout 1 16/3/18 11:29 Page 1

Dežela kozolcev

Sodeč po nezadržnem propadanju naše etnografske, pa tudi vse ostale kulturne in naravne dediščine, najbrž ni pretirana trditev, da Slovenci svoje dediščine ne poznamo in posledično tudi ne cenimo dovolj. Vsekakor pa drži, da se njene neprecenljive vrednosti za obstoj narodne istovetnosti ne zavedamo v pravi meri.

Brez obotavljanja sicer lahko zatrdimo, da imamo lepe in programsko bogate, všečnostne muzeje. Vendar ti večidel nimajo varovanja kulturne dediščine v izvornem okolju (kot temelj narodne istovetnosti) za svojo prednostno nalogo. Boleče je tudi res, da je država Slovenija tačas še vedno brez strategije varovanja kulturne dediščine in nobena, ampak zares, čisto nobena od naših političnih strank v svojem programu ne pozna besedice, kaj šele programa, ki bi govoril o pomenu kulturne dediščine za sodobno družbo. Zato je pričujoči zbornik ob enodnevnem strokovnem srečanju toliko bolj dragocen. Opozarja na zaskrbljujoče stanje dediščine na podeželju, na pomen vključevanja skupnosti in hkrati prinaša pomembna dediščinska teoretična znanja in premalo znane vidike s področja varovanja dediščine v izvornem prostoru. Pozornemu bralcu se bo brez dvoma razkril presodni pomen teoretičnega znanja za oblikovanje in organizacijo celovite (eko)muzealizacije in s tem uspešnejšega varovanje dediščine. Ekomuzej, kot kažeta prispevka hrvaških udeležencev, ne more nastati brez teoretične podkovanosti.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je med francoskimi dediščinskimi vizionarji rodila ideja ekomuzeja kot odgovor na kritično zaostrene družbene razmere. S celovitim konceptom kulturne dediščine kot vrednote življenja v izvornem prostoru, torej celote prostora, prebivalstva in časa, so ustvarili novo muzejsko paradigmo, ki je zaznamovala delovanje tradicionalnih muzejev in jih potisnila v aktivno in odgovorno družbeno delovanje. Ideja ekomuzeja je spremenila muzeološko vedo in vzpodbudila nastanek heritologije kot dediščinske vede, ki se ukvarja s celostnim fenomenom dediščine, družbe in človeka.

Slovenci smo na tej poti obtičali. Zanemarili smo skupne teoretične študije, fragmentarizirali znanje in razparcelirali delovanje ustanov in strokovnjakov – kot bi ne šlo za naše skupno, narodno dobro. Umetno razpršen in posledično zamegljen pogled največkrat onemogoča prepoznavanje vzpodbud od »spodaj navzgor«, ki so predpogoj za nastanek ekomuzeja. Če k temu dodamo slovenski teoretični primanjkljaj na tem področju, bo stanje takoj razumljivo – ne pa tudi opravičljivo!

Iz vseh naštetih vzrokov je zbornik dragocen prispevek k slovenskemu dediščinjenju in dragoceno čtivo mladim generacijam, ki globlje razumejo usodni pomen izginjanja dediščine v izvirnem prostoru in se bolje zavedajo odgovornosti muzejske stroke napram skupnosti in celotni družbi.

Ddr. Verena Vidrih Perko

24,90 €

Dežela kozolcev • Muzeji na prostem in ekomuzeji kot izziv ...

Iz recenzije Dediščina – naše korenine

Muzeji na prostem in ekomuzeji kot izziv sodobnemu varstvu in popularizaciji kulturne dediščine – primer Dežele kozolcev • Z b o r n I k r e f e r at o V MeDnaroDnega kolokVIja Z okroglo MIZo