Rdeča mavrica. Delavska socialistična gibanja na razpotjih: 1848-1918-1948

Prof.

dr.

Avgust Lešnik,

Avgust Lešnik

so-

Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani uvedel in predaval (1987– 2017) študijske predmete s področja historične in politične sociologije. Raziskovalno se ukvarja s problematiko klasičnih družbenih gibanj v novejši

evropski

zgodovini,

še posebej s socialnodemokratskim in komunističnim gi-

banjem, kar je tudi predmet pričujoče knjige; nadalje s

temami s področja politične sociologije ter s tematiko, ki

Ena najbolj temeljitih tez pričujočega dela je v tem, da takrat, ko ljudje ne moremo uresničevati svojih socialnih pravic, takrat tudi ne moremo uresničevati potrebe po svobodi. Človekove svobode ni onkraj možnosti udejanja socialnih pravic ... prof. dr.

Cvetka Hedžet Tóth

je na presečišču sociološke in zgodovinske znanosti rična sociologija).

Rezultate

(histo-

svojih raziskav je

predstavljal na znanstvenih srečanjih in v razpravah, objavljenih v revijah in zbornikih, doma in v tujini.

Med

drugim je član uredniškega

The International Newsletter of Communist Studies (med ustanovitelji l. 1992) in član sveta mednarodne revije

uredniškega

odbora

revije

Annales: Series Historia Sociologia (od l. 1994).

RDEČA MAVRICA Delavska socialistična gibanja na razpotjih: 1848–1918–1948

Pričujoča

historično-soci-

ološka študija na nov način predstavlja različne poglede na obdobje 1848–1948: ponuja nov izbor najpomembnejših dogajanj, novo razlago vloge

dogodkov,

prevratniških

novo razumevanje občega in posebnega v zgodovini delavskega

gibanja,

nov

nabor

literature ter nove arhivske raziskave.

Avtorju

je uspelo

zadržati distanco do hege-

monske kulture spominjanja, ki marginalizira to temo kot nepomembno

za

postkomu-

nistično misel o preteklosti.

Po

drugi strani, v svojskem

pogledu lavskega

na

zgodovino

gibanja,

»s

de-

ptičje

perspektive«, pokaže tudi na omejitve klasičnega komunističnega zgodovinopisja.

Avtor, in

sledeč

kritičnemu

Hobsbawmu zgodovinopis-

ju, umerjeno, večplastno in diferencirano predstavlja in analizira gradivo iz zgodovi-

ne mednarodnega delavskega

ISBN 978-961-06-0119-7

gibanja in ponuja drugačen pogled v primerjavi s hege-

et

monsko

neoliberalno,

stransko sliko.

9 789610 601197

Rdeca_mavrica_naslovka_FINAL.indd 1

Avgust Lešnik RDEČA MAVRICA

ciolog in zgodovinar, je na

prof. dr.

eno-

Todor Kuljić

10.10.2018 9:04:28

Avgust Lešnik

RDEČA MAVRICA DELAVSKA SOCIALISTIČNA GIBANJA NA RAZPOTJIH: 1848–1918–1948 HISTORIČNO-SOCIOLOŠKI TRAKTATI

Delavska_gibanja_FINAL.indd 1

9.10.2018 14:10:51

RDEČA MAVRICA Delavska socialistična gibanja na razpotjih: 1848–1918–1948 Historično-sociološki traktati Avtor: Avgust Lešnik Prevod povzetka: Mateja Petan Recenzenta: Todor Kuljić, Cvetka Hedžet Tóth Korektura: Eva Vrbnjak Oblikovanje in prelom: Aleš Cimprič Slika na naslovnici: Vida Brajković Lešnik: »Psihični vektor«, 2003 (Galleria d'Arte »la telaccia«, Torino) Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2018 Prva izdaja Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Naklada: 200 izvodov Cena: 29,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Raziskovalni program Družbena pogodba v 21. stoletju (št. P6-0400) sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(100)"1848/1948" 329.14/.15(100)"1848/1948" LEŠNIK, Avgust Rdeča mavrica : delavska socialistična gibanja na razpotjih 1848-1918-1948 : historično-sociološki traktati / Avgust Lešnik ; [prevod povzetka Mateja Petan]. 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018 ISBN 978-961-06-0119-7 296857088

Delavska_gibanja_FINAL.indd 2

9.10.2018 14:10:51

Kazalo Predgovor

7

Uvod Delavsko gibanje v obdobju med stihijskim in prekarskim bojem

13 13

Prvi del Idejna, programska in organizacijska razčiščevanja v delavskem socialističnem gibanju (1848–1914) Vpogled v začetke gibanja »siromašnih in brezpravnih« – zahteve po družbeni harmoniji, enakosti in skupnosti Prežemanje delavskega gibanja in socialistične ideologije – prehod iz »razreda po sebi« v »razred za sebe« Idejna raznolikost pod dežnikom I. internacionale (1864–1876) Druga internacionala in vprašanje njene organiziranosti – centralizirana ali ohlapna asociacija Prva ruska revolucija (1905–1907) v očeh ruske in evropske socialne demokracije – med spontanostjo in organiziranostjo Stališča II. internacionale do militarizma in vojne pred letom 1914

23

Drugi del Proletarski internacionalizem na preizkušnji vélike vojne (1914–1918) Nemška socialna demokracija v precepu svetovne vojne Socialistična stranka Italije – med proletarskim internacionalizmom in splošnimi interesi domovine Pogledi socialistične levice na svetovno vojno, Internacionalo in revolucijo Ruski oktober v teoriji in praksi nemške socialne demokracije Marjan Britovšek – prvi slovenski raziskovalec zgodovine mednarodnega delavskega gibanja

93 93 94

Tretji del Komunistična revolucija versus socialnodemokratska reforma – vzrok razkola v socialističnem gibanju po véliki vojni Idejnopolitični in organizacijski razcep v mednarodnem socializmu (1919–1923)

Delavska_gibanja_FINAL.indd 3

23 24 29 33 45 53 77

118 135 147 169 187 187 188

9.10.2018 14:10:51

Moskovska (Rdeča) internacionala – generalni štab mednarodnega komunističnega gibanja in svetovne proletarske revolucije Bernska (Rumena) socialistična internacionala – na okopih reformizma Dunajska (Druga in pol) centristična internacionala – neuspešna avstromarksistična pobudnica sprave Razkol v Socialistični stranki Italije in Gramscijev izvirni prispevek k marksistični teoriji države Diferenciacija v KPJ pod vplivom »21 pogojev« za sprejem v Kominterno Rudolf Golouh na križiščih socialističnih idej in gibanj

190 220 232 242 261 268

Četrti del Krvava drama – (kontra)revolucija in državljanska vojna – za Pireneji (1936–1939) Prolog v spopad »dveh Španij« – militaristične in demokratične Mednarodni odziv na špansko državljansko vojno »Nuestros Espanoles« – jugoslovanski in slovenski prostovoljci O vlogi »kominternskega« Tita v španski vojni – v luči boja za generalnega sekretarja KPJ Aleš Bebler: španski borec-prostovoljec (Študija primera)

297

Peti del Izobčenci v stalinizmu – primer Titove Jugoslavije (1948) Prolog: Krivoverci v komunizmu – komunistične alternative stalinizmu »Jugoslovansko vprašanje« v luči medvojne interesnosferne politike Informbirojevski spor leta 1948 – konflikt dveh različnih modelov socializma?

Pomen spora za sodobno socialistično/komunistično gibanje

439 439 440 446

Sklepne ugotovitve

495

Summary Bibliografski podatki Viri in literatura Imensko kazalo

505 509 511 539

Delavska_gibanja_FINAL.indd 4

297 298 329 358 384 418

462 485

9.10.2018 14:10:51

Za Tajo in Majo, moji vnukinji, ki šele 'vstopata' v nepravični svet, v svet nikdar razrešenih družbenih protislovij

in v spomin: ‒ Augustu Löschniggu/Avgustu Lešniku (1891–1971), staremu očetu po očetovi liniji; njegov rod izvira s Tirolske. V »véliki vojni« je izkusil kalvarijo soške in južnotirolske fronte (mariborski polk) ter italijanskega ujetništva in povojnega taborišča v Kalabriji; potem ko se je vrnil (1921) v rodni Marburg/Maribor, je poslovenil priimek v Lešnik; ‒ Janku Kocbeku (1902–1977), staremu očetu po mamini liniji, sindikalnemu zaupniku med dvema vojnama v Mariboru in članu jugoslovanske reprezentance, ki je sodelovala julija 1931 na 2. delavski olimpijadi na Dunaju (pod okriljem Socialistične delavske športne internacionale); leta 1948 je bil »utišan« z odvzemom prostosti, čeprav z informbirojem ni imel nič skupnega; ‒ zasl. prof. dr. Marjanu Britovšku (1923–2008), svojemu študijskemu mentorju, ki me je usmeril v tovrstne historično-sociološke raziskave, in mojemu predhodniku (1993) na učiteljskem mestu na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Univerze v Ljubljani.

Delavska_gibanja_FINAL.indd 5

9.10.2018 14:10:51

Delavska_gibanja_FINAL.indd 6

9.10.2018 14:10:51

Predgovor

7

Predgovor Proletariatu – prekariatu 21. stoletja Raziskovalni predmet pričujoče monografije, kot povedano v naslovu, so »delavska socialistična gibanja na razpotjih«, oboje v množinski rabi. Tak naslov zahteva nekaj pojasnil: (1) Delavsko gibanje je bilo sámo okvir in zasnova, iz katerih so izšle pomembne ideologije; bilo pa je hkrati pod vplivom različnih ideologij. Med temi je bil socializem, kot je potrdila zgodovina, daleč najpomembnejši idejni in doktrinarni okvir, v katerem se je delavsko gibanje razvijalo in krepilo. Socializem spada, skupaj z liberalizmom in konservatizmom, med tri velike in najvplivnejše ideologije, ki so se oblikovale hkrati z uveljavljanjem kapitalističnega družbenoekonomskega sistema, še natančneje, ki so izšle iz vélike francoske revolucije (1789). Doktrine in teorije, ki jih lahko označimo za socialistične –, ker s kritiko in negiranjem kapitalističnega družbenoekonomskega reda težijo k preobrazbi le-tega v socialističnega – so bile in ostale dokaj raznotere (od predstavnikov raznih »šol« utopičnega socializma, anarhizmov do marksizmov in sodobnih reformizmov); od tod različne formule družbene akcije, različni odnos do delavskega gibanja in celo različni socialistični modeli (anarhistični, demokratični, administrativni/etatistični, samoupravni itd.). Potemtakem v vsebinskem pomenu ne moremo govoriti o homogenem, »edninskem« delavskem socialističnem gibanju, marveč o gibanjih in socializmih.

(2) Zakaj na razpotjih? Vsako prelomno družbeno obdobje je sprožalo nove izzive in odpiralo nova vprašanja, na katera socialistični teoretiki, ideologi in

Delavska_gibanja_FINAL.indd 7

9.10.2018 14:10:51

8

Avgust Lešnik: Delavska socialistična gibanja na razpotjih

voditelji še zdaleč niso imeli enoznačnih teoretičnih odgovorov in praktičnih rešitev. Gledano s časovne oddaljenosti, je ponujena teoretska paleta na eni strani zagotovo obogatila zakladnico socialistične misli, na drugi pa – zaradi nezmožnosti konstruktivnega dialoga med različnimi pogledi in rešitvami – ustvarjala spore in spopade, ki so vodili v idejno diferenciacijo in organizacijske razkole. Še posebno izstopa tisti po prvi svetovni vojni, ki je – zaradi različnih pogledov na vojno in oktobrsko revolucijo – povzročil sprva nastanek treh internacional, v nadaljevanju pa zakoličil razcep med socialnodemokratskim in komunističnim gibanjem znotraj »socializma«.

(3) S podnaslovom »historično-sociološki traktati za obdobje 1848–1918–1948« poudarjam, da monografska študija ni oris zgodovine socialističnega gibanja oziroma gibanj v tem t. i. klasičnem obdobju, temveč vsebuje traktate/ razprave o ključnih problemih iz tega obdobja. Na podlagi historično-sociološke analize in komparativne metode izbranih reprezentativnih študijev primerov, ki zaobsegajo – kot je razvidno iz kazala vsebine – tudi raven posameznega/posamičnega in posebnega/specifičnega znotraj občega razvoja mednarodnega delavskega socialističnega gibanja, lahko pričakujemo, da se dokopljemo do odgovorov na ključna vprašanja, zakaj so se delavska socialistična gibanja vseskozi idejno razdvajala in organizacijsko razcepljala ter posledično, gledano celostno, slabila socialistično družbeno moč. Hkrati pa želimo preveriti in odgovoriti, ali delavska socialistična gibanja, na podlagi teoretičnih in praktičnih izkušenj, pridobljenih v svojem klasičnem obdobju, lahko ponudijo koristne napotke proletariatu – prekariatu 21. stoletja v njegovem boju za socialno pravičnost.

(4) Kaj označujejo letnice »1848–1918–1948«? Pomen prve letnice je obrazložil Antonio Labriola (1895), filozof in eden najpomembnejših italijanskih marksistov: Znameniti datum, ko je izšel Komunistični manifest (februar 1848) nas spominja na naš prvi in zanesljivi vstop v zgodovino. /.../ Od tega dne merimo začetek nove dobe /.../. Od tod se začenja zares sodobni socializem. Tu je ločnica od vsega drugega (1977, 21).

Marx in Engels sta svoj »znanstveni« socializem utemeljevala iz revščine, alienacije in eksploatacije proletariata. Njegov družbeni položaj mu narekuje zgodovinsko vlogo ustvarjalca socialistične družbe – s preoblikovanjem proletariata v razred, z revolucionarnim strmoglavljenjem buržoaznega gospostva, z osvojitvijo politične moči po proletariatu. Obdobje 1848–1914 je zaznamoval pospešen razvoj liberalnega kapitalizma, ki je v zadnjih treh

Delavska_gibanja_FINAL.indd 8

9.10.2018 14:10:51

Predgovor

9

desetletjih 19. stoletja prerasel v imperializem; z njegovo rastjo se je sočasno množil tudi proletariat. Socialisti so si bili edini, da je treba organizirati sindikalne organizacije delavcev za ekonomski boj, socialistične stranke pa za politični boj, da se je treba aktivirati v parlamentih v boju za delavske zahteve, da je treba propagirati enako in splošno volilno pravico, da je treba vključiti v politični boj ženske. Uspehi, ki so jih socialnodemokratske stranke dosegale (pravica do lastnih ekonomskih, prosvetnih, kulturnih, športnih in drugih organizacij, zakonita pravica do štrajka, razne vrste socialnega zavarovanja, delovna zaščita, osemurni delavnik, splošna in enaka volilna pravica itd.), so bili posledica političnega pritiska močnega in številnega proletariata na visoki stopnji razredne organiziranosti in zavesti. Tip milijonske množične delavske partije je ustrezal razmeram in je bil sploh mogoč edino v kapitalističnih deželah z razvito socialnoekonomsko strukturo in bogato demokratično tradicijo. Ta uspešen razvoj je presekala prva svetovna vojna, ki je z dilemo »internacionala/internacionalizem ali domovina/šovinizem« povzročila razkol in zlom II. internacionale, mednarodne delavske socialistične asociacije. Z ironijo in ogorčenostjo je Rosa Luxemburg takrat zapisala, da so spremenili svetovnozgodovinski poziv Manifesta komunistične stranke v klic: »Proletarci vseh dežel, združite se v miru, v vojni pa si porežite vratove!« Druga letnica (1918), kot smo že omenili, je povzročila z ruskim oktobrom dilemo »revolucija ali reforma« in grupiranje socialističnih sil na dve temeljni formaciji – komunistično in socialnodemokratsko. Polarizacija je bila med obema vojnama tako vseobsegajoča, da izven nje oziroma poleg teh dveh taborov ni bilo pomembnejših delavskih organizacij in gibanj.

Tretjo letnico (1948) je dal jugoslovansko-sovjetski spor v času informbiroja.

Politične in ideološke posledice spora niso bile pomembne samo za Jugoslavijo (samoupravljanje, neuvrščenost v zunanji politiki), temveč tudi za mednarodno delavsko gibanje. Sprožile so demokratične procese – destalinizacijo komunističnega gibanja in iskanja novih poti socializma – in posledično odločilno vplivale na razvoj sodobnega socializma. Osemdeseta leta preteklega stoletja so zaznamovala nova družbena – libertarna gibanja, ki so z zahtevami po radikalni demokratizaciji družbe in politike sprožila nezadržen proces razpada vzhodnega socialističnega bloka. S simbolnim padcem berlinskega zidu (1989) se je formalno in organizacijsko zaključilo klasično obdobje komunističnega gibanja v tem, evropskem delu sveta.

Tedaj, po koncu hladne vojne, smo tudi poslušali vznesene napovedi o koncu ideologije, zgodovine in prihajajoči vsesplošni svobodi (F. Fukuyama). Toda

Delavska_gibanja_FINAL.indd 9

9.10.2018 14:10:51

10

Avgust Lešnik: Delavska socialistična gibanja na razpotjih

te napovedi ameriškega politologa in ekonomista, kot je tudi sam kasneje priznal, se niso uresničile. Nasprotno, v 'izpraznjeni' idejni in politični prostor se je dodobra umestil neoliberalizem – kot ideologija, kot način vladanja, in kot specifična skupina politik; usidral se je tako rekoč v vse pore našega življenja in hkrati za zdaj nima ustrezne alternative. Kolikšna je njegova moč, nam nazorno kaže vsak dan večja armada brezposelnega proletariata in prekariata. Le-ta je v svoji nemoči, tudi zavoljo svoje pasivnosti in neorganiziranosti, še najbolj primerljiv s proletariatom na njegovi stopnji predpolitičnih bojev (atomiziran, odtujen, razčlovečen). In prav zato Marxov apel – »ni dovolj, če misel žene k udejanjenju, dejanskost se mora sama gnati k misli« – danes ni nič manj aktualen in uporaben kot je bil v njegovem času.

Delo tematsko in problemsko resda posega v zgodovino delavskih socialističnih gibanj – in zagotovo se bo marsikdo po prebranem naslovu namrščil in nekritično rekel, da po padcu berlinskega zidu tovrstne teme spadajo na smetišče zgodovine – vendar dejanskost vsakodnevno dokazuje, da so te s svojo povednostjo še kako žive, kajti problemi, s katerimi se sooča proletariat danes, če že niso istovetni s preteklimi, pa so si zagotovo podobni. Ne pozabimo, živimo v dobi kapitalizma; na eni strani je razred lastnikov kapitala (vključno z državo kot lastnico), na drugi pa razred mezdnih delavcev in delavk, ki nimajo produkcijskih sredstev in so zato prisiljeni prodajati svojo delovno silo, svoje fizične in umske sposobnosti – pod pogoji lastnikov –, da bi 'živeli' ... In slednjim je namenjena ta knjiga.

Pričujočo monografijo sem napisal v okviru programske skupine Družbena pogodba v 21. stoletju, vendar je plod več(deset)letnega raziskovanja problematike mednarodnega delavskega gibanja, ki sem ga opravil deloma kot štipendist Ministrstva za znanost in raziskovanje Republike Avstrije na Dunaju (1990) in ustanove Friedrich-Ebert-Stiftung v Bad Godesbergu/ Bonnu (1991), deloma v okviru projektnega dela v asociaciji The European Workshop of Communist Studies, 1992–2017 (vodja dr. Bernhard H. Bayerlein) ter v dveh programskih skupinah na Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani: Problemi avtonomije in identitet v času globalizacije, 1999–2014 (vodja prof. Rudi Rizman) in Družbena pogodba v 21. stoletju, 2015–2017 (vodja prof. Ksenija Vidmar Horvat). Posledično sem se pri pisanju naslonil na nekatere že objavljene raziskovalne rezultate, ki sem jih predstavil domači in mednarodni javnosti – na znanstvenih srečanjih, v zbornikih idr. (glej »Bibliografski podatki«).

Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so (ne)posredno sodelovali pri nastajanju pričujoče knjige (od ideje do natisa). Najprej gre zahvala vsem trem

Delavska_gibanja_FINAL.indd 10

9.10.2018 14:10:51

Predgovor

11

programskim vodjem – dr. Bernhardu H. Bayerleinu, prof. Rudiju Rizmanu in prof. Kseniji Vidmar Horvat – za koristno dolgoletno sodelovanje in razumevanje za moje študijsko delo, saj brez njihove podpore ne bi opravil marsikatere raziskave na tujih institucijah: v Aachnu, Amsterdamu, Beogradu, Berlinu, Bad Godesbergu/Bonnu, na Dunaju, v Kölnu, Leipzigu, Madridu, Münchnu, Parizu, Regensburgu, Rimu, Trieru idr.). Posebna zahvala gre obema recenzentoma, prof. Cvetki Hedžet Tóth (Filozofska fakulteta v Ljubljani) in prof. Todorju Kuljiću (Filozofska fakulteta v Beogradu) za dragocene nasvete in naklonjenost. Ne nazadnje, zahvaljujem se osebju Znanstvenoraziskovalnega inštituta in Znanstvene založbe Filozofske fakultete v Ljubljani ter Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), saj brez njihove pomoči knjiga ne bi izšla.

V Innichenu/San Candidu, 8. marca, na mednarodni dan žensk, 2018

Delavska_gibanja_FINAL.indd 11

9.10.2018 14:10:51

Delavska_gibanja_FINAL.indd 12

9.10.2018 14:10:51

Uvod

13

Uvod

Delavsko gibanje v obdobju med stihijskim in prekarskim bojem

V mrkobnih očeh nobene solze več ni, ob statvah sedé, škripaje z zobmi: »Nemčija, mi tkemo mrtvaški ti prt, vanj tkemo trojno prekletstvo in srd« – mi tkemo, mi tkemo!

Preklet naj bo bog, ki smo ga molili prezebli, sestradani, v sleherni sili; smo upali, da nas odreši nadlog, lagal nam, za nos nas je vodil ta bog – mi tkemo, mi tkemo!

Preklet naj bo kralj, ta kralj bogatašev, ki nič ga ne gane pomanjkanje naše, ki zadnje beliče iz nas izžme in streljati daje nas kakor pse – mi tkemo, mi tkemo!

Prekleta lažna domovina, prekleta, kjer podlost uspeva in zlo se razcveta, kjer vsako rožo zrak zamori in plesen, gniloba golazen redi – mi tkemo, mi tkemo!

Ropotajo statve, čolniček leti, mi tkemo neutrudno vse dni in noči – stara Nemčija, mi tkemo mrtvaški ti prt, vanj tkemo trojno prekletstvo in srd, mi tkemo, mi tkemo!

Heinrich Heine: Šlezijski tkalci, 1844 (prevod Mile Klopčič)

Delavska_gibanja_FINAL.indd 13

9.10.2018 14:10:51

Prof.

dr.

Avgust Lešnik,

Avgust Lešnik

so-

Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani uvedel in predaval (1987– 2017) študijske predmete s področja historične in politične sociologije. Raziskovalno se ukvarja s problematiko klasičnih družbenih gibanj v novejši

evropski

zgodovini,

še posebej s socialnodemokratskim in komunističnim gi-

banjem, kar je tudi predmet pričujoče knjige; nadalje s

temami s področja politične sociologije ter s tematiko, ki

Ena najbolj temeljitih tez pričujočega dela je v tem, da takrat, ko ljudje ne moremo uresničevati svojih socialnih pravic, takrat tudi ne moremo uresničevati potrebe po svobodi. Človekove svobode ni onkraj možnosti udejanja socialnih pravic ... prof. dr.

Cvetka Hedžet Tóth

je na presečišču sociološke in zgodovinske znanosti rična sociologija).

Rezultate

(histo-

svojih raziskav je

predstavljal na znanstvenih srečanjih in v razpravah, objavljenih v revijah in zbornikih, doma in v tujini.

Med

drugim je član uredniškega

The International Newsletter of Communist Studies (med ustanovitelji l. 1992) in član sveta mednarodne revije

uredniškega

odbora

revije

Annales: Series Historia Sociologia (od l. 1994).

RDEČA MAVRICA Delavska socialistična gibanja na razpotjih: 1848–1918–1948

Pričujoča

historično-soci-

ološka študija na nov način predstavlja različne poglede na obdobje 1848–1948: ponuja nov izbor najpomembnejših dogajanj, novo razlago vloge

dogodkov,

prevratniških

novo razumevanje občega in posebnega v zgodovini delavskega

gibanja,

nov

nabor

literature ter nove arhivske raziskave.

Avtorju

je uspelo

zadržati distanco do hege-

monske kulture spominjanja, ki marginalizira to temo kot nepomembno

za

postkomu-

nistično misel o preteklosti.

Po

drugi strani, v svojskem

pogledu lavskega

na

zgodovino

gibanja,

»s

de-

ptičje

perspektive«, pokaže tudi na omejitve klasičnega komunističnega zgodovinopisja.

Avtor, in

sledeč

kritičnemu

Hobsbawmu zgodovinopis-

ju, umerjeno, večplastno in diferencirano predstavlja in analizira gradivo iz zgodovi-

ne mednarodnega delavskega

ISBN 978-961-06-0119-7

gibanja in ponuja drugačen pogled v primerjavi s hege-

et

monsko

neoliberalno,

stransko sliko.

9 789610 601197

Rdeca_mavrica_naslovka_FINAL.indd 1

Avgust Lešnik RDEČA MAVRICA

ciolog in zgodovinar, je na

prof. dr.

eno-

Todor Kuljić

10.10.2018 9:04:28