Demaskirajoče tendence

Iz recenzije Janka Lozarja

ISBN 978-961-06-0107-4

9 789610 601074

Demaskirajoce_tendence_naslovka_FINAL.indd 1

CVETKA HEDŽET TÓTH DEMASKIRAJOČE TENDENCE

Redkost in neprecenljivost filozofije Cvetke Hedžet Tóth je v tem, da z vsako knjigo vedno znova dokazuje izjemno razvit skupnostni čut, ko se pojmovno tenkočutno ter teoretsko bogato in odločno umešča v življenjsko stvarnost. Največja odlika dela Demaskirajoče tendence je njegov razsvetljenski moment, njegov pojmovni biser pa solidarnost, ki jo avtorica zavezujoče misli v spregi z metafiziko in etiko. Tu sta posrečeno združena človekovo prizadevanje za osebno popolnost in razvijanje občutka za skupnost in družbeno pravičnost. Knjiga je svetel opomin na našo potrebo po novem utemeljevanju etike, obnovljenem dojemanju stvarnosti in spodbujanju rasti življenja znotraj svetovne biti.

DEMASKIRAJOČE TENDENCE CVETKA HEDŽET TÓTH

12.9.2018 15:29:32

DEMASKIRAJOČE TENDENCE

Cvetka Hedžet Tóth

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 1

13.9.2018 9:32:34

Demaskirajoče tendence Avtorica: Cvetka Hedžet Tóth

Recenzenta: Marija Švajncer, Janko Lozar, Jože Krašovec Lektura: Peter Weiss

Oblikovanje in prelom: Jure Preglau Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za filozofijo

Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2018 Prva izdaja.

Naklada: 300 izvodov Cena: 24,90 EUR

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2017.

Raziskovalni program P6-0252 sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 111 HEDŽET Tóth, Cvetka Demaskirajoče tendence / Cvetka Hedžet Tóth. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018 ISBN 978-961-06-0107-4 296417024

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 2

13.9.2018 9:32:34

Kazalo

3

Kazalo Predgovor 7 I. poglavje

Metafizika filozofije življenja

1. Georg Simmel – vztrajni metafizik 2. Samoizkustvo − samoposredovanje − samosrečanje 3. Racionalizem (razum) − iracionalizem (volja) − modrost 4. Zavest − življenje − duša 5. Življenje – osredinjena duša 6. Biocentrična metafizika

Čudovita pozornost na človeškost

1. H Kocbekovemu razumevanju filozofije Ernsta Blocha 2. O pojmu darežljivosti – etika medčloveške solidarnosti

Abadon

1. Etika biti in ne etika dolžnosti 2. Etična metafizika – metafizična etika

II. poglavje

Lutrš(i)

1. Evangeljska vera v naših krajih 2. Peter Kupljenik – slovenska žrtev rimske inkvizicije (1595)

Usoda knjig – usoda ljudi

1. Trubarjeva teološka antropologija 2. Trubarjevo prizadevanje za versko harmonijo

Paul Tillich – sodobni protestantizem

1. Mišljenje na meji 2. Ontologija in antropologija politike 3. Naredite mi to deželo spet …

4. Kairos 5. Mesijanstvo − filozofija zgodovine − čas in preroštvo 6. Preroško tolmačenje časa

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 3

15 15 19 23 27 31 35 45 45 55 65 65 72 81 81 84 91 91 98 109 109 119 123 125 126 130

13.9.2018 9:32:34

4

Demaskirajoče tendence

III. poglavje

Filozofija – pomoč (sredstvo) za orientacijo v svetu in življenju 1. Človek je vedno več, kot ve o sebi 2. Etika mišljenja 3. O možnosti humanizma 4. Nasilno osvobajanje – nasilje nad vsem

Absolutno zlo novejše dobe

1. O dostojanstvu resnice in resnicoljubnosti 2. O moči, uveljavljeni z lažjo 3. Kako misliti radikalno zlo 4. Laž kot vsiljeni nadsmisel 5. Izguba spontanosti

O zavezniških taboriščih počasne smrti

1. Prepoved resnice o povojnih zavezniških zločinih 2. Pravičniška hinavščina

IV. poglavje

Potencial za mir, svobodo, sožitje in nasilje

1. Vztrajnost mita 2. John Dewey – religiozno kot naravno in tostransko 3. Religijsko utemeljeni kozmopolitizem ali svetovljanski kozmopolitizem religij 4. Monoteizem – vera in nasilje

Bratovščina med idealizmom in nasiljem 1. O globalni nepravičnosti 2. Brezdelje – (ne)vrednota

Proti grozotam vojne

1. Obsodba vojne 2. Kako naj preprečimo vojno 3. Zakaj bi se rdeča zvezda morala sramovati

V. poglavje

(Pre)bivati v lastni filozofski stavbi

1. Misliti vedrino, živeti vedro 2. Bit – tesnoba – vedrina – čudenje 3. Freiburg in Frankfurt v medsebojnosti in posredovanosti 4. Svet v sosvetju ali globalizacija tostran 5. Vedrina − zmožnost subjektivnosti

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 4

137 137 144 149 157 163 163 166 169 174 177 181 181 186 197 197 201 205 209 215 215 221 229 229 232 238 253 253 259 261 267 271

13.9.2018 9:32:34

Kazalo

5

6. K vedremu dopolnjevanju humanizma 7. Kako misliti razpoloženje

273 276 Filozofija in njene preobrazbene možnosti 283 1. Filozofija – razpoloženje v vrtincu bivanja 283 2. Zagnati se v iztekanje časa 297 3. Vesolje v poeziji 300 4. Svetloba Temnih pesmi 303

VI. poglavje

O sili protesta

1. Dialektika – napor vsebine 2. Možnost za metafiziko po industriji smrti 3. Neposrednost – posredovanje − pojem 4. Dialektična teorija družbe 5. Sociologija – družbena samorefleksija

Domoljubje in svetovljanstvo

1. Zarezati v pravico 2. »Ne damo jim miru, dokler jim ne vidimo peta!« 3. Politizacija kot etizacija sveta 4. Vrednote NOB – humanistični odnos do življenja

O dialogu kot človeškosti

1. Biti človek blage volje 2. Soočenje Nove zaveze in Komunističnega manifesta 3. Kaj je vera, verovati – zgodba o svetem?

4. Transcendenca, ateizem in nesmrtnost 5. Uporništvo – narodovo preroško poslanstvo 6. Kapitalizem in evangeljska dobrota sta nezdružljiva 7. Evangelij zahteva solidarnost – je socialna karizma

Summary Literatura Imensko kazalo

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 5

309 309 318 324 333 341 351 351 355 358 364 367 367 372 376 378 387 401 405 413 417 435

13.9.2018 9:32:34

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 6

13.9.2018 9:32:34

Predgovor

7

Predgovor Demaskirajoče tendence Knjiga razpravlja o sodobni problematiki časa z imeni mislecev, ki niso samo filozofi, se pa lotevajo težavne naloge prepoznavanja, to je dešifriranja najbolj izstopajočih in za humanizem zdajšnje globalizacijske dobe odločilnih, problematičnih dejstev. Ta opozarjajo na potrebo po novem utemeljevanju etike, dojemanju stvarnosti in ohranjanja življenja znotraj svetovne biti, ki je ogrožena, kakor to kažejo mnoga dejstva iz okolja, skupaj z naraščajočo bedo, od beguncev naprej in z njimi povezanim širjenjem bolezni, ki so že veljale za iztrebljene, vse tja do sesuvanja in krčenja sociale tudi v sami Evropi.

Filozofija se je umaknila z nekdanjih strogo akademsko predpisanih področij tudi na cesto, med ljudi. Kot taki ji uspe danes med drugim povedati kaj o modi, denarju, pustolovščini, holokavstu in še o čem. Vendar je v sodobnem času več kot očitno, da sta se teorija pravičnosti in teorija morale razšli; filozofija samo glasno in neprizanesljivo izreka to dejstvo. Tako ne more mimo tega, da nas nič ne povezuje in združuje tako močno kot ravno denar, in pri tem gre za zelo trdno povezanost dokaj trajne narave. Denar vztraja in je v gibanju kot actus purus, kajti ko miruje, ne učinkuje kot denar. Gre za »nezaslišani praktični materializem«, za nekaj najbolj absolutnega, celo tako, da denar spada med tiste sile, katerih posebnost je prav »odsotnost posebnosti«, in ta sila, ki si podreja ljudi, je nekaj, kar smo si ustvarili samo mi, ljudje, nihče drug. Sodobni svet zaznamuje dejstvo, da je denar povsod dojet kot smoter, prav vse je degradirano v sredstvo, in ker denar, ki je v bistvu v stvar spremenjena medčloveškost, vse stvari meri z neusmiljeno količinsko objektivnostjo, je to dejstvo že kot vsepovezovalna energija, ki prehaja v čisti cinizem. In kje in v čem bi bila alternativa vsemu temu, je vprašanje, ki si ga pričujoče delo v posameznih razpravah zastavlja zelo pogosto.

Soočamo se s stališči, da družba sploh ne obstaja, kot da smo samó posamezniki s svojimi željami in potrebami. Jezik, v katerem smo nekoč izražali potrebe vseh ljudi, bi se očitno moral umakniti in izginiti. Neoliberalni elitistični koncept arogantno vpije, da so ljudje živeli nad svojimi zmožnostmi, in celo, da je šel model razsvetljenstva s širjenjem človekovih pravic veliko predaleč.

Z ekonomijo, konkretneje z ekonomsko pravico posameznika do lastne izbire, brez vmešavanja države v njegovo življenje, je treba izpodriniti vrednote

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 7

13.9.2018 9:32:34

8

Demaskirajoče tendence

razsvetljenstva in sam »rojstni kraj razsvetljenstva« se lahko spremeni v svoje lastno pokopališče.

Kljub deklarirani postutopični naravnosti teorije v sedanjosti in izteku razsvetljenske miselnosti z nastopom postmodernizma delo Demaskirajoče tendence poudarja potrebo po ohranjanju razsvetljenstva, čeprav s kakšno porcijo cinizma in s precejšnjo mero negativnega izrekanja. O tem, kaj je prav, dobro in svoboda, ne moremo trditi nič gotovega več in oprijemljivega, v trenutku pa mora teorija prepoznati slábo, zlo in nesvobodo in te tendence tudi kot alarmni sistem glasno izgovarjati. V tem je ena od lastnosti demaskirajočih tendenc, ki jim delo prisluhne pri različnih mislecih; z njihovo pomočjo razmišlja, kako vsaj deloma zaustavljati naraščajoče zlo v svetu, še bolj pa zlo najprej prepoznati in nanj pokazati.

Filozofirati po Auschwitzu in razmišljati o možnosti za metafiziko, ki je bila paralizirana zaradi smrti milijonov, je kot neizrekljivo, in mnogi filozofi po drugi svetovni vojni so od filozofije – in od celotne humanistike – pričakovali, da ji bo za začetek uspelo izreči vsaj to, kako je laž učinkovala kot resnica in resnica kot laž. Prevarantstvo kot totalna moč razpolaganja z ljudmi in stvarmi je pripeljalo do stanja, v katerem ni samo zabrisana razlika med resnico in lažjo, ampak ima v njem samo še absolutna laž svobodo povedati kaj resničnega.

Sprememba vseh vprašanj resnice v vprašanje moči ne samo zatira resnico, ampak pripelje do tega, česar represivni sistemi pred fašizmom in nacizmom niso poznali: zabrisana je namreč razlika med tem, kar je prav in kar je napačno.

Danes prepoznamo represivno družbo po tem, da sta »svoboda in nesramnost eno in isto«. Kaj smo storili, da bi prekinili to enačenje? Kljub vsej političnoideološko podpirani liberalizaciji agresivnost na vseh ravneh narašča. Vprašajmo se, s kolikšno represivno močjo še vedno delujejo naše institucije in ali niso celo stalni vir in dotok tega, kar obnavlja represijo. Mar večina naših institucij še vedno ne deluje na permanentni reproduktivni moči represije? Še včeraj, pred letom 1989, je bila to politika, na začetku novega tisočletja pa je ekonomija.

V našem svetu so se meje odpravile, postale so prehodne, praktično jih ni več, tako kot tudi geografske razdalje niso več problem. Zato potrebujemo svetovljanski pogled in tu nam mora biti jasno, da so nastale nove meje in pregrade, ki jih v preteklosti ni bilo; z njimi se je treba znati soočati. Tudi sodobni pojav fundamentalizmov je izziv. Skušamo graditi mostove, toda z njimi nastajajo tudi globoki jarki, vse svetovne religije se gibljejo med toleranco in nasiljem. Danes potrebujemo svetovljansko resnico, ki temelji na priznavanju drugačnosti v vseh pogledih in tudi v religioznem pomenu, skratka, tak svetovljanski realizem je

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 8

13.9.2018 9:32:34

Predgovor

9

nujen zato, da imamo pregled nad možnostmi sobivanja v svetu miroljubno in docela enakopravno. Ta realizem nas hkrati obvezuje, da nobeni, še tako vzvišeni prvi resnici ne dovolimo, da izpodriva mir in sožitje med ljudmi.

Pristen duh časa zdajšnje zgodovine naj bi bila toleranca oziroma strpnost, saj si brez nje pojma napredka ne moremo več misliti. Na človeški ravni pomeni pripravljenost priznavati človeku pravico do njegove lastne drugačnosti. Toda do kod seže toleranca? Je mogoče tolerirati celo najbolj skrajno netoleranco?

Ne gre za tako imenovano čisto toleranco, za toleranco »smisla in nesmisla«.

Da bi ta v demokratični družbi zares učinkovala v svojem pozitivnem izročilu, jo je treba dopolniti z načelom resnične enakopravnosti. Kot prav vse se da tudi toleranco spremeniti v kaj represivnega in manipulativnega za teptanje humanizma. In da bi toleranca med nami, ljudmi, zares zaživela, potrebujemo pogum, s katerim bi uveljavljali najprej svojo lastno strpnost, še mnogo bolj pa razvit občutek za solidarnost.

Tako si delo Demaskirajoče tendence prizadeva za ohranjanje in negovanje solidarnosti, in z izbranimi, ne samo filozofskimi – ta sicer izstopajo – imeni skuša še metafizično in etično podati razumevanje solidarnosti kot tega, kar je v bistvu druga plat pravičnosti. Kje se lahko človek kot posameznik prepozna tako, da bi prišlo do njegovega samosrečanja v svetu in med ljudmi in bi s tem razvil določeno stopnjo imunosti glede odtujitvenih procesov, ki jih je tehnika razvila do skrajnosti? Preteklost nam tukaj ne ponuja vzorcev, kako obvladovati takšno odvisnost, ki že prehaja v notranjo kolonizacijo. Čedalje večja odvisnost od ekonomije nas je tudi pahnila v svet, v katerem nekdanje socialno-solidarnostne kategorije prehajajo v ekonomske, v človekovo plačilno zmožnost. Vsemu temu politika dobesedno sledi, zato delo Demaskirajoče tendence opozarja na antropologijo politike, ki najprej upošteva človeka in njegove potrebe. Korenine političnega mišljenja in delovanja je treba poiskati v sami človekovi biti. Ljudje smo najprej bitja potreb, šele nato je smiseln govor o t. i. človekovih pravicah. Širjenje določene prevlade v sleherni kotiček planeta in pri tem celo opravičevanje lastnih vojn in nasilja, vse to poteka pod »isto mantro: človekove pravice«. Z druge strani se oglaša terorizem kot krik, ki je grozljivo sporočilen – tudi v Evropi. Množično umiranje nedolžnih ljudi očitno ne nagovarja teh, ki bi lahko in morali najprej politično ravnati drugače, kot pač ravnajo.

Misliti kaj humanega – človečnosti danes že skoraj ne moremo več »z identifikacijo, temveč z njeno odsotnostjo«. Delo Demaskirajoče tendence v mnogočem upošteva, da je »distanca kot medij spoznanja«, in zaradi takšne negativnosti

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 9

13.9.2018 9:32:34

10

Demaskirajoče tendence

izreka priznanje dialektični tradiciji mišljenja, ki jo avtorica pričujočega dela čuti in priznava za svojo. Resnica, ki je samo subjektivnost, zaprta v meje notranjosti, ne seže daleč, in resnica, ki prezira objektivnost, ni resnična. Zato resnica učinkuje resnično, osvobajajoče takrat, ko je naravnana praktično, in šele kot taka lahko učinkuje resnično, saj »neusmiljenost resnice« ponazarja latinski rek veritas est index sui et falsi (resnica kaže nase in na zmoto). Sreča mišljenja je v tem, da v vsakem trenutku sploh lahko razmišlja, celo v najbolj težkih in brezupnih razmerah, kajti največje zlo za mišljenje je nemišljenje; vrednost misli se meri tudi glede »na njeno distanco od kontinuitete znanega«, in v tem je imperativ dialektičnega uma.

Delo Demaskirajoče tendence vključuje tudi razmišljanja o humanističnem odnosu do življenja na podlagi našega tradicionalnega uporništva, vključno z vrednotami NOB, ki niso prazne parole, ampak humanistični odnos do življenja. Naše uporništvo je nekaj povsem prvobitnega, povezano z naravo in njenimi silami ter s človeškimi hotenji poskuša preseči omejenost, krutost in brezupnost vseh danosti. Skratka, uporništvo in pogum za upor se rojevata samo znotraj najbolj neposrednega življenja, v njegovih povsem konkretnih razmerah, saj ju obuja potreba po obvladovanju in pokončanju nakopičenega zla in nasilja, ki vse človeško razčlovečujeta in celó naravo ponižujeta v nekaj protinaravnega. Uporništvo temelji na človekovi potrebi po pravičnosti in na njegovem občutku za poštenost. Da ne bo nesporazuma: to ni ideologija, ampak antropologija uporništva, ki nam je kot narodu skozi vso našo zgodovino omogočala, da smo sploh preživeli.

Tako je uporništvo najprej docela naravno občutenje življenja, ki je in trajno ostaja najprej pravica do življenja in obstoja majhnega naroda in vsakega posameznika v njem. Uporništvo je naša najbolj onaravljena etika, ki je človekovo in narodovo pravico do bivanja in življenja povzdignila na raven vesoljne razsežnosti. Držo slovenskega človeka temeljno zaznamuje njegovo uporništvo in z njegovo pomočjo je zgodovino preživljal kot junak in upornik, ne kot hlapec.

Pri tem je zastavil celo svoje življenje, kajti najvišja vrednota mu je najprej življenje samo.

Samospoznanje in spoznanje sveta sta enoten in neločljiv proces! Zato zdajšnja antropoetika združuje tako človekovo prizadevanje za osebno popolnost kot tudi razvit občutek za skupnost, samoustvarjanje in družbeno pravičnost.

Neločljivo sta povezana etika zasebnosti, odličnosti in medčloveškosti in to dejstvo bi morda v prihodnje lahko pomenilo uspešen preboj iz tragične slovenske zasvojenosti s politiko. Filozofija, ki je vedno bila – in tudi trajno ostaja – temelj

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 10

13.9.2018 9:32:34

Predgovor

11

humanistike, že od svojih začetkov opozarja, da politična pravičnost pomeni razvito prijateljstvo. Zato potrebujemo svobodo in svobodi je treba pustiti svobodo; niti dialektika kot izrazita zavest o nasprotjih in protislovjih ni možna, če razlikam in nasprotjem ne pustimo svobode. Z vsem tem tudi delo Demaskirajoče tendence, podobno kot vsa moja prejšnja dela, spet izraža željo in spodbudo za nadaljnji razvoj filozofije in celotne humanistike pri nas.

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 11

13.9.2018 9:32:34

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 12

13.9.2018 9:32:34

I. poglavje

Demaskirajoce_tendence_FINAL.indd 13

13.9.2018 9:32:34

Iz recenzije Janka Lozarja

ISBN 978-961-06-0107-4

9 789610 601074

Demaskirajoce_tendence_naslovka_FINAL.indd 1

CVETKA HEDŽET TÓTH DEMASKIRAJOČE TENDENCE

Redkost in neprecenljivost filozofije Cvetke Hedžet Tóth je v tem, da z vsako knjigo vedno znova dokazuje izjemno razvit skupnostni čut, ko se pojmovno tenkočutno ter teoretsko bogato in odločno umešča v življenjsko stvarnost. Največja odlika dela Demaskirajoče tendence je njegov razsvetljenski moment, njegov pojmovni biser pa solidarnost, ki jo avtorica zavezujoče misli v spregi z metafiziko in etiko. Tu sta posrečeno združena človekovo prizadevanje za osebno popolnost in razvijanje občutka za skupnost in družbeno pravičnost. Knjiga je svetel opomin na našo potrebo po novem utemeljevanju etike, obnovljenem dojemanju stvarnosti in spodbujanju rasti življenja znotraj svetovne biti.

DEMASKIRAJOČE TENDENCE CVETKA HEDŽET TÓTH

12.9.2018 15:29:32