»V ozračju Egipta je nekaj – mislim, da večina ljudi to začuti –, kar človeškega duha uglasi s samoto, in to je verjetno tudi razlog, zakaj se je po spreobrnitvi dežele v krščanstvo toliko njenih prebivalcev navdušeno odločilo za življenje puščavnikov«. – Howard Carter
Franci ZORE je profesor za filozofijo na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z zgodovino antične, srednjeveške in renesančne filozofije, s sodobno fenomenologijo in hermenevtiko ter s filozofijo religije in glasbe, s teh področij pa so večinoma tudi njegove objave znanstvenih del in prevodov filozofskih besedil. Nena BOBOVNIK je magistrska študentka na Katoliški univerzi v Leuvnu in na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za diplomsko nalogo na Oddelku za filozofijo z naslovom »Filozofija puščave: poganski izvori krščanske askeze« je v letu 2020 prejela dekanovo nagrado. Med njena zanimanja sodita predvsem recepcija antičnega dojemanja filozofije kot načina življenja in prenos pojmovnih okvirov antične grške filozofije na latinski Zahod.
ISBN 978-961-06-0443-3
EGIPTOVSKO PUŠČAVNIŠTVO
Jan CIGLENEČKI na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje zgodovino antične, srednjeveške in renesančne filozofije. Med letoma 2018 in 2019 je pod okriljem Ameriškega raziskovalnega centra v Egiptu (ARCE) vodil projekt »Ogrožene puščavske naselbine: dokumentiranje koptske dediščine v Srednjem Egiptu in Vzhodni puščavi«. Ob raziskovalnem delu se posveča tudi prevajanju filozofskih besedil.
EGIPTOVSKO PUŠČAVNIŠTVO Uredili: Jan Ciglenečki, Franci Zore, Nena Bobovnik
Knjiga Egiptovsko puščavništvo prinaša tematsko raznovrstne prispevke, ki z različnih zornih kotov osvetljujejo pojav zgodnjega puščavništva v Egiptu in vpliv te tradicije na poznejša obdobja meništva. Uvodna poglavja bralca vodijo skozi zgodovino razvoja egiptovskega puščavništva in meništva ter ga seznanijo z dvema ključnima figurama tega gibanja, sv. Antonom, »prvim puščavnikom«, ter sv. Pahomijem, utemeljiteljem cenobitskega meništva. V prvem delu sledijo različne izvirne študije, ki prinašajo poglobljene analize posameznih puščavskih piscev oz. tematskih sklopov: od mistične teologije Evagrija Pontskega, »filozofa v puščavi«, prek asketskih in kontemplativnih praks vse do zgodovinsko pomembnih pričevanj romarjev, ki so zapisali svoje prvoosebne izkušnje s srečanj z egiptovskimi puščavniki. Drugi del monografije obravnava prenos puščavske duhovnosti na latinski Zahod in grški Vzhod. Pri tem je izpostavljena posredniška vloga Janeza Kasijana, ki je s svojo izkušnjo življenja v egiptovskih puščavah, ustanavljanjem samostanov v južni Franciji, zlasti pa s svojimi literarnimi deli odločilno vplival na ves nadaljnji razvoj zahodnega meništva. Podobno vlogo je na grškem Vzhodu odigrala antologija meniške duhovne književnosti z naslovom Filokalija, ki je tradicijo zgodnjega egiptovskega puščavništva prenesla v bizantinsko obdobje. Zadnji izvirni prispevek izpostavlja analogije med zgodnjim krščanskim puščavništvom v Egiptu in sorodnimi asketskimi in duhovnimi tradicijami v Indiji. Monografijo zaokroža še prevod Pahomijevega pravila, v katerem so začrtane koordinate cenobitskega meniškega življenja.
9 789610 604433
Egiptovsko_puscavnistvo_naslovka_FINAL.indd 1
21. 04. 2021 08:33:35