Funkcionalni vidiki osebnosti

FUNK OSEBN ISBN 978-961-06-0268-2

Osebnost v precejšnji meri določa, kako se posameznik edinstveno prilagaja na okolje.

V pričujočem univerzitetnem učbeniku predstavljamo vidike osebnosti, ki so tesno povezani z delovanjem posameznika.

Prvi dve poglavji predstavljata motivacijske in čustvene vidike osebnosti, ki ključno prispevajo k razlikam v vedenju posameznika v različnih trenutkih in situacijah (intraindividualna variabilnost vedenja). Naslednji dve poglavji obravnavata stres in fizično zdravje, ki sta po sodobnih empiričnih spoznanjih ne le telesna procesa, ampak imata tudi zelo močno psihološko (osebnostno) komponento. Peto poglavje predstavlja štiri osebnostne konstrukte, povezane z medosebnimi odnosi: agentnost in komunost, navezanost, ljubezen in agresivnost. Zadnji dve poglavji učbenika se ukvarjata specifično s funkcionalnimi in nefunkcionalnimi vidiki osebnosti ter tako posegata na področje duševnega zdravja in duševnih motenj.

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_naslovka_FINAL.indd 1

ANDREJA AVSEC je predavateljica na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s strukturo osebnosti in temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, psihičnim blagostanjem, subjektivnim doživljanjem sreče in čustveno inteligentnostjo. Trenutno sodeluje v raziskovalnih projektih, ki proučujejo pomen medosebnih razlik za kognitivno funkcioniranje in subjektivno blagostanje.

MOJCA PETRIČ je specializantka

klinične psihologije, zaposlena v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Znanstvenoraziskovalno sodeluje s Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Oddelkom za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Univerzo na Primorskem.

GAJA ZAGER KOCJAN je docent-

TINA KAVČIČ je izredna profe-

sorica za razvojno psihologijo, ki na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete s področja psihologije. V sodelovanju z Oddelkom za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani raziskuje zlasti razvoj osebnosti ter povezanost osebnosti z različnimi življenjskimi izidi od otroštva do pozne odraslosti.

ka za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer sodeluje pri izvedbi predmetov motivacija in emocije ter psihologija osebnosti. Raziskovalno se ukvarja predvsem s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi in njihovimi spremembami, psihičnim blagostanjem in merskimi vidiki na področju obče psihologije.

TINA KAVČIČ, ANDREJA AVSEC, MOJCA PETRIČ, GAJA ZAGER KOCJAN: FUNKCIONALNI VIDIKI OSEBNOSTI

9 789610 602682

TINA KAVČIČ, ANDREJA AVSEC, MOJCA PETRIČ, GAJA ZAGER KOCJAN

FUNKCIONALNI VIDIKI OSEBNOSTI Oddelek za psihologijo Ljubljana 2019

8.11.2019 10:54:46

Tina Kavčič Andreja Avsec Mojca Petrič Gaja Zager Kocjan

FUNKCIONALNI VIDIKI OSEBNOSTI

Ljubljana 2019

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 1

8.11.2019 10:52:38

FUNKCIONALNI VIDIKI OSEBNOSTI Tip publikacije: univerzitetni učbenik Avtorice: Tina Kavčič, Andreja Avsec, Mojca Petrič, Gaja Zager Kocjan Recenzentki: Maja Zupančič, Darja Kobal Grum Lektor: Damir Milinović Fotografija na naslovnici: Stock photo © Marilyn Nieves Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Petra Jerič Škrbec

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za psihologijo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2019 Prva izdaja, prvi natis Naklada: 400 izvodov Cena: 24,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.923(075.8) FUNKCIONALNI vidiki osebnosti / Tina Kavčič ... [et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019 ISBN 978-961-06-0268-2 1. Kavčič, Tina, 1976COBISS.SI-ID 302537984

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 2

8.11.2019 10:52:38

Vsebina

3

Vsebina

Uvod ..........................................................................................................................................7 1 Motivacijski vidiki osebnosti...............................................................................................11

1.1Opredelitev motivacije............................................................................................................................. 11

1.2 Instinkti in goni.......................................................................................................................................... 13

1.3 Spodbude in posledice........................................................................................................................... 13

1.4 Potrebe.......................................................................................................................................................... 14

1.4.1 Hierarhija potreb Abrahama Maslowa.................................................................................... 15 1.4.2 Teorija samodoločanja.................................................................................................................. 21 1.4.3 Potreba po dosežkih (storilnostna motivacija)..................................................................... 25

1.5 Cilji.................................................................................................................................................................. 27

1.5.1 Ciljne usmerjenosti......................................................................................................................... 29

1.6 Vrednote....................................................................................................................................................... 33

1.7 Notranja in zunanja motivacija............................................................................................................ 38

1.8 Motivacija in osebnostne lastnosti..................................................................................................... 43

2 Čustveni vidiki osebnosti.....................................................................................................47

2.1 Opredelitev čustev in njihova funkcija.............................................................................................. 47

2.2 Subjektivno doživljanje čustev............................................................................................................ 48

2.3 Kognitivna ocena...................................................................................................................................... 51

2.4 Fiziološka komponenta čustev............................................................................................................. 54

2.5 Obrazni izrazi.............................................................................................................................................. 56

2.6 Vedenjske namere..................................................................................................................................... 58

2.7 Uravnavanje čustev.................................................................................................................................. 59

2.8 Funkcija čustev........................................................................................................................................... 63

2.9 Čustva v okviru petih dimenzij osebnosti........................................................................................ 66

3 Osebnost in stres..................................................................................................................69

3.1 Stres................................................................................................................................................................ 69

3.1.1 Stres kot fiziološki odziv............................................................................................................... 70 3.1.2 Transakcijski model stresa............................................................................................................ 72 3.1.3 Stresorji............................................................................................................................................... 75

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 3

8.11.2019 10:52:38

4

Funkcionalni vidiki osebnosti

3.1.4 Psihosocialni odzivi na stres......................................................................................................79 3.1.5 Je stres lahko dober?...................................................................................................................81 3.1.6 Sindrom izgorelosti......................................................................................................................82

3.2 Spoprijemanje s stresom......................................................................................................................86

3.2.1 Nekatere specifične strategije uravnavanja stresa............................................................91 3.2.2 Obrambni mehanizmi.................................................................................................................94

3.3 Stres in osebnost.....................................................................................................................................99

3.3.1 Velikih pet dimenzij osebnosti.................................................................................................99 3.3.2 Optimizem – pesimizem.......................................................................................................... 104 3.3.3 Osebnostna prožnost............................................................................................................... 105 4 Osebnost in fizično zdravje............................................................................................ 109

4.1 Modeli odnosa med osebnostjo in fizičnim zdravjem............................................................ 110

4.1.1 Stres in psihofiziološki odziv organizma............................................................................ 110 4.1.2 Izbira okolja ter transakcija med osebo in okoljem....................................................... 111 4.1.3 Z zdravjem povezano vedenje.............................................................................................. 112 4.1.4 Konstitucijske predispozicije in zgodnje izkušnje.......................................................... 113 4.1.5 Obratna zveza: bolezen kot izvor spremembe v osebnosti........................................ 114

4.2 Pet velikih in fizično zdravje............................................................................................................. 115

4.2.1 Ekstravertnost............................................................................................................................. 115 4.2.2 Vestnost......................................................................................................................................... 116 4.2.3 Sprejemljivost.............................................................................................................................. 117 4.2.4 Nevroticizem................................................................................................................................ 118 4.2.5 Odprtost za izkušnje/intelekt................................................................................................ 120

4.3 Drugi osebnostni konstrukti in fizično zdravje.......................................................................... 122

4.3.1 Vedenjski vzorec tipa A............................................................................................................ 122 4.3.2 Depresija in anksioznost.......................................................................................................... 122 4.3.3 Optimizem.................................................................................................................................... 124

4.4 Inteligentnost in fizično zdravje..................................................................................................... 125

5 Medosebni vidiki osebnosti............................................................................................. 129

5.1 Agentnost – komunost...................................................................................................................... 129

5.1.1 Krožni model medosebnih lastnosti................................................................................... 130 5.1.2 Agentnost in komunost kot velika faktorja osebnosti.................................................. 131 5.1.3 Agentni in komuni motivi in vrednote............................................................................... 133

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 4

8.11.2019 10:52:38

Vsebina

5

5.1.4 Agentnost, komunost in spolne vloge................................................................................. 134 5.1.5 Povezanost agentnosti in komunosti z zdravjem............................................................ 135

5.2 Navezanost............................................................................................................................................... 136

5.2.1 Teorija navezanosti in medosebne razlike v navezanosti.............................................. 136 5.2.2 Navezanost v odraslosti............................................................................................................. 137 5.2.3 Navezanost in pet velikih.......................................................................................................... 142 5.2.4 Merjenje navezanosti v odraslosti......................................................................................... 142

5.3 Ljubezen.................................................................................................................................................... 143

5.3.1 Trikotna teorija ljubezni............................................................................................................. 143 5.3.2 Barve ljubezni................................................................................................................................ 147 5.3.3 Pristop prototipov........................................................................................................................ 149

5.4 Agresivnost............................................................................................................................................... 151

5.4.1 Opredelitev in vrste agresivnega vedenja.......................................................................... 151 5.4.2 Biološke razlage agresivnega vedenja................................................................................. 152 5.4.3 Psihološke razlage agresivnega vedenja............................................................................. 153 5.4.4 Medosebne razlike v agresivnosti.......................................................................................... 157

5.5 Vloga temeljnih dimenzij osebnosti v medosebnih odnosih................................................ 159

5.5.1 Pet velikih v odnosih med starši in otroki........................................................................... 160 5.5.2 Pet velikih v medvrstniških odnosih..................................................................................... 162 5.5.3 Pet velikih v partnerskih odnosih........................................................................................... 164 6 Pozitivni vidiki osebnosti.................................................................................................. 167

6.1 Humanistična in pozitivna psihologija........................................................................................... 167

6.2 Pokazatelji uspešnega delovanja posameznika.......................................................................... 168

6.2.1 Hedonsko blagostanje............................................................................................................... 169 6.2.2 Evdajmonsko blagostanje......................................................................................................... 171 6.2.3 Model subjektivnega blagostanja......................................................................................... 173

6.3 Dejavniki in izidi subjektivnega blagostanja................................................................................ 174

6.3.1 Subjektivno blagostanje in demografske značilnosti..................................................... 174 6.3.2 Subjektivno blagostanje in osebnostne lastnosti............................................................ 179

6.4 Pozitivne osebnostne lastnosti – vrline.......................................................................................... 181

6.4.1 Teoretično osnovana klasifikacija vrlin................................................................................. 181 6.4.2 Empirično preverjanje klasifikacije vrlin.............................................................................. 184

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 5

8.11.2019 10:52:38

6

Funkcionalni vidiki osebnosti

6.4.3 Vrline kot podvrsta osebnostnih lastnosti........................................................................ 185 6.4.4 Vrline kot napovedniki subjektivnega blagostanja....................................................... 187 7 Nefunkcionalno delovanje osebe.................................................................................. 189

7.1 Razlikovanje med normalnimi in patološkimi vidiki osebnosti........................................... 189

7.2 Temna triada.......................................................................................................................................... 189

7.2.1 Neklinični narcisizem................................................................................................................ 190 7.2.2 Makiavelizem............................................................................................................................... 193 7.2.3 Neklinična psihopatija.............................................................................................................. 194 7.2.4 Trije ločeni konstrukti ali en konstrukt temne triade?................................................... 195 7.2.5 Povezanost temne triade z življenjskimi izidi.................................................................. 197

7.3 Duševne motnje in motnje osebnosti.......................................................................................... 199

7.3.1 Tipološki pristop k motnjam osebnosti v okviru DSM-5.............................................. 200

7.3.2 Alternativni model motenj osebnosti po DSM-5............................................................ 210

7.3.3 Petfaktorski dimenzionalni model motenj osebnosti................................................... 213 8 Literatura ......................................................................................................................... 217

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 6

8.11.2019 10:52:38

Uvod

7

Uvod

Eden prvih sodobnih psihologov, ki se je ukvarjal z osebnostjo, Gordon W. Allport (1937, str. 48) je izjavil, da »osebnost je nekaj in dela nekaj«, in sicer naj bi osebnost določala, kako se vsak posameznik edinstveno prilagaja na okolje. V pričujočem univerzitetnem učbeniku predstavljamo različna pomembna področja delovanja ljudi ter empirična spoznanja o vlogi osebnosti v posameznikovem funkcioniranju na teh področjih.

V delovanju ljudi lahko opazimo velike medosebne razlike (npr. v učni uspešnosti, duševnem zdravju, socialnem prilagajanju), te razlike pa lahko na splošno precej dobro napovemo na podlagi razmeroma stabilnih vidikov osebnosti, kot so osebnostne lastnosti in spoznavne sposobnosti. O teh vidikih smo pisale v učbeniku Temeljni vidiki osebnosti (2017). Vendar pa se ista oseba ne vede vedno enako, torej lahko opazimo tudi razlike v vedenju posameznika v različnih trenutkih. Med pomembnimi viri teh intraindividualnih razlik v vedenju so čustva in motivacija (Chamorro-Premuzic, 2011), s katerimi se ukvarjamo v prvih dveh poglavjih tega učbenika. Tako čustva kot motivacija so pod pomembnim vplivom osebnostnih lastnosti, kar pomeni, da so osebnostne lastnosti nekakšna podlaga za verjetnejše doživljanje in izražanje čustev in motivov. Po drugi strani so čustva in motivi precej odvisni od situacijskih okoliščin. Bistvena razlika med osebnostnimi lastnostmi in sposobnostmi na eni strani ter čustvi in motivacijo na drugi je torej v tem, da so prve časovno razmeroma (od mladostništva dalje visoko) stabilne, medtem ko se čustvena in motivacijska stanja precej spreminjajo.

Za napovedovanje vedenja posameznika v konkretni situaciji je tako pomembno poznavanje njegovih osebnostnih lastnosti (in sposobnosti), pa tudi trenutnih čustvenih in motivacijskih stanj. Na primer, Nika je dobrovoljna, živahna in optimistična oseba, ki se pogosto smeji in je redko zaskrbljena ali anksiozna, kar kaže na visoko izraženo ekstravertnost in nizek nevroticizem. Danes pa čaka na rezultate zadnjega izpita v študijskem letu. Za ta izpit se ji ni uspelo temeljito pripraviti, zato ni prepričana o pozitivni oceni, ki jo potrebuje za vpis v naslednji letnik in ohranitev štipendije. Če bi želeli napovedati Nikino vedenje v tem trenutku, poznavanje izraženosti njenih stabilnih osebnostnih lastnosti ne bi bilo dovolj, ampak bi bilo pomembno upoštevati tudi njena čustva v kontekstu trenutne situacije. Podobno se kaže za motivacijo. Na primer, Nika na splošno ni prav organizirana, pri sledenju ciljem ji pozornost hitro odvrne kakšna trenutna zabavna dejavnost, zase tudi pravi, da je lena, torej lahko rečemo, da je zanjo značilna nizka vestnost. Ta teden študira za izpit pri predmetu, ki jo zelo zanima, poleg tega pa potrebuje visoko oceno za ohranitev štipendije. Na Nikino vedenje

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 7

8.11.2019 10:52:38

8

Funkcionalni vidiki osebnosti

v tem tednu najverjetneje ne bo vplivala le njena nizka vestnost, ampak tudi visoka notranja in zunanja motivacija za dobro opravljen izpit.

Naslednji dve poglavji obravnavata stres in fizično zdravje, ki sta po sodobnih empiričnih spoznanjih ne le telesna procesa, ampak imata tudi zelo močno psihološko (osebnostno) komponento. Temeljne in nekatere specifične osebnostne lastnosti namreč prispevajo k vsem fazam stresnega procesa, od same izpostavljenosti in odzivnosti na potencialno stresne okoliščine do načinov spoprijemanja s stresom. Tako so lahko različni ljudje izpostavljeni enakim okoliščinam, njihovi odzivi in načini spoprijemanja s temi okoliščinami pa so lahko povsem različni in posledično so različni tudi izidi. Na primer, nizka raven nevroticizma pri Niki zmanjšuje verjetnost doživljanja visokih ravni stresa zaradi manjših ali večjih stresorjev, povečuje verjetnost, da bo na stresne situacije gledala kot na izziv in se z njimi učinkovito spoprijela, ter povečuje verjetnost hitrega in učinkovitega okrevanja po stresu. Pomembne posledice stresa se kažejo tudi na področju fizičnega zdravja, ki se z različnimi osebnostnimi konstrukti ne povezuje le prek stresnega procesa. Vzročne povezave med osebnostjo in različnimi pokazatelji fizičnega zdravja (npr. prisotnost nekaterih bolezni, hitrost in uspešnost okrevanja, dolgoživost) so kompleksne, vključujejo več poti in potekajo v obe smeri. Če omenimo le en primer, Nika bo zaradi svojega nizkega nevroticizma verjetno precej zadovoljna, optimistična in neanksiozna, zato lahko pričakujemo, da bo njeno objektivno in subjektivno zdravje precej dobro, po drugi strani pa si zaradi nizke vestnosti pogosto reče, da bo redno tekla in se izogibala sladkarijam, vendar se tega vedno znova ne drži. Poleg tega pa je mogoče, da bi kakšna hujša bolezen vsaj delno spremenila njene osebnostne lastnosti.

Za ljudi izredno pomembno, če ne kar osrednje področje delovanja so medosebni odnosi. Empirični podatki kažejo, da osebnost prispeva k različnim količinskim in kakovostnim značilnostim medosebnih odnosov, po drugi strani pa lahko tudi značilnosti odnosov postopno prispevajo k spremembam osebnosti.

Na primer, Nika je visoko ekstravertna in sprejemljiva (prijazna, sodelovalna, empatična) oseba, takšni pa so tudi njeni starši, kar skupaj prispeva k temu, da so kljub občasnim manjšim konfliktov vedno imeli dobre odnose. Natančneje te povezave predstavljamo v petem poglavju učbenika, v katerem smo se osredotočile na štiri vidike medosebnih odnosov: agentnost in komunost, navezanost, ljubezen in agresivnost.

Zadnji dve poglavji učbenika se ukvarjata specifično s funkcionalnimi in nefunkcionalnimi vidiki osebnosti ter tako posegata na področje duševnega zdravja in duševnih motenj. Funkcionalne vidike osebnosti oziroma uspešno prilagajanje osebnosti poudarja zlasti pozitivna psihologija, v okviru katere lahko v zadnjih desetletjih opažamo izreden porast raziskav. Te kažejo, da je duševno zdravje kompleksen koncept, ki zajema različne pokazatelje, ti pa se povezujejo z raznolikimi

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 8

8.11.2019 10:52:38

Uvod

9

dejavniki, med katerimi ključno vlogo spet igrajo osebnostne lastnosti. Glede na Nikino visoko ekstravertnost in nizek nevroticizem lahko pričakujemo, da so vsi vidiki njenega blagostanja ugodni. Nefunkcionalne vidike osebnosti obravnavamo v okviru kliničnega razpona, ko predstavljamo osebnostne motnje z vidika tipološkega psihiatričnega modela, alternativnega psihiatričnega modela in petfaktorskega dimenzionalnega modela, pa tudi v okviru nekliničnega razpona, ko predstavljamo osebnostne lastnosti temne triade.

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 9

8.11.2019 10:52:39

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 10

8.11.2019 10:52:39

Motivacijski vidiki osebnosti

11

1 Motivacijski vidiki osebnosti

1.1 Opredelitev motivacije Izraz motivacija izhaja iz latinske besede movere za glagol premikati se, torej se izvor besede nanaša na začetek dejavnosti. Izvornemu pomenu je blizu tudi laično pojmovanje motivacije kot nečesa, kar nas »spravi h kaki dejavnosti«, zaradi česar vztrajamo, imamo voljo oziroma energijo za njeno izvajanje, in kar nam jo pomaga dokončati.

Splošna opredelitev motivacije pravi, da je to notranje stanje, ki vzbuja, usmerja in ohranja kako vedenje (Ormrod, 2004). Motivacija pomaga usmerjati naše vedenje – motivi nas vodijo proti nekaterim ciljem in stran od drugih (Mayer, 2018). D. Kobal Grum in Musek (2009) poudarjata, da se motivacija nanaša na vzroke (zakaj kaj delamo) in namene (čemu kaj delamo) vedenja ljudi. Motivi torej niso le neka notranja občutja, ampak se odražajo v odločitvah, ki jih sprejemamo v svojem življenju, in torej v našem vedenju. Kdor visoko ceni dobre medosebne odnose, se bo na primer vedel drugače kot oseba, ki visoko ceni dosežke.

Poudariti velja tudi, da proces motivacije zahteva dejavnost – fizično ali mentalno, na primer odločanje, organiziranje, načrtovanje, ocenjevanje napredka (Schunk, Meece in Pintrich, 2014).

Motivacija je psihološki latentni konstrukt, ki ga ne moremo neposredno opazovati ali meriti. Opisuje notranje stanje, za katero velja, da (ChamorroPremuzic, 2011): • pri posameznikih sproži aktivnost, • usmerja in ohranja vedenje, • je usmerjeno v zadovoljevanje potreb in doseganje ciljev instinktivnega in kulturnega izvora, • je dinamičen, in ne statičen proces, • pri nezadovoljitvi povzroča fiziološko in/ali psihološko vzburjenje.

Tako si psihologi na področju motivacije postavljamo pet temeljnih vprašanj (Kobal Grum in Musek, 2009; Woolfolk, Hughes in Walkup, 2008): • zakaj kaj počnemo (izbira vedenja; npr. zakaj se en študent odloči za pisanje seminarja, drug pa za gledanje televizije); • kako dolgo traja, da začnemo neko dejavnost (latenca vedenja; npr. zakaj kdo začne pisati seminar takoj, kdo drug pa začetek dela odlaga); • kakšna je intenzivnost oziroma raven vključenosti v neko dejavnost (moč vedenja; npr. ko študent začne pisati seminar, je na to delo polno osredotočen ali pa le rutinsko prepisuje besedilo iz knjig);

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 11

8.11.2019 10:52:39

12 • •

Funkcionalni vidiki osebnosti

zakaj pri dejavnosti vztrajamo ali pa odnehamo (vztrajnost vedenja; npr. bo študent napisal seminar do konca ali le eno stran); kaj posameznik razmišlja in kakšna čustva doživlja med neko dejavnostjo (čustveni odzivi; npr. ali se študent med pisanjem seminarja počuti kompetentnega ali je zaskrbljen zaradi ocene).

Motivacijo psihologi raziskujejo in opredeljujejo bodisi kot medosebne razlike v razmeroma stabilnih lastnostih (npr. ljudje imajo bolj ali manj izražen strah pred izpiti, zanimanje za umetnost, potrebo po dosežkih) bodisi kot stanje, značilno za kako situacijo (npr. dan pred izpitom smo visoko motivirani za učenje). Ta pogleda pa nista nezdružljiva, saj je motivacija posameznika v vsakem trenutku kombinacija njegovih trajnih motivacijskih značilnosti in trenutnih motivacijskih značilnosti (Woolfolk idr., 2008); na primer to besedilo intenzivno študirate, ker cenite znanje in izobrazbo, poleg tega pa se bliža izpit.

Razpravo o tem, kaj pravzaprav je motivacija, nadaljujemo z vprašanjem, kaj nas torej motivira. Motivi1 opisujejo težnje ali nagnjenja k vedenju na določen način, ki imajo biološke osnove, oblikuje pa jih okolje (Mayer, 2018). Motivi nas usmerjajo k ciljem, ki prinašajo zadovoljitev oziroma potešitev teh motivov, kar pa lahko dosežemo na več načinov. Motiv, kot je žeja (v tem primeru je motiv potreba), lahko zadovoljimo preprosto s pitjem vode ali pa s srkanjem skrbno pripravljenega čaja. Motivov je ogromno, poleg tega so lahko zelo raznoliki. Tako lahko razlikujemo že med tistimi motivi, ki izhajajo iz organizma (npr. zaspanost sproži željo po spanju), in tistimi iz zunanjih virov (vključno z drugimi ljudmi, npr. prošnje ali spodbude učitelja). Razvoj pojmovanja in razlag motivov je potekal od osredotočanja na motive biološkega izvora k poudarjanju psiholoških motivov (Chamorro-Premuzic, 2011). V nadaljevanju predstavljamo razlage motivov kot instinktov in gonov, kot spodbud in posledic, kot potreb in kot ciljev. Sodobne razlage motivov vključujejo nevrofiziološke procese (npr. raven sladkorja in molekul maščobe v krvi je pomembna za doživljanje lakote), hormone (npr. spolni igrajo vlogo v uravnavanju želje po spolnosti), naše izkušnje, okoljske dražljaje in tako dalje (Mayer, 2018). Tako se ljudje med seboj precej razlikujemo v prisotnosti in moči različnih motivov ter v načinih njihovega zadovoljevanja. Poleg tega je treba omeniti, da se nekaterih motivov zavedamo, nekaterih pa ne opažamo oziroma ostajajo izven naše zavesti.

1

Skladno z literaturo s področja motivacije izraz motivi uporabljamo v najsplošnejšem, nadrednem pomenu, torej za opisovanje katerihkoli vzrokov motivacije. Bolj specifični motivi, njihove vrste, viri in delovanje so opisani v nadaljnjih podpoglavjih.

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 12

8.11.2019 10:52:39

Motivacijski vidiki osebnosti

13

1.2 Instinkti in goni Zgodovinsko gledano so raziskovalci motive najprej opredelili v smislu instinktov (npr. James, 1890/1950, v Mayer, 2018), na primer po hrani, vodi, spolnosti, spanju. Instinkti so biološko osnovani, zadovoljimo pa jih lahko s specifičnimi dejanji, usmerjenimi v doseganje biološko določenih ciljev (Chamorro-Premuzic, 2011).

Povzroča jih fiziološko neravnotežje, njihovo zadovoljevanje pa lahko vključuje različne dražljaje ali predmete, toda vedno enaka vedenja (npr. hranjenje). Iz instinktov kot ključnih motivacijskih vzvodov človekovega vedenja izvira tudi koncept gonov (Hull, 1952), ki naj bi bili notranje psihološke sile, ki posredujejo med instinkti in vedenjem ljudi. Po teoriji gonov biološke potrebe oziroma instinkti (npr. po vodi) aktivirajo gon (npr. žeja), ki ima funkcijo pokazatelja homeostatičnega neravnotežja in vodi do vedenja, ki gon zmanjša (npr. pitje zmanjša žejo).

Izraz gon je za opisovanje človekove motivacije uporabljal tudi Freud (1915/1963, v Mayer, 2018). Menil je, da lahko gonom sledimo od biološkega izvora v možganih do njihovih psiholoških izrazov. Podobno kot biološko usmerjeni avtorji je tudi Freud poudarjal, da so goni prirojeni in skupni vsem ljudem, vendar pa so po njegovem psihološke sile, ki so usmerjene proti simbolnim, in ne biološkim predmetom. Na primer, umetnik lahko prek sublimacije kanalizira svojo spolno energijo in tako izrazi svoje gone v obliki umetniških stvaritev, kar je socialno sprejemljivo ali celo nagrajeno vedenje.

Freud je sprva menil, da je glavni motiv pri ljudeh spolnost, ki jo je pojmoval zelo široko kot vsakršno iskanje zadovoljstva. Ta široko opredeljeni gon spolnosti se tako lahko izraža kot iskanje telesnega užitka pri dojenčkih prek dotikanja, hranjenja in izločanja, vključuje pa tudi težnjo k druženju z drugimi, prijateljstvo in ljubezen. Pozneje je Freud opredelil še drug širok gon, ki naj bi bil izredno pomemben za ljudi, to je agresivnost oziroma uničevanje.

Drugi znanstveniki so kritizirali te zgodnje opredelitve motivov. Tako so antropologi poudarili, da velike medkulturne razlike v vedenju ljudi izpodbijajo idejo podedovanih instinktov (npr. Mead, 1939, v Mayer, 2018). Kultura naj bi namreč vplivala na to, kako nekateri ljudje izražajo kak motiv. Biološko osnovane razlage motivacije tako niso učinkovite za razlaganje medosebnih razlik v vedenju ljudi, saj se opirajo na motivacijske vzgibe (npr. instinkte), ki so ljudem skupni.

1.3 Spodbude in posledice Raziskovalci motivacije, ki izhajajo iz behavioristične teorije, vidijo izvor vedenja ljudi v predhodnih izkušnjah, ki jih imajo posamezniki v svojem okolju, pri čemer so zlasti pomembne tako imenovane spodbude in posledice (Reeve, 2009).

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 13

8.11.2019 10:52:39

FUNK OSEBN ISBN 978-961-06-0268-2

Osebnost v precejšnji meri določa, kako se posameznik edinstveno prilagaja na okolje.

V pričujočem univerzitetnem učbeniku predstavljamo vidike osebnosti, ki so tesno povezani z delovanjem posameznika.

Prvi dve poglavji predstavljata motivacijske in čustvene vidike osebnosti, ki ključno prispevajo k razlikam v vedenju posameznika v različnih trenutkih in situacijah (intraindividualna variabilnost vedenja). Naslednji dve poglavji obravnavata stres in fizično zdravje, ki sta po sodobnih empiričnih spoznanjih ne le telesna procesa, ampak imata tudi zelo močno psihološko (osebnostno) komponento. Peto poglavje predstavlja štiri osebnostne konstrukte, povezane z medosebnimi odnosi: agentnost in komunost, navezanost, ljubezen in agresivnost. Zadnji dve poglavji učbenika se ukvarjata specifično s funkcionalnimi in nefunkcionalnimi vidiki osebnosti ter tako posegata na področje duševnega zdravja in duševnih motenj.

Funkcionalni_vidiki_osebnosti_naslovka_FINAL.indd 1

ANDREJA AVSEC je predavateljica na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s strukturo osebnosti in temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, psihičnim blagostanjem, subjektivnim doživljanjem sreče in čustveno inteligentnostjo. Trenutno sodeluje v raziskovalnih projektih, ki proučujejo pomen medosebnih razlik za kognitivno funkcioniranje in subjektivno blagostanje.

MOJCA PETRIČ je specializantka

klinične psihologije, zaposlena v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Znanstvenoraziskovalno sodeluje s Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Oddelkom za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Univerzo na Primorskem.

GAJA ZAGER KOCJAN je docent-

TINA KAVČIČ je izredna profe-

sorica za razvojno psihologijo, ki na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete s področja psihologije. V sodelovanju z Oddelkom za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani raziskuje zlasti razvoj osebnosti ter povezanost osebnosti z različnimi življenjskimi izidi od otroštva do pozne odraslosti.

ka za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer sodeluje pri izvedbi predmetov motivacija in emocije ter psihologija osebnosti. Raziskovalno se ukvarja predvsem s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi in njihovimi spremembami, psihičnim blagostanjem in merskimi vidiki na področju obče psihologije.

TINA KAVČIČ, ANDREJA AVSEC, MOJCA PETRIČ, GAJA ZAGER KOCJAN: FUNKCIONALNI VIDIKI OSEBNOSTI

9 789610 602682

TINA KAVČIČ, ANDREJA AVSEC, MOJCA PETRIČ, GAJA ZAGER KOCJAN

FUNKCIONALNI VIDIKI OSEBNOSTI Oddelek za psihologijo Ljubljana 2019

8.11.2019 10:54:46