Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline

O avtorjih

Poudarki iz recenzije

Knjiga Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline je večinoma plod dela avtorjev z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (N. Bobovnik, D. Cigale, T. Koželj, K. Natek, D. Ogrin, M. Ogrin, B. Repe, U. Stepišnik, T. Trobec). Sodelovala sta še D. Prašnikar (Planinska zveza Slovenije) in M. Vysoudil (Oddelek za geografijo Naravoslovne fakultete Palackyjeve univerze iz Olomouca na Češkem).

Avtorji se znanstveno, strokovno in pedagoško večinoma ukvarjajo s fizično geografijo, njihov interes pa seže tudi na druga geografska področja, od geografije prometa in turizma do kartografije.

Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline

Monografija Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline predstavlja kompleksen in večplasten pogled na geografske značilnosti ene bolj zanimivih, a doslej tudi v geografskem pogledu redkeje raziskovanih slovenskih gorskih dolin. Predstavi, kako se je s svojimi naravnogeografskimi značilnostmi, preteklo rabo in dosedanjimi človekovimi posegi oblikovala zanimiva pokrajinska podoba doline, katere privlačnost stopnjuje še bližina mest z večjim številom rekreacije, neokrnjene narave, čistega zraka, zanimivih reliefnih oblik, vegetacije itd. željnih obiskovalcev. Ob številnih in raznovrstnih predlogih za nadaljnje posege bo pričujoča publikacija dala zelo dobre podlage za strokovne presoje o nadaljnjem razvoju doline, ki bo nedvomno moral izhajati iz priporočil po sonaravnem in okolju čim manj obremenjujočem razvoju.

Metka Špes

Monografije iz serije GeograFF predstavljajo izvirne raziskovalne dosežke in rezultate znanstvenega ter strokovnega dela sodelavcev Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Namenjene so strokovni javnosti, študentom, učiteljem geografije in vsem, ki jih zanimajo poglobljene razlage aktualnih prostorskih procesov, problemov in izzivov.

ISBN 978-961-237-900-1

ISBN 978-961-237-900-1

GeograFF

22

GeograFF

GeograFF

22

Darko Ogrin (ur. )

9 789612 379001

Geograff 22_naslovnica_FINAL.indd 1

9.3.2017 13:53:24

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo

GeograFF

22

Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline Darko Ogrin (ur. )

Ljubljana 2017

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 1

9.3.2017 13:53:52

GeograFF 22 Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline Avtorji: Nejc Bobovnik, Dejan Cigale, Tanja Koželj, Karel Natek, Darko Ogrin, Matej Ogrin, Dušan Prašnikar, Blaž Repe, Uroš Stepišnik, Tajan Trobec, Miroslav Vysoudil Urednik: Darko Ogrin Recenzenta: Metka Špes, Dušan Plut Kartografi: Nejc Bobovnik, Dejan Cigale,Tanja Koželj, Blaž Repe, Uroš Stepišnik, Tajan Trobec Fotografi: Dejan Cigale, Žiga Jamnik, Karel Natek, Darko Ogrin, Dušan Prašnikar, Blaž Repe, Uroš Stepišnik, Tajan Trobec, Miroslav Vysoudil (termalne slike) Prevod povzetka: James Cosier Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za geografijo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Oblikovanje in prelom: Aleš Cimprič Tisk: Birografika Bori d. o. o.

Naklada: 300 izvodov Prva izdaja Cena: 19,90 EUR © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017 Vse pravice pridržane.

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2016.

Raziskovalni program št. P6-0229 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4Kamniška Bistrica)(082) KAMNIŠKA Bistrica - geografska podoba gorske doline / [avtorji Nejc Bobovnik ... [et al.] ; Darko Ogrin (ur.) ; [kartografi Nejc Bobovnik ... [et al.] ; fotografi Dejan Cigale ... [et al.] ; prevod povzetka James Cosier]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. - (GeograFF ; 22) ISBN 978-961-237-900-1 1. Bobovnik, Nejc 2. Ogrin, Darko 289227008

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 2

9.3.2017 13:53:52

Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline

GeograFF

22

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 3

9.3.2017 13:53:53

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 4

9.3.2017 13:53:53

GeograFF 22

Kazalo Predgovor.................................................................................................................... 7 Uroš Stepišnik 1 Geomorfološki razvoj in sledovi pleistocenske poledenitve............................... 9 1.1 Prevladujoči geomorfološki procesi in tipi površja.............................................................9 1.2 Predhodne raziskave geomorfološkega razvoja ............................................................... 11 1.3 Geomorfološka analiza ......................................................................................................... 13 1.4.Obseg pleistocenske poledenitve........................................................................................ 16 Blaž Repe 2 Izbrane pedo in fitogeografske značilnosti doline Kamniške Bistrice s členitvijo.................................................................................21 2.1 Proučevano območje.............................................................................................................. 21 2.2 Pedogenetski in rastiščni dejavniki....................................................................................... 23 2.3 Razprostranjenost prsti ........................................................................................................ 30 2.4 Rastlinski pokrov..................................................................................................................... 36 2.5 Pedo- in fitogeografska členitev .......................................................................................... 40 Darko Ogrin, Miroslav Vysoudil, Matej Ogrin,Tanja Koželj 3 Topoklimatske razmere .......................................................................................45 3.1 Splošne podnebne poteze .................................................................................................... 45 3.2 Lokalno podnebje Kamniške Bistrice.................................................................................. 50 Tajan Trobec 4 Hidrogeografske značilnosti ................................................................................71 4.1 Porečje Kamniške Bistrice .................................................................................................... 71 4.2 Povirni del porečja Kamniške Bistrice do sotočja z Nevljico........................................ 79 Nejc Bobovnik, Matej Ogrin 5 Študija ranljivosti okolja ......................................................................................97 5.1 Vsebinska in metodološka izhodišča .................................................................................. 97 5.2 Pokrajinskoekološka členitev Kamniške Bistrice ............................................................. 98 5.3 Ocena regeneracijskih in nevtralizacijskih sposobnosti okolja.................................... 104 5.4. Dosežena stopnja obremenitve okolja............................................................................. 107 5.5 Ocena ranljivosti Kamniške Bistrice.................................................................................. 108

5

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 5

9.3.2017 13:53:53

Dejan Cigale 6 Kamniška Bistrica kot turistično in rekreacijsko območje.............................115 6.1 Turistična ponudba ............................................................................................................... 116 6.2 Turistični obisk ...................................................................................................................... 118 6.3 Nekatere značilnosti avtomobilskega prometa............................................................... 120 6.4 Anketiranje obiskovalcev Kamniške Bistrice.................................................................... 122 6.5 Turistični in rekreacijski pomen Kamniške Bistrice........................................................ 126 Matej Ogrin, Dušan Prašnikar 7 Prometne obremenitve in umirjanje prometa ...............................................131 7.1 Pregled obstoječih študij o prometu v Kamniški Bistrici ............................................ 132 7.2 Promet v Kamniški Bistrici.................................................................................................. 134 7.3 Javni prevoz ............................................................................................................................ 135 7.4 Prometne obremenitve ....................................................................................................... 138 7.5 Predlog urejanja prometa ................................................................................................... 145 Povzetek..................................................................................................................149 Summary................................................................................................................155 Seznam preglednic.............................................................................................................................. 163 Seznam slik........................................................................................................................................... 165 Stvarno in imensko kazalo................................................................................................................ 169 Avtorji.................................................................................................................................................... 173

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 6

9.3.2017 13:53:53

GeograFF 22

Predgovor Čeprav je Kamniška Bistrica samo ena od naših gorskih dolin, je nekoliko nenavadno, da kljub neposredni bližini glavnega mesta, veliki priljubljenosti med planinci in dru­ gimi izletniki ter lepo ohranjenemu okolju o njej doslej ni bilo veliko napisanega. V starejši planinski literaturi je nekaj ljubiteljskih zapisov o lepotah doline izpod peresa ljudi, ki morda niso več zmogli napornih vzponov na okoliške vrhove, občasno jo je prišel pogledat tudi kakšen znanstvenik, npr. geolog Robert Lucerna ali Ferdinand Seidl. Z geomorfološkega vidika je to lepo dolino podrobno preučil šele Milan Šifrer na začetku 50. let prejšnjega stoletja in v znanstveni monografiji z naslovom Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu (1960) predstavil rezultate skrbnega preučevanja sle­ dov ledeniškega preoblikovanja iz zadnje ledene dobe. Sicer je tudi kasneje biologi, geologi in drugi raziskovalci niso povsem prezrli, a je napočil čas za celovitejšo in nekoliko bolj vsestransko predstavitev te zanimive, slikovite in verjetno najbolj obis­ kane gorske doline v Sloveniji.

Prispevki v monografiji v veliki meri izhajajo iz terenskega preučevanja študentov drugega letnika geografije z Oddelka za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki smo ga v letih 2010–2012 izvajali v okviru predmeta Geografsko terensko delo II. Pod vodstvom mentorjev so študentje preučili in skartirali številne pojave v dolini, avtorji prispevkov pa so obdelali in po potrebi dopolnili njihove izsledke. Že med terenskim delom se je izkazalo, da je dolina veliko bolj dinamična in raznolika kot je videti zgolj z glavne ceste in da je vsak njen košček zapleten sistem najrazličnejših naravnih pro­ cesov, rezultat tega pa sta izjemno bogati geo- in biodiverziteta.

V prvih štirih poglavjih monografije so predstavljene glavne ugotovitve o sledovih pleistocenske poledenitve in današnjih geomorfnih procesih v dolini (Uroš Stepišnik), izbrane pedo- in fitogeografske značilnosti (Blaž Repe), topoklimatske razmere (Darko Ogrin, Miroslav Vysoudil, Matej Ogrin in Tanja Koželj) ter njene hidrogeografske zna­ čilnosti (Tajan Trobec). Avtorji zadnjih treh poglavij so navedene fizičnogeografske ugotovitve nadgradili še s študijami o ranljivosti okolja (Nejc Bobovnik in Matej Ogrin), turizmu in rekreaciji (Dejan Cigale) ter problematiki prometa v dolini Kamniške Bistri­ ce (Matej Ogrin in Dušan Prašnikar).

Sicer so v to občutljivo in dragoceno gorsko okolje že od nekdaj posegali tudi ljudje, vendar večinoma bolj ali manj blago, s pravo mero, tako da se nam je na pragu Kam­ nika in gosto poseljene Ljubljanske kotline ohranila lahko dostopna oaza miru in lepe narave, v kateri pa lahko naravni procesi kljub množicam obiskovalcev še naprej ne­ moteno snujejo vedno nove pojavne oblike nežive in žive narave. Kar je doslej nasta­ lo v tej dolini in se neprestano spreminja pred našimi očmi, so pomembne vrednote, ki nam ne morejo in ne smejo biti same po sebi umevne, ampak jih moramo znati opaziti, ceniti in tudi varovati za prihodnost. K tem visokim ciljem želimo prispevati tudi s to geografsko monografijo, ki je rezultat skupnega dela mlade generacije in njenih učiteljev.

7

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 7

9.3.2017 13:53:53

Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline

Avtorji prispevkov se zahvaljujemo trem generacijam študentov geografije za njiho­ vo prizadevno sodelovanje pri raziskovanju Kamniške Bistrice in za vse lepo, kar smo med terenskim delom skupaj doživeli v tej lepi dolini. Zahvala gre tudi študentom Tamari Danijel, Urški Gačnik, Žigi Grilc, Nini Hafner, Sandri Kavčič, Katji Marič in Nejcu Trpinu, ki so v okviru predmeta Pokrajinska ekologija pripravili podlage in poročilo o ranljivosti okolja v dolini Kamniške Bistrice. Posebej se zahvaljujemo tudi Marjanu in Božici Jeraj ter drugim članom družine, ki so v času terenskih vaj Pri Jurju skrbeli za naše bivanje in prehrano ter nam ob nalivih in snežnih viharjih nudili prijetno zavetje.

Karel Natek

Ljubljana, 25. novembra 2016

8

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 8

9.3.2017 13:53:53

GeograFF 22

1 Geomorfološki razvoj in sledovi pleistocenske poledenitve Uroš Stepišnik

1.1 Prevladujoči geomorfološki procesi in tipi površja Kamniška Bistrica in njeno porečje ležita v severnem delu osrednjega dela Slove­ nije. Porečje obsega južni del Kamniško-Savinjskih Alp in severovzhodni del Lju­ bljanske kotline. Skrajni severni del porečja, območje naše raziskave, se zajeda pod najvišje grebene Kamniško-Savinjskih Alp. Z najvišjih, okoli 2500 m visokih vrhov, se pobočja strmo spustijo proti jugu v globoko zarezano dolino, ki leži v povirnem delu okoli 1500 metrov nižje. Tudi na zahodu in vzhodu zapirajo dolino visoki gre­ beni z zelo strmimi pobočji.

Večino proučevanega območja gradijo triasni apnenci in dolomiti, dolino in spodnje dele pobočij pa prekriva karbonatni grušč in prod v obliki melišč in rečnih akumulacij.

V najširšem delu doline, v okolici sotočja Kamniške Bistrice s Korošico, dno doline in okoliška pobočja gradijo oligocenski glinavci in laporji, ki jih prekrivajo holocenski rečni ter ledeniški nanosi. Južneje pobočja doline gradijo tudi keratofirji. Vzdolž doli­ ne Kamniške Bistrice poteka izrazit Kamniški prelom, številni manjši prelomi prečkajo dolino pravokotno (Mioč, 1983; Premru, 1983).

Geološka zgradba in reliefna oblikovanost bistveno vplivata na prevladujoče geo­ morfološke procese na površju. Večji del proučevanega območja gradijo karbonatne kamnine. Na apnenčastih in dolomitnih območjih z blagim naklonom prevladujejo kraški procesi. Kraško površje prevladuje predvsem na visokogorskih podih, ki ob­ krožajo dolino Kamniške Bistrice. Tu prevladuje vertikalni odtok padavinskih voda v podzemlje in kemično raztapljanje matične podlage. Ponikle vode prihajajo na dan v mnogih kraških izvirih v dolini Kamniške Bistrice.

Na tektonsko pretrtih apnencih in dolomitih na pobočjih se je, navkljub karbonatni matični podlagi, razvil površinski odtok padavinskih vod, zato ta območja oprede­ ljujemo kot fluviokraška (Roglić, 1958; Gams, 2003). Intenzivno mehansko prepe­ revanje apnenca in dolomita povzroča oblikovanje preperelinskega sloja, ki one­ mogoča odtok padavinskih voda neposredno v podzemlje. Zato se tu pojavljajo lokalni površinski tokovi, ki s svojo erozijo in akumulacijo preoblikujejo površje.

Rezultat teh procesov so na pobočjih nad dolino Kamniške Bistrice predvsem žle­ bovi in erozijski jarki, ki so nastali zlasti ob prelomnih conah na apnencu ter tam, kjer je matična podlaga dolomit, ter vršaji pod njimi (Slika 1.1). Torej se fluviokraški tip površja v proučevani pokrajini pojavlja zlasti tam, kjer prevladujejo pobočja z večjimi nakloni.

9

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 9

9.3.2017 13:53:53

Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline

Slika 1. 1: Vršaj pod Kapitanskim grebenom.

(foto: K. Natek)

V dnu glavne doline in nekaterih stranskih dolin delujejo tipični fluvialni procesi, kjer se izmenjujeta rečna erozija in akumulacija. Številni površinski tokovi namreč odna­ šajo in nanašajo material, kar je povzročilo nastanek tipičnih rečnih (fluvialnih) oblik površja. Rečna erozija je poglobila rečno korito v raznovrstne nanose in tako obliko­ vala ožje in globlje dele doline. Kjer se je reka zarezala globoko v živoskalno podlago, so nastala celo korita (Slika 1.4). Na območjih akumulacije so nastale različno široke prodne uravnave, ki so zaradi menjajočih faz erozije in akumulacije večinoma orga­ nizirane v terase.

Močan vpliv na današnjo oblikovanost reliefa na proučevanem območju so imele zlasti poledenitve v pleistocenu. V višjih predelih so bila kraška območja preoblikova­ na z ledeniško erozijo, zato lahko ta tip površja opredelimo kot glaciokras (Kunaver, 1983; Stepišnik in Žebre, 2011; Žebre in Stepišnik, 2015). V dolinskem dnu so bile v času poledenitve odložene raznovrstne ledeniške akumulacije, ki močno vplivajo na sedanjo oblikovanost površja in geomorfološke procese. Seveda pa so vse ledeniške oblike, zlasti tiste na pobočjih in v dnu dolin, močno preoblikovane s pobočnimi, flu­ vialnimi in fluviokraškimi procesi, ki so bili dejavni po umiku ledenikov iz doline.

Naša pozornost je namenjena predvsem ledeniškim procesom v dolini Kamniške Bi­ strice, ki so v največji meri vplivali na oblikovanje in preoblikovanje doline ter so bi­ stvenega pomena za današnji videz površja. Problematika pleistocenskih poledenitev slovenskih Alp in Dinarskega gorstva je bila že večkrat obravnavana (Šifrer, 1959; Meze, 1966; Šifrer, 1969; Šifrer in Kunaver, 1978; Kunaver, 1982; Kunaver, 1983; Bavec in sod., 2004; Bavec in Verbič, 2004; Natek, 2007; Šmuc in Rožič, 2009; Žebre in sod., 2013; Žebre in Stepišnik, 2015). Prav tako so bili sledovi poledenitve in obseg poledenite v dolini Kamniške Bistrice cilj nekaterih predhodnih raziskav (Lucerna, 1906; Kunaver, 1949; Ši­ frer, 1961). Naš namen je najprej predstaviti dosedanje ugotovitve o geomorfološkem razvoju območja na osnovi dostopne literature, v nadaljevanju pa izdelali podrobno geomorfološko analizo, ki je osredotočena predvsem na sledove poledenitve.

10

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 10

9.3.2017 13:53:53

GeograFF 22

Pri geomorfološki analizi sledov poledenitve v Kamniški Bistrici smo uporabili pri­ lagojeno analitsko geomorfološko metodo (Pavlopoulos in sod., 2009). Morfograf­ ska analiza je vključevala identifikacijo in prostorsko dokumentacijo geomorfolo­ ških oblik v dolini Kamniške Bistrice. Na osnovi pregleda literature o poledenitvi območja (Lucerna, 1906; Kunaver, 1949; Šifrer, 1961), analize topografskih kart v različnih merilih (GURS, 2015a; GURS, 2015b) ter digitalnih ortofoto posnetkov (GURS, 2014) smo izdelali predhodno geomorfološko študijo območja. Nato smo na terenu opravili sistematično morfografsko analizo, pri tem smo bili zlasti po­ zorni na rezultate predhodnih analiz ter daljinsko pridobljenih podatkov. V okvi­ ru morfografske terenske analize smo izvedli morfografsko kartiranje v merilu 1 : 25.000, pri čemer smo za osnovo uporabljali kartografsko osnovo v istem me­ rilu (GURS, 2015a). Končni rezultat morfografskega kartiranja je karta, ki prikazuje identificirane sledove poledenitve (Slika 1.6), ki so nanešeni na senčen DMNV z ločljivostjo 1 meter (ARSO, 2015).

Vzporedno z morfografsko analizo je potekala tudi morfometrična analiza re­ levantnih oblik, na podlagi katerih je mogoče pojasniti ledeniške ter druge geomorfne procese ali interpretirati določene značilnosti poledenitve. Morfo­ metrična analiza je vključevala merjenje velikosti ter zaobljenosti blokov v izpo­ stavljenih profilih ledeniških akumulacij. S pomočjo barometričnega višinomera, ročnega GPS-a in topografskih kart (GURS, 2015a; GURS, 2015b) pa smo določe­ vali natančne nadmorske višine bočnih moren, ki so potrebne za rekonstrukcijo debeline ledenikov.

1.2 Predhodne raziskave geomorfološkega razvoja Lucerna (1906) je bil prvi, ki je poročal o poledenitvi in sledovih poledenitve v dolini Kamniške Bistrice in njene okolice. Sledove skrajnega obsega poledenitve naj bi na­ kazovali dve dobro ohranjeni čelni moreni na planini Brisniki. Našel je tudi številne nasipe moren na širšem območju Predaslja (v različnih virih se poleg navedene ina­ čice zapisa pojavlja še »Predoselj«, v monografiji uporabljamo »Predaselj«, op. ur. ) in višje do Žagane peči. Obsežne umikalne morene višje od Doma v Kamniški Bistrici je pripisal Bühlskemu stadialu (Lucerna, 1906).

S poledenitvijo Kamniške Bistrice se je kasneje ukvarjal Pavel Kunaver (1949). Ugo­ tovil je, da je okoli 8 kilometrov dolg ledenik segal vse do Kraljevega hriba in izteka doline Korošice, kar je nekoliko dlje od predhodnih ugotovitev (Lucerna, 1906). Za seboj je pustil obsežne čelnomorenske nasipe ter številne balvane. Ledenik se je na­ pajal iz širšega območja med Planjavo, Ojstrico in Lučkim Dedcem, od koder je led pritekal po dolini Kamniške Bele. Drugo večje redišče ledu je bilo med Brano, Skuto in Grintovcem, od koder je led v obliki ledenih plazov in serakov padal preko strme stopnje v glavno dolino. Obsežen ledeniški plato, ki je napajal Bistriški ledenik, se je nahajal tudi med Kalško goro, Kalškim grebenom in Jermanovim vrhom. Manjši lede­ nik je pritekal tudi iz smeri Kamniškega sedla in drugih manjših dolin, o čemur pričajo številne krnice na grebenih (Kunaver, 1949).

11

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 11

9.3.2017 13:53:53

Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline

Slika 1.2: Kunaverjeva upodobitev doline Kamniške Bistrice ob koncu ledene dobe

(Kunaver, 1949, str. 12).

Najobsežnejšo študijo poledenitve območja je podal Šifrer (1961). Našel je števil­ ne sledove Bistriškega ledenika. Čelna morena, ki po njegovih ugotovitvah kaže na obseg poledenitve, je višje od sledov, ki jih navaja Kunaver (1949). Ledenik naj bi segal še nekoliko južneje od Kraljevega hriba v sotesko Kamniške Bistrice.

Točnega obsega poledenitve, zaradi intenzivnih erozijskih procesov, ki so nasto­ pili po poledenitvi, Šifrer ni mogel opredeliti. Na osnovi različne oblikovanosti plasti, ki gradijo čelno moreno, je uspel morfokronološko interpretirati polede­ nitev. Spodnje plasti čelne morene naj bi pripadale spodnjemu, zgornje pa mlaj­ šemu würmu (Šifrer, 1961). Šifrer je podrobno opisal tudi umikalne morene po celotni dolini. Med drugim je ugotovil, da je severozahodno od Kopišč ohranjena čelna morena, ki je zajezila nekdanje ledeniško jezero. Našel je tipične pasovi­ te ilovice, ki imajo v nekaterih delih celo deltaste plasti proda (Šifrer, 1961). Na izlivu Kamniške Bele v Bistrico je na podlagi petrografske sestave ledeniškega materiala ugotovil, da je bil ledenik v dolini Bele obilnejši in je odrival Bistriški ledenik. Med Predasljem in Domom v Kamniški Bistrici je velik podolžni nasip, ki ga je Šifrer opredelil kot srednjo moreno, na katero so naslonjeni številni prečni nasipi umikalnih moren. Višje po dolini je velika količina ledeniškega gradiva, ki ga Šifrer povezuje s trajnim zastojem ledenika, ki je imel akumulacijsko območje med Grintovcem in Brano. Na osnovi podrobnega kartiranja moren na tem obmo­ čju je ugotovil, da te umikalne morene najverjetneje pripadajo dvem različnim umikalnim fazam ledenika. Spodnji del akumulacij naj bi najverjetneje pripadal bohinjskemu stadialu, medtem ko naj bi kompleks moren pri Žagani peči pripa­ dal šlernskemu stadialu. Morfokronološko opredelitev je Šifrer (1961) podal le na osnovi oblikovanosti ledeniškega gradiva in njegove razporeditve v prostoru glede na ostale ledeniške akumulacije.

12

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 12

9.3.2017 13:53:53

GeograFF 22

Slika 1.3: Sledovi poledenitve v porečju Kamniške Bistrice v pleistocenu po Šifrerju (1961).

1.3 Geomorfološka analiza Podrobna morfografska analiza je bila opravljena v celotni dolini Kamniške Bistrice od Stahovice do Konca. V ozkem, debrskem delu doline severno od Stahovice, kjer prevladujejo srednje in zgornje triasni apnenci ter keratofirji, nismo našli nikakršnih sledov poledenitve. V tem delu na strmih pobočjih prevladujejo pobočni procesi, v dnu doline pa intenzivna erozija. Najjužnejše čelnomorenske nasipe smo identificirali okoli 600 metrov južno od sotočja Kamniške Bistrice in Korošice. Ohranjeni so trije

13

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 13

9.3.2017 13:53:54

Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline

neizraziti vzporedni loki moren, ki jih sestavljajo delno zaobljeni nesprijeti apnenčasti in dolomitni bloki, med katerimi je veliko temne glinaste osnove, ki je nastala z ero­ zijo in preperevanjem lokalnih oligocenskih laporjev in glinavcev. Globljih profilov, ki bi omogočali natančnejšo analizo ledeniškega materiala, nismo našli. To območje ledeniških akumulacij je na svoji morfografski karti identificiral že Šifrer (1961), a ga ni podrobneje opisal. Na približno enaki nadmorski višini, na okoli 560 metrov, je ohra­ njen neizrazit čelnomorenski lok tudi na drugi strani doline, na uravnavi na pobočju jugozahodno od sotočja Korošice in Kamniške Bistrice.

Najobsežnejše bočno-čelno morenske akumulacije segajo od sotočja Korošice in Ka­ mniške Bistrice v izrazitih lokih na obe smeri. Podobno jih je opisal že Šifrer (1961), ki je proučeval območje v času izgradnje gozdnih cest in je tako lahko analiziral obsežne razgaljene profile v morenah, ki jih danes ni več. V nekaj profilih v ledeniškem mate­ rialu ob gozdnih cestah se vidi, da jih gradijo apnenčasti in dolomitni podolgovati in delno zaobljeni bloki. Veliki so do 40 cm in so razporejeni v karbonatni meljasto-pe­ ščeni osnovi, ki ne vsebuje vidnih primesi oligocenskih laporjev in glinavcev, kot pri najbolj oddaljenih čelnih morenah navzdol po dolini. Na zahodni strani doline sega izrazit enoten bočno-čelni morenski nasip od sotočja preko Drinovega in Brsniškega roba. Mestoma se glavni greben razcepi na manjše vzporedne grebene, na notranji strani doline pa so tudi manjši umikalni grebeni moren, ki jih je Lucerna (1906) opre­ delil kot čelne morene Bistriškega ledenika. Najvišji deli grebena bočne morene na Brsniškem robu segajo do nadmorske višine 680 metrov, kar nakazuje tudi debelino ledenika v tem delu doline. Kljub podrobnemu terenskemu pregledu pa nismo mo­ gli identificirati ledeniškega materiala na Črnem hribu nad Drinovim robom, ki ga je Šifrer (1961) opredelil kot najskrajnejšo točko čelne akumulacije Bistriškega ledenika.

Na vzhodni strani doline so sledovi poledenitve veliko slabše ohranjeni zaradi inten­ zivnih erozijskih in akumulacijskih procesov, ki so bili in so aktivni v pobočjih na vzho­ dnem delu doline. Matično podlago na območju akumulacij gradijo oligocenski laporji in glinavci, na katerih so se oblikovali številni manjši erozijski jarki in vršaji, hkrati pa to območje prečkata dva erozijska jarka, ki imata povirne dele v višjih delih pobočij. Ohra­ njene dele bočno-čelnega morenskega nasipa tako najdemo v več manjših vzporednih grebenih v okolici Kraljevega hriba in vzhodno ter severno od Kopišč, kjer je greben bočne morene ohranjen na pobočju do nadmorske višine okoli 680 metrov. Teh bočnih moren, ki ležijo najvišje na pobočjih doline, na podlagi katerih je mogoče interpretirati debelino poledenitve, predhodna literatura ne omenja. V nekaj manjših profilih ob goz­ dnih cestah je razvidno, da morene gradi enak material kot na zahodni strani doline.

Prva serija umikalnih moren se nahaja na dnu doline zahodno in severozahodno od Kopišč. Več vzporednih grebenov moren, prekritih z velikimi balvani, tvori lok, ki zapira celotno dolino; le v osrednjem delu je prebit s poglobljenim delom doli­ ne Kamniške Bistrice. Višina grebenov moren je do 10 metrov. V svežem profilu tega morenskega loka je Šifrer (1961) našel talno moreno, ki je prekrita z ostrorobatim ma­ terialom, ki ima malo meljaste osnove. Ta material je Šifrer interpretiral kot ablacijsko (nadledeniško) moreno. Nad to akumulacijo se nahaja nesprijeto ledeniško gradivo, kjer so bloki velikosti do 80 cm razporejeni med karbonatno osnovo, ki jo gradijo zrna velikosti peska in melja. Okoli dvesto metov severneje je Šifrer v zaledju tega loka čelne morene ob glavni cesti našel pasovite ilovice. To nedvomno dokazuje obstoj

14

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 14

9.3.2017 13:53:54

GeograFF 22

Slika 1.4: Najgloblji del rečne struge Kamniške Bistrice je v do 30 metrov globokih koritih Predaslja.

(foto: U. Stepišnik)

Slika 1.5: Pasovite ilovice severozahodno od korit Predaslja, ki so se odložile v predledeniškem jezeru.

(foto: K. Natek)

nekdanjega jezera v čelnomorenski kotanji. Kljub podrobnemu pregledu območja pa nismo nikjer uspeli najti izdanka ali ustreznega profila, kjer bi lahko podrobneje pregledali jezerske sedimente.

V bližini sotočja Kamniške Bistrice in Kamniške Bele so lepo ohranjeni številni grebeni umikalnih moren. Mogoče je ločiti morene, ki sta jih za seboj pustila Bistriški in Belski ledenik, saj ima slednji v ledeniškem gradivu tudi bloke temno sivega srednjetriasne­ ga apnenca, ki ga v gradivu Bistriškega ledenika ni. Posebej lepo so ohranjeni štirje loki čelnih moren Bistriškega ledenika na levi strani reke, ki so razporejeni od sotočja do Predaslja, o katerih podrobno piše že Lucerna (1906). Med nasipi je dno doline uravnano s prodom, ki se je v tem delu odložil, predno se je Kamniška Bistrica zareza­ la v globoka korita Predaslja (Slika 1.4).

15

Geograff22_Kamniska_bistrica_FINAL.indd 15

9.3.2017 13:53:54

O avtorjih

Poudarki iz recenzije

Knjiga Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline je večinoma plod dela avtorjev z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (N. Bobovnik, D. Cigale, T. Koželj, K. Natek, D. Ogrin, M. Ogrin, B. Repe, U. Stepišnik, T. Trobec). Sodelovala sta še D. Prašnikar (Planinska zveza Slovenije) in M. Vysoudil (Oddelek za geografijo Naravoslovne fakultete Palackyjeve univerze iz Olomouca na Češkem).

Avtorji se znanstveno, strokovno in pedagoško večinoma ukvarjajo s fizično geografijo, njihov interes pa seže tudi na druga geografska področja, od geografije prometa in turizma do kartografije.

Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline

Monografija Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline predstavlja kompleksen in večplasten pogled na geografske značilnosti ene bolj zanimivih, a doslej tudi v geografskem pogledu redkeje raziskovanih slovenskih gorskih dolin. Predstavi, kako se je s svojimi naravnogeografskimi značilnostmi, preteklo rabo in dosedanjimi človekovimi posegi oblikovala zanimiva pokrajinska podoba doline, katere privlačnost stopnjuje še bližina mest z večjim številom rekreacije, neokrnjene narave, čistega zraka, zanimivih reliefnih oblik, vegetacije itd. željnih obiskovalcev. Ob številnih in raznovrstnih predlogih za nadaljnje posege bo pričujoča publikacija dala zelo dobre podlage za strokovne presoje o nadaljnjem razvoju doline, ki bo nedvomno moral izhajati iz priporočil po sonaravnem in okolju čim manj obremenjujočem razvoju.

Metka Špes

Monografije iz serije GeograFF predstavljajo izvirne raziskovalne dosežke in rezultate znanstvenega ter strokovnega dela sodelavcev Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Namenjene so strokovni javnosti, študentom, učiteljem geografije in vsem, ki jih zanimajo poglobljene razlage aktualnih prostorskih procesov, problemov in izzivov.

ISBN 978-961-237-900-1

ISBN 978-961-237-900-1

GeograFF

22

GeograFF

GeograFF

22

Darko Ogrin (ur. )

9 789612 379001

Geograff 22_naslovnica_FINAL.indd 1

9.3.2017 13:53:24