Geografija naselij. Druga, dopolnjena izdaja, prvi natis

GEOG NASEL ISBN 978-961-06-0282-8

9 789610 602828

Učbenik Geografija naselij je avtor zasnoval v dveh delih.

V prvem predstavlja osnove geografije naselij, kjer podaja in pojasnjuje temeljne pojme s področij geografskega proučevanja podeželskih in mestnih naseljih, naselbinskih omrežji in mestnih regij.

Poleg pojmov, ki pomembno in za univerzitetno raven smiselno razširjajo pojme, spoznane pri srednješolskem seznanjanju z geografijo naselij in naselbinskimi pojavi in procesi, je podana precejšnja količina primerov, podatkov, grafičnih in kartografskih ilustracij ter ponekod tudi podrobnejših formulacij

Geografija_naselij_naslovka_FINAL.indd 1

metod za merjenje posameznih naselbinskih pojavov in procesov. V drugem delu je predstavljen regionalni pregled značilnosti mest in urbanizacije v svetu. Ta del knjige se začne tudi s kratkim pogledom v zgodovinski nastanek mest in prve mestne civilizacije. Študenti geografije, pa tudi širša slovenska strokovna geografska javnost, bodo s to knjigo prvič pridobili sodoben, aktualen, predvsem pa dokaj široko in univerzalno zasnovan univerzitetni učbenik geografije naselij. (iz recenzij Marka Krevsa in Jurija Senegačnika)

profesor na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Znanstvenoraziskovalno dejavnost je v prvi vrsti usmeril v urbano geografijo, še zlasti v proučevanje prostorske zgradbe in preobrazbe mest ter širših mestnih območij. Kot vodja ali član raziskovalne skupine je sodeloval pri številnih raziskovalnih projektih s področja regionalnega razvoja in prostorskega načrtovanja.

Med letoma 2006 in 2008 je bil predstojnik Oddelka za geografijo. Z referati je sodeloval na več kot 25 domačih in tujih znanstvenih srečanjih.

Napisal je eno samostojno znanstveno monografijo, dva univerzitetna učbenika ter več kot 50 znanstvenih in strokovnih prispevkov.

DEJAN REBERNIK: GEOGRAFIJA NASELIJ

DEJAN REBERNIK je redni

DEJAN REBERNIK

GEOGRAFIJA NASELIJ

Oddelek za geografijo Ljubljana 2019

30.12.2019 14:06:37

Dejan Rebernik

GEOGRAFIJA NASELIJ

Ljubljana 2019

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 1

30.12.2019 13:49:43

GEOGRAFIJA NASELIJ Avtor: Dejan Rebernik Recenzenta: Jurij Senegačnik, Marko Krevs Lektorica: Nataša Hribar Avtorji fotografij: Jurij Senegačnik, Dejan Rebernik, Vladimir Drozg Kartografa: Tanja Koželj, Andrej Herakovič Prelom: Irena Hvala © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za geografijo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Naslovnica: VBG d. o. o.

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2019 Druga, dopolnjena izdaja, prvi natis Naklada: 300 izvodov Cena: 26,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.375(075.8) REBERNIK, Dejan Geografija naselij / Dejan Rebernik ; [avtorji fotografij Jurij Senegačnik, Dejan Rebernik, Vladimir Drozg ; kartografa Tanja Koželj, Andrej Herakovič]. - 2. dopolnjena izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019 ISBN 978-961-06-0282-8 COBISS.SI-ID 303015168

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 2

30.12.2019 13:49:43

Kazalo

3

Kazalo Predgovor........................................................................................................................................................ 5 1 Geografsko proučevanje naselij.................................................................................................... 9 2 Podeželska naselja ..............................................................................................................................15 2.1 Kmečka naselja...........................................................................................................................17 2.2 Neagrarna podeželska naselja..............................................................................................48 2.3. Sodobna podeželska naselja................................................................................................55

3 Mesta in urbanizacija..........................................................................................................................69 3.1 Opredelitev mesta ....................................................................................................................69 3.2 Mestne funkcije in funkcijska klasifikacija mest ............................................................73 3.3 Mestna zgradba ........................................................................................................................80 3.4 Morfološka zgradba mesta....................................................................................................84 3.5 Socialna zgradba in preobrazba mesta.............................................................................93 3.6 Funkcijska zgradba in preobrazba mest..........................................................................102 3.7 Urbanizacija in sodobni urbanizacijski procesi.............................................................110 3.8 Urbanizacija v svetu ...............................................................................................................115 3.9 .Značilnosti urbanizacije in sodobnih urbanizacijskih procesov v Sloveniji ������120 3.10 Mesto in okolica – mestne regije.....................................................................................122

4 Naselbinska omrežja in urbani sistemi..................................................................................133 4.1 Teorija o centralnih naseljih.................................................................................................133 4.2 Pravilo velikosti mest in zakon primarnega mesta......................................................138 4.3 Urbani sistemi...........................................................................................................................140 4.4 Centralna naselja in urbani sistem v Sloveniji...............................................................143

5 Nastanek mest in zgodnje urbane civilizacije..................................................................151 6 Mesta in urbanizacija v Evropi....................................................................................................157 6.1 Razvoj mest v Evropi .............................................................................................................157 6.1.1 Antična mesta in urbani razvoj v Evropi...............................................................157 6.1.2 Evropska mesta in urbanizacija v srednjem veku..............................................166 6.1.3 Renesančna in baročna mesta: značilnosti razvoja mest in urbanih sistemov v Evropi med letoma 1500 in 1800.......................................................174 6.1.4 Industrijsko mesto .......................................................................................................179 6.2 Sodobne značilnosti mest, urbanizacije in urbanega sistema ...............................183

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 3

30.12.2019 13:49:44

4

Geografija naselij

7 Mesta in urbanizacija v Severni Ameriki..............................................................................195 7.1 Razvoj mest in urbanega sistema .....................................................................................195 7.2 Sodobne značilnosti severnoameriškega mesta in urbanizacije ..........................200

8 Mesta in urbanizacija v Avstraliji in Oceaniji.....................................................................211 9 Skupne značilnosti mest in urbanizacije v tretjem svetu..........................................217 9.1 Razvoj mest v tretjem svetu.................................................................................................218 9.1.1 Predkolonialna faza .....................................................................................................219 9.1.2 Merkantilistična faza....................................................................................................219 9.1.3 Kolonialna faza...............................................................................................................220 9.1.4 Postkolonialna faza.......................................................................................................222 9.2 Ruralno-urbane migracije ....................................................................................................222 9.3 Slumi v mestih tretjega sveta..............................................................................................224 9.4 Gospodarske značilnosti mest tretjega sveta................................................................226

10 Mesta in urbanizacija v Severni Afriki in Jugozahodni Aziji..................................231 10.1 Razvoj islamskega mesta....................................................................................................231 10. 2 Sodobne značilnosti mest in urbanizacije v Severni Afriki in Jugozahodni Aziji................................................................................................................234

11 Mesta in urbanizacija v Aziji .....................................................................................................243 11.1 Južna Azija...............................................................................................................................244 11.2 Jugovzhodna Azija...............................................................................................................248 11.3 Vzhodna Azija.........................................................................................................................251

12 Mesta in urbanizacija v Podsaharski Afriki.......................................................................257 12. 1 Razvoj mest v Podsaharski Afriki ...................................................................................257 12. 2 Sodobne značilnosti mest in urbanizacije v Podsaharski Afriki..........................260

13 Mesta in urbanizacija v Latinski Ameriki...........................................................................267 13. 1 Razvoj mest v Latinski Ameriki........................................................................................268 13.2 Sodobne značilnosti mest in urbanizacije v Latinski Ameriki...............................271

Viri in literatura.........................................................................................................................................281 Seznam slik.......................................................................................................................................288 Seznam fotografij...........................................................................................................................289 Seznam preglednic........................................................................................................................290

Stvarno kazalo...........................................................................................................................................291

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 4

30.12.2019 13:49:44

Predgovor

5

Predgovor

Geografija naselij je ena od geografskih disciplin v okviru družbene geografije.

Temeljna naloga geografije naselij je proučevanje naselij kot pokrajinskega elementa in celovitega prostorskega pojava. Naselja so tisti del kulturne pokrajine, ki je od človeka najbolj preoblikovan. V njih se odvija velik del dejavnosti, ki jih človeštvo potrebuje za svoj obstoj. Dve njihovi osnovni funkciji sta bivanje in proizvodnja, poleg tega pa družba in posamezniki v naseljih zadovoljujejo še druge socialne funkcije (socialni stiki, promet, rekreacija, izobraževanje, oskrba in drugo). Naselja so tudi zelo dinamičen prostorski pojav, saj se njihov obseg, oblika in funkcije stalno spreminjajo.

Geografija naselja proučuje na različne načine. V prvi vrsti jih lahko razumemo kot del pokrajine oziroma zemeljskega površja. Geografijo zato zanimajo vplivi fizično- in družbenogeografskih dejavnikov na nastanek in razvoj naselij. Iz tega razumevanja izhaja tudi proučevanje naselij kot prostorskega pojava, pri čemer se v geografiji daje velik pomen obliki oziroma morfologiji ter prostorski zgradbi naselij. V okviru morfološke zgradbe naselij tako proučujemo vaški ali mestni tloris, način zazidave in druge morfološke elemente. Naselja lahko v geografiji obravnavamo tudi kot prostor, kjer družba zadovoljuje svoje temeljne življenjske funkcije (bivanje, delo, oskrbovanje, izobraževanje, rekreacija, socialni stiki, promet). Od tod izhaja proučevanje različnih funkcij, funkcijske zgradbe in funkcijske usmeritve naselij. Tudi prebivalstvo naselij s svojimi socialnimi značilnostmi, na primer socioekonomskimi, etničnimi ali demografskimi, je lahko predmet geografskega proučevanja naselij. V tem okviru govorimo o proučevanju socialne zgradbe in preobrazbe naselij. Geografijo zanima tudi odnos med naselji in okolico, zlasti med mesti in njihovo okolico, na primer proučevanje mestnih regij in preobrazbe podeželja pod vplivom mest. Izjemno pomemben vidik geografskega proučevanja naselij je odkrivanje odnosov in odvisnosti med naselji v širši pokrajini. Naselja so med seboj povezana v naselbinska omrežja, v katerih ima vsako naselje svojo vlogo in položaj.

Geografija naselij je torej geografska disciplina oziroma veja družbene geografije, ki proučuje naselja kot element geografskega okolja oziroma pokrajine in kot celovit prostorski pojav. Ob tem je treba poudariti, da se je v sodobni geografiji uveljavila tudi delitev na geografijo podeželja oziroma ruralno geografijo, ki v okviru celovitega geografskega raziskovanja podeželja proučuje ruralna naselja, in urbano geografijo, ki se ukvarja z geografskimi značilnostmi mest in urbanizacije. Mesta so v sodobnem svetu postala žarišča oziroma središča ekonomskega, političnega in kulturnega življenja družbe, zato jim v geografiji naselij posvečamo

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 5

30.12.2019 13:49:44

6

Geografija naselij

se posebno pozornost. Urbanizacija je poleg globalizacije eden izmed temeljnih procesov, ki spreminja razmere in odnose v prostoru in družbi.

Učbenik Geografija naselij podaja osnovne teoretske in metodološke pristope ter koncepte geografije naselij. Zaradi omejenega obsega učbenika so vsebine podane v zgoščeni in jedrnati obliki. Kljub temu smo poskušali v učbeniku zajeti vse osnovne tematike in na ta način predstaviti vso raznolikost te geografske discipline. Učbenik je razdeljen na dva dela: osnove geografije naselij ter regionalni pregled značilnosti mest in urbanizacije v svetu. V prvem delu se bralec seznani z osnovnimi pojmi in pristopi v geografskem proučevanju naselij, v drugem delu pa so predstavljene značilnosti mest in urbanizacije po posameznih svetovnih regijah.

Kljub zmanjševanju razlik med mesti in podeželjem v sodobnih družbah naselja še vedno delimo na dve osnovni skupini: mesta oziroma urbana naselja in podeželska oziroma ruralna naselja. V drugem poglavju so predstavljene geografske značilnosti podeželskih naselij, v tretjem pa značilnosti mest in urbanizacije. Četrto poglavje prinaša pomembno vsebino geografije naselij, ki povezuje podeželska in urbana naselja: proučevanje značilnosti omrežja naselij oziroma naselbinskega sistema. V regionalnem pregledu značilnosti mest in urbanizacije po posameznih svetovnih regija sta v ospredju dve tematiki: predstavitev razvoja mest in poteka urbanizacije ter sodobne značilnosti in problemi mest. Zaradi pomanjkanja ustreznih raziskav in virov podeželska naselja v drugem delu učbenika niso posebej izpostavljena, so pa v okviru predstavitve sodobne urbanizacije podane tudi nekatere značilnosti preobrazbe podeželskih naselij pod vplivom mest po posameznih svetovnih regijah.

Učbenik Geografija naselij je namenjen študentom prvega letnika univerzitetnega študijskega programa Geografija in univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Geografija, ki se izvajata na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Seveda pa upamo, da bo učbenik koristen in zanimiv tudi za druge študente geografije in ostalih prostorskih ved ter za širši krog bralcev.

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 6

30.12.2019 13:49:44

PRVI DEL Osnove geografije naselij

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 7

30.12.2019 13:49:44

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 8

30.12.2019 13:49:44

Geografsko proučevanje naselij

9

1 Geografsko proučevanje naselij

Naselja so med najopaznejšimi oblikami človekovega preoblikovanja naravne pokrajine, zato jim v geografiji posvečamo veliko pozornost. Za geografijo so naselja predvsem sestavni del kulturne pokrajine, zato jih vedno proučujemo v njihovi soodvisnosti od drugih fizično- in družbenogeografskih pokrajinskih elementov.

Stalna naselja so se v razvoju človeštva pojavila v obdobju agrarne revolucije pred približno 12.000 leti, ko je na osnovi gojenja kulturnih rastlin in udomačitve divjih živali prišlo do razvoja poljedelstva in živinoreje. Razvoj kmetijstva je pomenil tudi začetke stalne naselitve in s tem nastanka prvih stalnih naselij.

Naslednja ključna prelomnica v razvoju naselij je nastanek prvih mest oziroma urbana revolucija, ki jo umeščamo v četrto tisočletje pred našim štetjem. Skozi zgodovino so se naselja stalno spreminjala, nastajale so nove oblike in vrste naselij. S povečevanjem svetovnega prebivalstva so naselja postajala vedno večja in bolj kompleksna. V zadnjih dveh stoletjih je prišlo do izjemne prebivalstvene in prostorske rasti mest, kar označujemo s pojmom urbanizacija. Urbanizacija je skupaj z industrializacijo eden temeljnih družbenoekonomskih in prostorskih procesov, ki so preoblikovali človeško družbo. Mesta in urbane regije so postali osrednja območja v prostorski organizaciji sodobne civilizacije.

Naselje lahko v najpreprostejši definiciji opredelimo kot trajno ali začasno skupino človeških bivališč in drugih zgradb s pripadajočimi zemljišči. Sestavlja ga eden ali več bivalnih objektov (od najpreprostejših kolib in šotorov lovsko-nabiralniških ljudstev do najsodobnejših večstanovanjskih zgradb v mestih) in nestanovanjskih zgradb (različna kmečka gospodarska poslopja ter industrijski, trgovski, poslovni, rekreacijski in drugi objekti). K naselju poleg stanovanjskih in nestanovanjskih zgradb prištevamo tudi pripadajoče zemljišče, ki vključuje stavbna zemljišča, površine, namenjene prometni, komunalni ali energetski infrastrukturi, zelene površine in drugo. Pri kmečkih naseljih v okvir naselja pogosto uvrščamo tudi okoliške kmetijske površine oziroma vaško zemljišče. Iz navedene definicije je razvidno, da so naselja izjemno raznolika, saj vključujejo vse oblike človeških naselbin, od samotne kmetije do sodobnih večmilijonskih velemest.

V statističnem oziroma upravnem smislu je naselje strnjena ali nestrjena skupina stavb, ki sestavlja naseljeno zemljepisno enoto (mesto, trg, vas in drugo), ki ima skupno ime, lastni sistem oštevilčenja stavb ter določeno območje, ki ga tvori en ali več statističnih okolišev. V urbanizmu naselje opredeljujemo kot skupino stanovanjskih stavb s pripadajočim stavbnim zemljiščem in spremljajočimi objekti, ki sestavlja temeljno naselbinsko enoto. V upravnem smislu ima torej vsako naselje določeno območje naselja, ki vključuje pozidana in nepozidana zemljišča

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 9

30.12.2019 13:49:44

10

Geografija naselij

oziroma poseljena in neposeljena območja. Območje naselja lahko podrobneje razdelimo na strnjeno poseljena območja (tudi strnjeno naselje), nestrnjeno poseljena območja in neposeljena območja. Vse ozemlje države je tako razdeljeno na območja posameznih naselij, ki pa vključujejo tudi neposeljena območja. V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada 6035 naselij1 s pripadajočimi območji naselij. Posamezne samotne kmetije ali zaselki, ki jih v geografskem smislu sicer uvrščamo med naselja, v statističnem oziroma upravnem smislu pogosto niso samostojna naselja.

0

50 km

Slika 1.1 Naselja s pripadajočimi območji v Sloveniji Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije.

Naselje lahko obravnavamo tudi širše in pri tem razlikujemo različne vidike pojmovanja naselja: naselje kot fizična tvorba, naselje kot socialna skupnost, naselje kot ekonomska enota in naselje kot kulturno-civilizacijski pojav (Drozg, 1995, str. 15). Naselje kot fizična tvorba je preplet zgradb, prometnic ter zelenih in drugih površin. Razmestitev teh elementov ustvarja zgradbo in podobo naselja. Naselje je tudi socialna skupnost, ki jo lahko opredelimo kot organizirano skupino ljudi, ki jo povezujejo skupni, podobni ali dopolnjujoči si interesi. Gre torej za skupino ljudi, ki skupaj biva, dela in poseduje skupno kulturo (Drozg, 1995, 1 Od tega jih je bilo 57 brez prebivalcev, stanje 1. 1. 2018.

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 10

30.12.2019 13:50:33

Geografsko proučevanje naselij

11

str. 34). Običajno velja, da je vaška skupnost mnogo bolj homogena in povezana kot mestna skupnost. Naselje je v procesu stalne naselitve in delitve dela postalo tudi osnovna ekonomska (proizvodna) enota človeške družbe. V okviru naselja družba proizvaja, izmenjuje ter troši blago in storitve. V obliki, organizaciji in podobi naselja se odražajo tudi temeljne kulturne značilnosti posameznih skupnosti (socialni odnosi, materialna in nematerialna kultura, umetniško ustvarjanje in drugo), zato lahko naselja razumemo tudi kot kulturno-civilizacijski pojav.

Velike Lašče

Krčevina pri Vurbergu

Zgornja in Spodnja Besnica

Ihan

strnjena poselitev nestrnjena poselitev območje naselja

Slika 1.2 Območje naselja, strnjeno poseljeno območje in nestrnjeno poseljeno območje Vir: Bole, D., in sodelavci, 2007, str. 27.

Zaradi velike raznolikosti naselja delimo na različne tipe. Tipizacijo naselij izvajamo na osnovi različnih kriterijev, na primer: način bivanja (stalno, občasno), število prebivalcev, funkcije naselja in značilnosti morfološke zgradbe. Seveda je najbolj uveljavljena delitev na podeželska (ruralna) naselja in mesta oziroma urbana naselja. K podeželskim naseljem prištevamo kmečka naselja, različne oblike občasnih oziroma temporalnih naselij na podeželju in neagrarna podeželska naselja. Zaradi intenzivne morfološke, funkcijske in socialne preobrazbe

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 11

30.12.2019 13:50:36

12

Geografija naselij

tradicionalnih kmečkih naselij v nekaj zadnjih desetletjih pogosto kot poseben tip ločimo suburbanizirana obmestna in urbanizirana podeželska naselja. Med mesta uvrščamo vsa naselja, ki na osnovi določenih kriterijev, na primer število prebivalcev, urbane funkcije, centralne dejavnosti ali način zazidave, izkazujejo izrazit urbani značaj. Mesta so lahko razmeroma majhna (nekaj tisoč prebivalcev), največja svetovna velemesta pa imajo tudi več kot deset ali celo dvajset milijonov prebivalcev.

Problematika delitve naselij na ruralna in urbana je že dolgo v središču zanimanja geografije, čeprav se vedno znova ugotavlja, da ostro ločevanje ni mogoče. Zaradi številnih procesov, kot so na primer urbanizacija, suburbanizacija in modernizacija podeželja, se razlike med podeželjem in mesti v sodobnem svetu zmanjšujejo. V naselbinskem omrežju je zato med obema skrajnostma, tj. »pravimi« podeželskimi naselji in mesti, več prehodnih oblik naselij, ki imajo tako ruralne kot urbane poteze. Za ta naselja se je uveljavilo več poimenovanj, na primer ruralno-urbani kontinuum, suburbanizirana obmestna naselja in urbanizirana podeželska naselja. Tematika delitve na ruralna in urbana naselja je podrobneje predstavljena v poglavjih 2.3, 3.7 in 3.9.

Geografija naselij se je kot samostojna geografska disciplina začela razvijati v začetku 20. stoletja. Ob tem je treba ponovno poudariti, da se je uveljavilo ločeno proučevanje mestnih naselij v okviru urbane geografije in podeželskih naselij v okviru geografije podeželja.

Urbana geografija proučuje mesto kot celovit prostorski pojav. Želi razložiti nastanek, položaj, obstoj, delovanje in zgradbo mest ter urbanih naselij (Vrišer, 1984, str. 3). Predmet proučevanja urbane geografije ni samo mesto, temveč tudi urbanizacija v širšem smislu (Vresk, 2002a, str. 3). Interes urbane geografije je tako tudi proučevanje preobrazbe ruralnih naselij pod vplivom mest (Vresk, 1997, str. 126). E. Lichtenberger poudarja, da urbana geografija proučuje prostorsko organizacijo mest in urbanih sistemov (Lichtenberger, 1986). Urbana geografija ima torej dve osnovni področji proučevanja: preučuje notranjo zgradbo oziroma strukturo mesta in odnose med mesti v širšem prostoru. Urbana geografija je mlada geografska disciplina. Razvijala se je skupaj s procesom urbanizacije.

Prešla je skozi značilne razvojne faze, ki so sledile splošnemu razvoju geografije.

V drugi polovici 19. stoletja so tako prevladovale študije o prostorski razporeditvi mest, o njihovem geografskem in prometnem položaju ter o nastanku in morfološki zgradbi mest. Te zgodnje študije so predvsem regionalni opisi posameznih mest, brez iskanja splošnih zakonitosti. V okviru geografskega determinizma je bilo v ospredju zanimanja proučevanje odvisnosti nastanka in razvoja mest od naravnega okolja, na primer proučevanje lokacije in lokacijskih dejavnikov, ki so omogočili nastanek in razvoj mest, predvsem značilnosti naravnega okolja. Na poznejši razvoj urbane geografije je imela izjemno velik vpliv čikaška sociološka

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 12

30.12.2019 13:50:36

Geografsko proučevanje naselij

13

šola, ki je v dvajsetih letih 20. stoletja pod vplivom socialnega darvinizma razvila koncept humane ekologije. Najodmevnejši rezultat tega pristopa so ekološki modeli mestne zgradbe (koncentrični, sektorski in večjedrni model mestne zgradbe). Veliko prelomnico v razvoju urbane geografije in usmeritev v proučevanje ekonomskih osnov mest ter urbanih sistemov pomeni Christallerjeva teorija o centralnih naseljih iz leta 1933. Gre za prvo sistematično in celovito teorijo, ki pojasnjuje velikostno in prostorsko razporeditev mest. Sodobna urbana geografija se je oblikovala po letu 1950, ko so se pod vplivom pozitivizma razvile številne nove smeri in pristopi. Jedro pozitivistične filozofije je predpostavka, da so človeško ravnanje, odločanje in obnašanje v prostoru racionalni in podvrženi splošno veljavnim zakonitostim (Hall, 1998). Naloga urbane geografije postane odkrivanje splošnih zakonitosti človekovega obnašanja in njihovih učinkov na oblikovanje prostorskih vzorcev v mestih (Hall, 1998). Pozitivistične študije v urbani geografiji lahko uvrstimo v dva osnovna pristopa: ekološkega, ki izhaja iz humane ekologije, in ekonomskega, ki izhaja iz neoklasične ekonomije. Osnovni predmet proučevanja urbane geografije je postala notranja zgradba mesta. Rezultat pozitivističnih pristopov v urbani geografiji so modeli mestne zgradbe z jasno omejenimi in homogenimi območji. Sredi sedemdesetih let 20. stoletja so se okrepile kritike pozitivizma, ki so zavračale njegova osnovna izhodišča in predpostavke.

Kot kritika in odziv na pozitivizem so se tako v urbani geografiji uveljavili novi pristopi: behaviorizem, humanizem in strukturalizem.

Geografija je podeželju že tradicionalno posvečala veliko pozornosti. Med zgodnejše geografske vsebine se uvršča proučevanje kmetijske rabe tal in agrarnih naselij. Geografija podeželja se je kot samostojna geografska disciplina, ki celovito proučuje podeželje kot specifični del pokrajine oziroma zemeljskega površja, razvila sorazmerno pozno, šele v sedemdesetih letih 20. stoletja (Johnston in drugi, 2000, str. 719). Geografija podeželja proučuje podeželje z različnih vidikov (ekonomskega, okoljskega, socialnega, razvojnega in drugih). Med najbolj značilnimi raziskovalnimi področji geografije podeželja so celoviti regionalni prikazi podeželskih območij, problematika regionalnega razvoja podeželja, proučevanje podeželskih naselij in njihove preobrazbe, kmetijstvo in njegov vpliv na rabo tal, oblikovanje kulturne pokrajine ter proučevanje podeželskega prebivalstva. V sistematizaciji geografije je geografija podeželja uvrščena med družbeno in regionalno geografijo (Kladnik, 1999, str. 37). Proučevanje ruralnih oziroma podeželskih naselij je torej samo ena izmed vsebin geografije podeželja.

V slovenski geografiji je bilo geografiji naselij že kmalu namenjene precej pozornosti. Sprva je bilo največ študij o kmečkih naselij in njihovi morfologiji (A. Melik) ali pa o njihovi funkcijski povezavi z agrarno pokrajino (S. Ilešič, V. Kokole).

Veliko pozornosti se je namenjalo tudi svojskim težavam gorskih kmetij (D. Meze, K. Natek) (Vrišer, 1998c, str. 151). Kasneje, zlasti od sedemdesetih let 20. stoletja

Geografija_naselij_FINAL_NOVA.indd 13

30.12.2019 13:50:36

GEOG NASEL ISBN 978-961-06-0282-8

9 789610 602828

Učbenik Geografija naselij je avtor zasnoval v dveh delih.

V prvem predstavlja osnove geografije naselij, kjer podaja in pojasnjuje temeljne pojme s področij geografskega proučevanja podeželskih in mestnih naseljih, naselbinskih omrežji in mestnih regij.

Poleg pojmov, ki pomembno in za univerzitetno raven smiselno razširjajo pojme, spoznane pri srednješolskem seznanjanju z geografijo naselij in naselbinskimi pojavi in procesi, je podana precejšnja količina primerov, podatkov, grafičnih in kartografskih ilustracij ter ponekod tudi podrobnejših formulacij

Geografija_naselij_naslovka_FINAL.indd 1

metod za merjenje posameznih naselbinskih pojavov in procesov. V drugem delu je predstavljen regionalni pregled značilnosti mest in urbanizacije v svetu. Ta del knjige se začne tudi s kratkim pogledom v zgodovinski nastanek mest in prve mestne civilizacije. Študenti geografije, pa tudi širša slovenska strokovna geografska javnost, bodo s to knjigo prvič pridobili sodoben, aktualen, predvsem pa dokaj široko in univerzalno zasnovan univerzitetni učbenik geografije naselij. (iz recenzij Marka Krevsa in Jurija Senegačnika)

profesor na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Znanstvenoraziskovalno dejavnost je v prvi vrsti usmeril v urbano geografijo, še zlasti v proučevanje prostorske zgradbe in preobrazbe mest ter širših mestnih območij. Kot vodja ali član raziskovalne skupine je sodeloval pri številnih raziskovalnih projektih s področja regionalnega razvoja in prostorskega načrtovanja.

Med letoma 2006 in 2008 je bil predstojnik Oddelka za geografijo. Z referati je sodeloval na več kot 25 domačih in tujih znanstvenih srečanjih.

Napisal je eno samostojno znanstveno monografijo, dva univerzitetna učbenika ter več kot 50 znanstvenih in strokovnih prispevkov.

DEJAN REBERNIK: GEOGRAFIJA NASELIJ

DEJAN REBERNIK je redni

DEJAN REBERNIK

GEOGRAFIJA NASELIJ

Oddelek za geografijo Ljubljana 2019

30.12.2019 14:06:37