Idejnozgodovinske perspektive Vzhodne Azije

IDEJN PERSP ISBN 978-961-237-954-4

CHUN-CHIEH HUANG je zaslu-

Pričujoči učbenik je izdan na Oddelku za azijske študije kot del obvezne literature pri predmetu Uvod v vzhodnoazijske študije. Ta predmet je osrednjega pomena za vzpostavljanje identitete azijskih študij, saj predstavlja najpomembnejši kulturološki predmet za prve letnike vseh kateder, ki se poučujejo v okviru Oddelka za azijske študije FF UL. Knjigo, ki je nastala pod peresom tajvanskega strokovnjaka za vzhodnoazijske študije Huang Chun-chieja, je z veliko mero strokovnega znanja poslovenil sinolog Jan

Vrhovski. Učbenik je že drugo Huangovo delo, ki je predpisano kot osnovni študijski material pri zgoraj omenjenem predmetu. Medtem ko se prvo, ki je bilo izdano predlani pod naslovom Vzhodnoazijska konfucijanstva – besedila v kontekstih, v glavnem nanaša na razvoj in transformacije konfucijanstva in konfucianizma v vzhodnoazijski regiji, je pričujoče delo zasnovano širše in bo študentkam in študentom nudilo več različnih perspektiv za razumevanje osrednjih zgodovinskih in idejnih vidikov Vzhodne Azije.

Idejnozgodovinske_perspektive_Vzhodne_Azije_nslovka_FINAL.indd 1

žni profesor in dekan Inštituta za napredne humanistične in sociološke študije (Institute for Advanced Studies in Humanities and Social Studies) na Državni univerzi Tajvan (NTU).

Profesor Huang je tudi član tajvanske Akademije za znanost (Academie Sinice) in sodi k najbolj znanim tajvanskim strokovnjakom za vzhodnoazijsko idejno zgodovino ter predvsem za konfucijanstvo. Avtor tega dela torej že vrsto let poglobljeno raziskuje razvoj vzhodnoazijskega konfucijanstva, o katerem je napisal že veliko odmevnih knjig in nekaj ducatov znanstvenih člankov.

CHUN-CHIEH HUANG: IDEJNOZGODOVINSKE PERSPEKTIVE VZHODNE AZIJE

9 789612 379544

CHUN-CHIEH HUANG

IDEJNOZGODOVINSKE PERSPEKTIVE VZHODNE AZIJE Oddelek za azijske študije Ljubljana 2017

6.10.2017 10:40:04

Chun-chieh Huang

IDEJNOZGODOVINSKE PERSPEKTIVE VZHODNE AZIJE

Prevod: Jan Vrhovski

Ljubljana 2017

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 1

6.10.2017 10:42:29

IDEJNOZGODOVINSKE PERSPEKTIVE VZHODNE AZIJE Naslov izvirnika: 思想史視野中的東亞, National Taiwan University Press, 2016 © Copyright National Taiwan University Press, 2016 © za prevod: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017.

Vse pravice pridržane.

Avtor: Chun-chieh Huang Prevod: Jan Vrhovski Urednica: Jana Rošker Recenzenta: Jana Rošker, Nataša Vampelj Suhadolnik Lektorica: Tina Petrovič Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za azijske študije Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Naslovnica: VBG d. o. o.

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2017 Prva izdaja Naklada: 200 izvodov Cena: 19,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85(5-11)(075.8) 130.2(5-11)(075.8) HUANG, Chun-chieh Idejnozgodovinske perspektive vzhodne Azije / Chun-chieh Huang ; prevod Jan Vrhovski. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017 ISBN 978-961-237-954-4 291749888

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 2

6.10.2017 10:42:29

Kazalo

3

Kazalo Učbeniku na pot (Jana S. Rošker)...................................................................................................... 7 Uvod.................................................................................................................................................................... 9 1 Vrste konceptov v zgodnji moderni izmenjavi idej Vzhodne Azije in njihove migracije..............................................................................................................................15 1.1 Uvod...............................................................................................................................................15 1.2 Problem subjektivnosti prejemnika v vzhodnoazijski idejni izmenjavi.................16 1.3 Vrste konceptov v vzhodnoazijski idejni izmenjavi in njihove posledice ������������22 1.4 Zaključek.......................................................................................................................................29

2 Nekaj ključnih pojmov kitajske zgodovinske misli v perspektivi Vzhodne Azije ........................................................................................................................................31 2.1 Uvod: Kitajska zgodovinska misel in tradicija zgodovinskih razprav.....................31 2.2 Cilji raziskovanja zgodovine: tong 通 in jingshi 经世..................................................33 2.3 Sile zgodovinskega razvoja: shi 勢, li 理 in li 禮............................................................36 2.4 Zakoni zgodovinskega poteka: dao 道 in xin 心 ...........................................................40 2.5.Zlate dobe« zgodovine: »Tri dinastije« (Sandai 三代)...................................................42 2.6 Zaključek.......................................................................................................................................43

3 Povezave med konfucijanskim znanjem in politično močjo v kitajski in korejski zgodovini......................................................................................................45 3.1 Uvod...............................................................................................................................................45 1.2 Nerazdružljivost konfucijanskega znanja in politične moči.......................................46 1.3 Napetosti med konfucijanskim znanjem in politično močjo.....................................51 1.4 Zaključek.......................................................................................................................................56

4 Konfucij in njegovi Pogovori v dvornih razpravah dinastije Joseon: diskurzivni konteksti in politična raba (14.–19. stol.)......................................................59 4.1 Uvod...............................................................................................................................................59 4.2 Politični kontekst dvornih razprav o Pogovorih ter njihove prednosti in slabosti.......61 4.3 Prednosti in slabosti interpretacij Pogovorov na korejskem dvoru..........................69 4.4 Dialog med preteklostjo in sedanjostjo: Politična raba Pogovorov na korejskem dvoru................................................................71 4.4.1 Orientacijska raba...........................................................................................................71 4.4.2 Evalvacijska raba..............................................................................................................74 4.5 Zaključek.......................................................................................................................................75

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 3

6.10.2017 10:42:29

4

Idejnozgodovinske perspektive Vzhodne Azije

5 Etična stališča japonskih konfucijancev obdobja Tokugawa v perspektivah Vzhodne Azije......................................................................................................77 5.1 Uvod...............................................................................................................................................77 5.2 Teorija prioritete »dosežka« v perspektivi »konsekvencialistične etike« �������������77 5.3 Konfucijanska ren in dao v perspektivi konsekvencialistične etike.........................83 5.4 Konsekvencialistična etika in njeni problemi v idejnem kontekstu šole praktičnega učenja (Jitsugaku 實學) obdobja Tokugawa .................................87 5.5 .Zaključek.......................................................................................................................................91

6 Jie Shijejeve in Asami Keisaijeve razprave o Zhongguo in njihove teoretske osnove...........................................................................................................95 6.1 Uvod...............................................................................................................................................95 6.2 Jie Shijeva razprava o Zhongguo in njen svetovni in kozmološki nazor ���������������96 6.3 Glavne trditve Asami Kēisaijevih razprav o Zhongguo...............................................102 6.4 Primerjava dveh vrst razprav o Zhongguo v zgodnjem modernem obdobju Vzhodne Azije.........................................................................................................107 6.5 Zaključek.....................................................................................................................................111

7 Vzhodnoazijska konfucijanska filozofija izobraževanja in njeno novo razsvetljenje za enaindvajseto stoletje.................................................113 7.1 Uvod.............................................................................................................................................113 7.2 Kaj je izobraževanje (jiaoyu 教育)?....................................................................................114 7.3 Kako je izobraževanje možno?...........................................................................................121 7.4 Kako izvajati izobraževanje? ...............................................................................................125 7.4.1 Ideje....................................................................................................................................125 7.4.2 Praksa.................................................................................................................................130 1.5 Zaključek.....................................................................................................................................139

8 Kraljeva pot (wangdao) in pot širše Kitajske v enaindvajsetem stoletju ��������145 8.1 Uvod.............................................................................................................................................145 8.2 Pomen »kulture krepostnega vladanja«: od Mencija do Sun Yatsena..................145 8.3 »Kultura krepostnega vladanja« (wangdao wenhua) kot pot Kitajske v enaindvajsetem stoletju......................................................................................................... 149 8.4 .Hegemon bo propadel: lekcije iz zgodovine.................................................................151 8.5 Prakticiranje »kulture kraljeve poti« v širši kitajski kulturni sferi enaindvajsetega stoletja..................................................................................................................154 8.6 Zaključek.....................................................................................................................................156

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 4

6.10.2017 10:42:29

Kazalo

5

9 Sun Yatsenova misel v enaindvajsetem stoletju: nov pomen in novo razsvetljenje.............................................................................................159 9.1 Uvod.............................................................................................................................................159 9.2 Zgodovinska Vzhodna Azija in aktualna Vzhodna Azija: Od krize do obrata k rešitvi............................................................................................................159 9.3 Vsebina in zgodovinsko ozadje Sun Yatsenovega »panazijanizma«.....................166 9.4 Duh kraljeve poti in pot Vzhodne Azije v enaindvajsetem stoletju.....................172 9.5 Zaključek.....................................................................................................................................175

10 Nekaj metodoloških vprašanj iz raziskav idejno-zgodovinskih perspektiv Vzhodne Azije: Ponovni premislek o teoriji Yamamuro Shinichija............................179 10.1 Uvod...........................................................................................................................................179 10.2 Yamamuro Shinichijeva izhodišča in teoretske osnove: Razmislek o nekaterih vprašanjih....................................................................................179 10.2.1 Dve izhodišči................................................................................................................179 10.2.2 Teoretske osnove........................................................................................................182 10.3 Razvoj in inherentni problemi Yamamuro Shinichijeve teorije............................184 10.3.1 Temeljne osi idej..........................................................................................................184 10.3.2 Idejne povezave..........................................................................................................186 10.3.3 Idejni načrti...................................................................................................................187 10.5 Zaključek..................................................................................................................................188

Dodatki .........................................................................................................................................................191

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 5

6.10.2017 10:42:29

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 6

6.10.2017 10:42:29

Učbeniku na pot

7

Učbeniku na pot Jana S. Rošker

Prevod knjige profesorja Huang Chun-chiehja, znanega tajvanskega strokovnjaka za idejno zgodovino Vzhodne Azije, je za Oddelek za azijske študije FFUL zelo velikega pomena, saj so študije, v katerih se vzhodnoazijsko območje obravnava kot ena, celovita regija, še vedno zelo redke in lahko rečemo, da gre za raziskovalno in pedagoško področje, ki je še v povojih, četudi je izjemno perspektivno. Celosten vpogled v kulturo in idejno zgodovino tega geopolitičnega področja nam namreč lahko razkrije vrsto novih uvidov v zgodovinsko, umetniško, literarno, filozofsko in politično dediščino; ta pa je v marsikaterem pogledu skupna vsem trem regijam, ki sestavljajo to območje. Vendar je lahko po drugi strani tudi tvegano govoriti o Vzhodni Aziji kot konceptu. Zato avtor knjige vseskozi poudarja, da je bil ta koncept v preteklosti pogosto napačno razumljen, namreč kot implikacije na določene zgodovinske vsebine, ki so povezane bodisi z japonskimi imperialnimi težnjami ali pa s sinocentrističnimi tendencami, ki se na tem geopoličnem območju občasno še vedno pojavljajo. Zato v kontekstu njegovih del termina Vzhodna Azija nikakor ne gre razumevati v tovrstnem, univerzalističnem ali esencialističnem smislu. Razumeti ga moramo kot termin, ki implicira multikulturne dimenzije in izvira iz proste interakcije med njimi in skupno kulturno dediščino človeštva. Pri Huang Chun-chieju ideja Vzhodne Azije ne sledi nobeni striktni ločnici med »centrom« in »periferijo«, kot jo lahko zasledimo v Wallersteinovi teoriji svetovnega sistema in v podobnih zgodnejših diskurzih znotraj postkolonialnih študij. Huang namreč poudarja, da v dveh tisočletjih, skozi kateri je ta zgodovina nastajala, tovrstne ločnice na tem območju nikoli niso bile dovolj statične, da bi omogočale nastanek ustreznih kategorij. V tokovih lastnih zgodovinskih razvojev so prestale številne korenite spremembe, saj so bile vselej dinamični del vzajemnega vpliva različnih lokalnih kultur, jezikov ter ekonomskih in političnih sistemov.

Knjigo je kljub vrsti zelo kompleksnih in s tem težko prevedljivih terminov zelo dobro poslovenil doktor sinologije Jan Vrhovski. Njen avtor, profesor Huang Chun-chieh, ki je hkrati avtor večine prispevkov, je profesor zgodovine, sodelavec na Inštitutu za kitajsko literaturo in filozofijo na Academii Sinici v Tajpeju, častni predsednik Kitajskega združenja za splošno izobraževanje in dekan Inštituta za podiplomske študije na področju humanizma in družboslovja na Nacionalni tajvanski univerzi v Tajpeju. Kot direktor Programa vzhodnoazijskih konfucianizmov na tej univerzi je uredil več knjig o tej regiji.

Ta knjiga je že drugo Huangovo delo, ki smo ga na Oddelku za azijske študije prevedli v slovenščino in prav tako kot prvo, ki je izšlo pod naslovom

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 7

6.10.2017 10:42:29

8

Idejnozgodovinske perspektive Vzhodne Azije

Vzhodnoazijska konfucijanstva – besedila v kontekstih, bo tudi to delo služilo kot učbenik pri predmetu Uvod v vzhodnoazijske študije. Ta predmet je osrednjega pomena za vzpostavljanje identitete azijskih študij, saj predstavlja osrednji kulturološki predmet za prve letnike vseh kateder, ki se poučujejo v okviru oddelka.

V nasprotju s prvim delom, ki obravnava izključno razvoj in transformacije konfucijanstva in konfucianizma v tej regiji, je to delo zasnovano širše in nam nudi več različnih perspektiv za razumevanje zgodovinskih in idejnih vidikov Vzhodne Azije. Ti vidiki so razvidni že iz naslovov posamičnih poglavij: 1. Vrste konceptov v zgodnji moderni izmenjavi idej Vzhodne Azije in njihove migracije 2. Nekaj ključnih pojmov kitajske zgodovinske misli v perspektivi Vzhodne Azije 3. Povezave med konfucijanskim znanjem in politično močjo v kitajski in korejski zgodovini 4. Konfucij in njegovi Pogovori v dvornih razpravah dinastije Joseon: diskurzivni konteksti in politična raba (14.–19. stol.)

5. Etična stališča japonskih konfucijancev obdobja Tokugawa v perspektivah Vzhodne Azije 6. Jie Shijejeve in Asami Keisaijeve razprave o Zhongguo in njihove teoretske osnove 7. Vzhodnoazijska konfucijanska filozofija izobraževanja in njeno novo razsvetljenje za enaindvajseto stoletje 8. Kraljeva pot (wangdao) in pot širše Kitajske v enaindvajsetem stoletju 9. Sun Yatsenova misel v enaindvajsetem stoletju: nov pomen in novo razsvetljenje 10. Nekaj metodoloških vprašanj iz raziskav idejno-zgodovinskih perspektiv Vzhodne Azije: Ponovni premislek o teoriji Yamamuro Shinichija Knjiga se zaključi s štirimi dodatki. Prvi govori o idejno-zgodovinskih metodoloških tendencah in inovacijah, ki se pojavljajo v knjigi Zgodovina kitajske filozofije o človeškosti – Obdobje pred dinastijo Qin, nastali pod peresom kitajskega konfucijanca iz dvajsetega stoletja, gospoda Xu Fuguana (徐復觀 1904–1982).

Preostali trije dodatki pa so predgovori k tujejezičnim izdajam Huangovih knjig.

Učbenik bo zagotovo precej doprinesel k poznavanju in boljšemu razumevanju vzhodnoazijskih kulturnih tradicij. Šele celostna obravnava tega območja nam bo namreč omogočala vnovično vzpostavitev lokalnih kulturnih identitet, ki bodo nastale na osnovi novih, moderniziranih podob vzhodnoazijske idejne dediščine. Učbenik, ki je pred vami, predstavlja pomemben korak k transferju tovrstnega znanja iz azijskih v slovensko regijo.

4. 6. 2017

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 8

6.10.2017 10:42:29

Uvod

9

Uvod

Knjigo Idejnozgodovinske perspektive Vzhodne Azije sestavlja deset člankov, ki sem jih napisal v procesu raziskovanja idejne zgodovine Vzhodne Azije v minulih nekaj letih. Teme posameznih člankov so sorazmerno samostojne. Del člankov predstavljajo samostojni sestavki, v katerih sem odgovarjal na številna vprašanja, ki se dotikajo teme nauka o »človečnosti« pri vzhodnoazijskih konfucijancih, s katero sem se ukvarjal v preteklih letih. Zato sem se jih tudi odločil zbrati in izdati kot zbrane spise. V uvodu k tej knjigi bi želel očrtati glavne točke posameznih besedil in z njimi seznaniti dragega bralca.

Z začetkom enaindvajsetega stoletja, v nemirnih časih velikih sprememb na zemljevidu sveta in v novodobnih trendih ponovnega pojava Kitajske in vzpona Azije, sta se v humanističnih študijih Vzhodne Azije pojavili dve raziskovalni smeri, ki se med seboj ne samo dopolnjujeta, ampak večkrat tudi trčita druga ob drugo: (1) čeprav se že dolgo časa obstoječe državne študije, ki imajo za okvir državo, še vedno razvijajo, so se po drugi strani pričele sunkovito razvijati tudi nove raziskave perspektiv Vzhodne Azije, v katerih se na Vzhodno Azijo gleda kot na eno regijo. Te pa so še vedno v procesu nastajanja. V prvem poglavju te knjige bomo razpravljali o vprašanjih »subjektivnosti prejemnika« in »avtonomiji konceptov« v izkušnjah idejne izmenjave v Vzhodni Aziji in se pri tem dotaknili tudi »hierarhije konceptov«, ki se pojavlja v procesu izmenjave. V tem poglavju bomo na primerih konceptov »dao« (道, »pot«), »ren« (仁, »človečnost«), »renzheng« (仁政, »človečno vladanje«), »Zhongguo« (中國, »cesarstvo sredine, Kitajska«) in »geming« (革命, »dinastični upor«), ki predstavljajo različne jakosti in stopnje miselnega spektra, raziskovali, kašne pretrese so ti povzročali pri tujem prejemniku v izmenjavi idej in kako je ta koncepte prilagodil in reinterpretiral. V tem poglavju bom tudi nadaljeval raziskavo »kontekstualnega obrata« v vzhodnoazijski izmenjavi idej, o kateri sem govoril v svojih prejšnjih delih. (Glej: Chun-chieh Huang, Vzhodnoazijska konfucijanstva: Besedila v kontekstih, Ljubljana: Znanstvena Založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2016: str. 49–64.)

Pred dvajsetim stoletjem je v vzhodnoazijski idejni izmenjavi konfucijanska misel zavzemala prevladujoči položaj. V drugem poglavju te knjige bomo temeljito preiskali nekaj ključnih pojmov iz konfucijanske tradicije, ki so globoko prežemali kitajsko zgodovinsko misel in pokazali, da so v kitajski zgodovinski misli med »sodbami o dejstvih« in »sodbami o vrednotah« obstajale tesne povezave. To prepletanje »dejstev« in »vrednot« v kitajski zgodovinski misli sem obravnaval in raziskoval že v svoji skromni knjigi Konfucijanska misel in kitajsko zgodovinsko mišljenje (Rujia sixiang yu Zhongguo lishi siwei 儒家思想與中國歷史思維)

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 9

6.10.2017 10:42:29

10

Idejnozgodovinske perspektive Vzhodne Azije

(Taibei: Taida chuban zhogxin, 2014). V drugem poglavju te knjige bomo nato pokazali, kako se te posebnosti kitajskega zgodovinskega mišljenja ne kažejo samo znotraj kitajske zgodovinske tradicije, ampak jih lahko zasledimo tudi v delih, kot so Zgodovinski zapisi o treh kraljestvih (Samguk sagi 三國史記) Kim Busika (金 富軾, 1075–1151) korejskega zgodovinarja iz enajstega stoletja, pa vse do Lian Hengove (連橫, 1878–1936) Obsežne zgodovine Tajvana (Taiwan tongshi 臺灣通 史) iz dvajsetega stoletja.

V tretjem poglavju bomo primerjali razmerja medsebojne napetosti in medsebojne nerazdružljivosti med konfucijanskimi intelektualci in politično močjo, ki jih lahko vidimo v kitajski in korejski zgodovini. Četrto poglavje pa razpravlja o tem, kako lahko raba Konfucijevih Pogovorov v dialogih med vladarji in ministri obdobja Joseon v Koreji konkretno ponazarja dejstvo, da konfucijanski klasiki niso bili zgolj visoka literatura, namenjena samo peščici ljudi nad povprečnimi smrtniki, ampak politični evangelij, ki je bil v tesni interakciji z aktualno politiko.

Pogovori so tako kazali »orientacijsko« in »evalvacijsko« rabo v politikah in ukrepih na korejskem dvoru. Tako pa so korejski vladarji in ministri v obdobju Joseon sočasno, ko so interpretirali izvorna besedila konfucijanskih klasikov, ta besedila tudi uporabljali. Če rečemo, da so v primerjalni perspektivi kitajske in japonske misli kitajski konfucijanci (še posebej šola Nauka o principu iz dinastije Song) težili proti »intencionalni etiki«, potem so v nasprotju z njimi japonski konfucijanci, ki so bili potopljeni v idejno ozračje »Praktičnega učenja«, v veliki meri težili k »efekcionistični etiki«. Peto poglavje tako analizira omenjena »efekcionistično-etična« stališča japonskih konfucijancev iz obdobja Tokugawa. V poglavju pokažemo, kako japonski konfucijanci niso posvečali preveč pozornosti vprašanjem, kot so: »Kakšno je bistvo dobrega,« ampak so imeli neprestano pred očmi samo vprašanje: »Kakšne rezultate lahko proizvede dobro ravnavnje?« Filozofska stališča japonskih konfucijancev so prišla s tem sorazmerno blizu filozofskim stališčem utilitaristične šole raznih učenjakov iz dinastije Severni Song.

Kot bomo pokazali v besedilu prvega poglavja, je med koncepti v vzhodnoazijski zgodovini izmenjave obstajala določena hierarhija: večja ko je bila univerzalnost konceptov, kot sta ren (»človečnost«) in dao (»pot«), lažje so bili sprejeti med ljudstvom in učenjaki tujih držav. Bolj ko pa so bili koncepti specifični, na primer koncept Zhongguo (»cesarstvo sredine, Kitajska«), težje so jih intelektualci tujih držav sprejemali. Takšni koncepti so morali iti skozi procesa »dekontekstualizacije« in »rekontekstualizacije« ter so tako na koncu doživeli tudi »kontekstualni obrat«. V šestem poglavju bomo med seboj primerjali dve podobni razpravi o konceptu Zhongguo: »Razpravo o Kitajski« (Zhongguo lun 中國論), ki jo je v enajstem stoletju, v času dinastije Severni Song, napisal kitajski mislec Shi Jie (石 介, 1005–1045) in Asami Kēisaijevo (淺見絅齋 1652–1712) razpravo »Chūgoku

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 10

6.10.2017 10:42:29

Uvod

11

ben« (中國辨, »Razprave o Zhongguo«) iz osemnajstega stoletja. V tem poglavju bomo pokazali kako njune razprave, čeprav oba omenjena misleca uporabita besedo Zhongguo na enak način, vendarle razkrivajo dva popolnoma nasprotna svetovna nazora. Pri tem oba tudi uporabljata popolnoma različne teoretske temelje. V vzhodnoazijski zgodovini so vsi vzhodnoazijski intelektualci vedno posvečali veliko pozornosti konceptu Zhongguo v ključnih trenutkih zgodovine, takrat ko so se njene platnice pričele obračati z veliko hitrostjo. Podajmo primer iz dvajsetega stoletja: dvajseta leta so bila obdobje, ko je kitajska zgodovina ponovno izkusila velike spremembe. Po uspehu severnega pohoda proti vojaškim mogotcem, za združitvijo države, so v kitajskih intelektualnih krogih izbruhnile »polemike o zgodovini kitajske družbe«, v kateri so kitajski intelektualci iskali prihodnje smeri za novo Kitajsko državo. Leta 1914 je japonski sinolog Naitō Konan (內藤湖南, 1866–1934) objavil spis z naslovom Razprava o Kitajski (Shina ron 支那論) in deset let kasneje (1924) še Razpravo o novi Kitajski (新支那論), v katerih je izrazil svoje mnenje o tendencah kitajske države. V istem času pa so raznovrstne »razprave o kitajski preobrazbi« objavili tudi nekateri drugi japonski intelektualci. Med letoma 1926 in 1927 so se tudi med tajvanskimi intelektualci v časniku Taiwan minbao (臺灣民報) vnele »razprave o kitajski preobrazbi«. Proti koncu druge svetovne vojne je leta 1943 v Chongqingu, daleč za bojnimi linijami, Luo Mengce (羅夢冊, 1906–1991) spisal knjigo Razprava o Kitajski (Zhongguo lun 中國論).

Tudi danes, ko Kitajska in Vzhodna Azija ponovno stojita na zgodovinskem razpotju, se v tujih in kitajskih akademskih krogih kot gobe po dežju vrstijo razprave o Kitajski, v katerih ljudje izražajo raznovrstna mnenja. Tudi šesto poglavje te knjige je bilo napisano v istem zgodovinskem ozadju. Veliki zgodovinar Sima Qian (司馬遷, 145? –87? pr. n. št.) je zapisal izredno modro zgodovinsko opombo: »Če slediš začetkom in preučuješ zaključke, boš videl vzpone in zatone.« Čeprav tega ne morem doseči, pa v svoji zavesti po tem cilju vendarle stremim. V času radikalnih sprememb, ki potekajo na zgodovinski šahovnici enaindvajsetega stoletja, pa ima šesto poglavje te knjige tudi svoje »premišljevanje o prihodnosti skozi opise preteklih dogodkov«.

Po eni strani lahko v Vzhodni Aziji enaindvajsetega stoletja vidimo hitro ekonomsko rast, ki se kaže kot prizorišče razcveta, bogatega uspevanja in prazničnega ozračja. Po drugi strani pa v vseh državah Vzhodne Azije dvigajo prah vesti o porastu nacionalizma. Mednarodni odnosi v Vzhodni Aziji postajajo vedno bolj napeti, na nebu se že nabirajo in širijo oblaki vojne. Za obdobje enaindvajsetega stoletja, ko med Kitajsko in Zahodom divjajo boji za premoč, prinašata teoriji vzhodnoazijske konfucijanske filozofije izobraževanja in politike kraljeve poti veliko razsvetljenje nove dobe. V sedmem in osmem poglavju te knjige preučujemo pomena konfucijanske filozofije izobraževanja, ki za svoje bistvo postavlja

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 11

6.10.2017 10:42:29

12

Idejnozgodovinske perspektive Vzhodne Azije

»učenje zase«, in konfucijanske politične filozofije, ki se vzpostavlja okoli koncepta »kraljeve poti« (wangdao 王道), pa tudi njun novi pomen za prihodnje perspektive enaindvajsetega stoletja. Nato pa se deveto poglavje posveča ideji »kraljeve poti« v Sun Yatsenovem (孫中山, 1866–1925) predavanju o »panazijanizmu«, ki ga je imel leta 1924 v Kobeju na Japonskem. Prav tako pa preučuje zgodovinsko ozadje časa, v katerem je Sun imel omenjeno predavanje: zgodovino kitajsko-japonskih odnosov in zgodovino sveta. V enaindvajsetem stoletju, ko se naglo razvijajo nacionalizmi posameznih azijskih držav in živimo v času vsakodnevnega zaostrovanja mednarodnih odnosov, nosi Sun Yatsenova misel za gradnjo miru v Aziji prav zares globoko razsvetljenje.

Med številnimi idejnozgodovinskimi razpravami minulih let, ki obravnavajo Vzhodno Azijo kot »cono stika«, je še posebej vredna pozornosti teorija Yamamuro Shinichija (1951–). Deseto poglavje te knjige razglablja o Yamamurovem pristopu k raziskovanju »misli« kot »prostora« Vzhodne Azije. Omenjeno poglavje pa prav tako preučuje vprašanja, povezana z možnostmi tega pristopa. Če zaključimo: Podoba Vzhodne Azije, kot jo lahko vidimo v idejnozgodovinskih perspektivah, je izredno pisana in nikakor ne črno-bela podoba. Pri tem gotovo drži, da je mesto prevladujoče usmeritve v vzhodnoazijski izmenjavi idej zavzemala konfucijanska tradicija, a vendar so bile prisotne tudi druge miselne struje (na primer budizem), katerih valovi so bili prav tako turbulentni, v prizorišču, kjer se je dozdevalo, da »med deset tisočimi gorami ni potoka«. Ko pa se je kitajsko konfucijanstvo razširilo tudi na Korejski polotok in Japonsko, je od učenjakov teh dežel tudi prejelo nove interpretacije, ki so se vrstile druga za drugo, kot valovi, ki se ovijajo in butajo okoli samotnega otoka. Tako se je konfucijanska tradicija v Vzhodni Aziji lahko neprestano razvijala, saj je izvirala v izviru žive vode starodavnih kitajskih klasikov, hkrati pa tudi zato, ker je v njene klasike skozi branje vladarjev in uradnikov Kitajske, Japonske, Koreje in Vietnama vstopil sodobni politični pomen in so tako lahko ti iz klasikov črpali inspiracijo za njihovo aktualno politiko. Poleg tega pa so misleci raznih struj in šol v dialogu z njimi prav tako povzdigovali njihove nove interpretacije. Ko so konfucijanci posameznih držav brali klasike z različnih filozofskih stališč, so se v boju med gostom in gospodarjem tresle gore in doline. Ko je neka struja konfucijancev začela razpravo, je zvok debat pogosto cepil reke, njihova sila pa je lomila grom in strelo. V procesu formacije in razvoja »ustvarjene Vzhodne Azije« (tsukurareru Ajia 創られるアジア; nasprotje od »dodeljene Vzhodne Azije« (ataerareru Ajia 与えられるアジア)), kot jo je poimenoval Yamamuro Shinichi, je bilo področje »Vzhodne Azije« v resnici podobno gledališkemu odru, kjer so se prepletali različni glasovi, in od koder ni bilo slišati zvoka simfonične skladbe ene same države. Čeprav se je po sedemnajstem stoletju v posameznih vzhodnoazijskih državah postopoma razvil in oblikoval subjektivizem teh držav, pa so si te države vendarle še vedno delile skupne kulturne

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 12

6.10.2017 10:42:30

Uvod

13

elemente, kot so konfucijanstvo, budizem, kitajska pisava in kitajska medicina.

Na zgodovinskem horizontu je bil koncept »Vzhodne Azije« vedno znotraj inter­ akcije in izmenjave med vzhodnoazijskimi ljudstvi, in ne abstraktni koncept, ki bi bival ločeno od imenovanih ljudstev in držav. Sistem konfucijanskih vrednot kot prevladujoča vzhodnoazijska miselna in kulturna struja je bil zmeraj duhovna dobrina, ki so si jo med seboj delili tako intelektualci kot ljudske množice posameznih držav, ne pa ideologija, ki so si jo monopolizirale maloštevilne državne elite.

In prav v tem dejstvu tiči esenca konfucijanske »kulture kraljeve poti« (wangdao wenhua 王道文化).

Deset člankov, ki sestavljajo to knjigo, predstavlja moje omejene in ozke poglede, ki so se mi občasno utrinjali ob študiju, ki pa so za strokovnjaka na tem področju resnično skromni in zanemarljivi. Dodatek k tej knjigi sestavljajo štiri besedila. Prvo govori o idejno-zgodovinskih metodoloških tendencah in inovacijah, ki se pojavljajo v knjigi Zgodovina kitajske filozofije o človeški naravi – Obdobje pred dinastijo Qin, nastali pod peresom kitajskega konfucijanca iz dvajsetega stoletja, gospoda Xu Fuguana (徐復觀 1904–1982). Preostali trije dodatki pa so predgovori k tujejezičnim izdajam mojih knjig. Osnutek te knjige so recenzirali in pregledali profesorji Cai Zhenfeng, Lin Weijie, Fuji Michiaki in Zhang Kun. Za številne opombe in osvetlitve, ki so mi bile v veliko pomoč, se jim iz srca zahvaljujem. Vsa modra mnenja, ki sem jih prejel od zgoraj navedenih štirih prijateljev, so skupaj z zahvalami zapisana v sprotnih opombah. Če mi bo bralec te knjige v sočutju do moje nevednosti oprostil vse pomanjkljivosti in napake, ki se nahajajo v tej knjigi, bom izredno vesel in hvaležen.

Chun-chieh Huang, 1. 7. 2016

Idejnozgodovinske_perspektive_FINAL.indd 13

6.10.2017 10:42:30

IDEJN PERSP ISBN 978-961-237-954-4

CHUN-CHIEH HUANG je zaslu-

Pričujoči učbenik je izdan na Oddelku za azijske študije kot del obvezne literature pri predmetu Uvod v vzhodnoazijske študije. Ta predmet je osrednjega pomena za vzpostavljanje identitete azijskih študij, saj predstavlja najpomembnejši kulturološki predmet za prve letnike vseh kateder, ki se poučujejo v okviru Oddelka za azijske študije FF UL. Knjigo, ki je nastala pod peresom tajvanskega strokovnjaka za vzhodnoazijske študije Huang Chun-chieja, je z veliko mero strokovnega znanja poslovenil sinolog Jan

Vrhovski. Učbenik je že drugo Huangovo delo, ki je predpisano kot osnovni študijski material pri zgoraj omenjenem predmetu. Medtem ko se prvo, ki je bilo izdano predlani pod naslovom Vzhodnoazijska konfucijanstva – besedila v kontekstih, v glavnem nanaša na razvoj in transformacije konfucijanstva in konfucianizma v vzhodnoazijski regiji, je pričujoče delo zasnovano širše in bo študentkam in študentom nudilo več različnih perspektiv za razumevanje osrednjih zgodovinskih in idejnih vidikov Vzhodne Azije.

Idejnozgodovinske_perspektive_Vzhodne_Azije_nslovka_FINAL.indd 1

žni profesor in dekan Inštituta za napredne humanistične in sociološke študije (Institute for Advanced Studies in Humanities and Social Studies) na Državni univerzi Tajvan (NTU).

Profesor Huang je tudi član tajvanske Akademije za znanost (Academie Sinice) in sodi k najbolj znanim tajvanskim strokovnjakom za vzhodnoazijsko idejno zgodovino ter predvsem za konfucijanstvo. Avtor tega dela torej že vrsto let poglobljeno raziskuje razvoj vzhodnoazijskega konfucijanstva, o katerem je napisal že veliko odmevnih knjig in nekaj ducatov znanstvenih člankov.

CHUN-CHIEH HUANG: IDEJNOZGODOVINSKE PERSPEKTIVE VZHODNE AZIJE

9 789612 379544

CHUN-CHIEH HUANG

IDEJNOZGODOVINSKE PERSPEKTIVE VZHODNE AZIJE Oddelek za azijske študije Ljubljana 2017

6.10.2017 10:40:04