Kulturna geografija by Znanstvena zalozba FF

KULT GEOG ISBN 978-961-237-600-0

Kulturna geografija nastopa v slovenski geografiji prvič s to vsebino in imenom. Po prenovi študijskih programov se je v okviru široko zasnovanega predmeta »Družbena geografija« pokazala potreba po sistematičnem prikazu organiziranih človeških skupnosti po svetu. To vrzel zapolnjuje učbenik, ki je pred vami. Namenjen je predvsem študentom geografije pri začetnem spoznavanju raznolikosti prebivalstva v svetovni razsežnosti. Obravnava namreč različne oblike družbenih agregatov: njihovo oblikovanje, strukturne značilnosti in učinke na pokrajino. Človeške družbe so aktivni oblikovalci »kulturne« pokrajine, a v določeni meri tudi odraz in rezultat obdajajočega okolja. Poleg tega se človek kot individuum oblikuje v družbenih skupnostih; odvisen je od njih tem bolj, čim večje so njegove zahteve in pričakovanja po posegih v naravo. Učbenik sestavlja – poleg uvodnega razmišljanja o imenu, vsebini

in pomenu kulturne geografije – sedem ključnih poglavij: o razvoju človeka, o civilizacijah in kulturah, verstvih in verski sestavi prebivalstva, o jezikih in narodih, ki oblikujejo države (ali pa obratno) ter o socialni razslojenosti. Učbenik dopolnjujejo izbrani zemljevidi, grafikoni in slike. Na koncu je priložen krajši podatkovnik o najpomembnejših strukturnih značilnostih družbenih skupin in skupnosti.

Jernej Zupančič (1963) je

izredni profesor Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava kulturno, socialno in politično geografijo ter geografijo Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. V ospredju njegovega raziskovalnega zanimanja so predvsem tematike narodnega vprašanja, manjšin, mednarodnih selitev in diaspore ter kriznih območij. Omenjena področja povezuje še eno – namreč

geopolitika. Svojo poklicno kariero je začel leta 1989 kot raziskovalec Inštituta za geografijo, kjer je bil tudi direktor (1998–2001), pozneje pa Inštituta za narodnostna vprašanja. Leta 2002 je bil gostujoči profesor na univerzi v Celovcu, Avstrija. Na Filozofski fakulteti deluje od leta 2002, v letih 2008 in 2010–2012 je bil predstojnik Oddelka za geografijo, v letih 2009–2013 pa predsednik Sveta OHK. Vodil je štiri temeljne, sedem ciljnih, deset aplikativnih, en mednarodni in sedem bilateralnih projektov. Njegova bibliografija obsega prek 300 enot. Je tudi član uredniških odborov petih revij. Kot član strokovnih svetov pri vladnih institucijah je deloval na področju Slovencev po svetu in romskega vprašanja.

Jernej Zupančič: KULTURNA GEOGRAFIJA Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin

9 789612 376000

Jernej Zupančič

KULTURNA GEOGRAFIJA

Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin Oddelek za geografijo Ljubljana 2013

Jernej Zupančič

KULTURNA GEOGRAFIJA Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin

Ljubljana 2013

KULTURNA GEOGRAFIJA Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin Avtor: Jernej Zupančič Recenzenta: Jurij Senegačnik, Simon Kušar Lektor: Damjana Kern Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za geografijo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Jaka Repič Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Naslovnica: VBG d. o. o. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2013 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 25,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.3(075.8) ZUPANČIČ, Jernej, 1963Kulturna geografija : raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin / Jernej Zupančič. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 ISBN 978-961-237-600-0 268616448

Kazalo

Seznam kart .........................................................................................................................7 Seznam grafikonov...........................................................................................................8 Seznam slik ..........................................................................................................................9 Predgovor.............................................................................................................................11 1 Uvod................................................................................................................................... 15 1.1 O pojavu in pojmu kulturne geografije............................................................. 15 1.2 Predmet kulturne geografije................................................................................ 20 1.2.1 Kulturna pokrajina....................................................................................... 20 1.2.2 Človeške skupnosti....................................................................................... 26 1.2.3 Splošne značilnosti družbenih skupnosti ............................................. 29

2 Pojav človeka, njegovo širjenje po svetu in vpliv na kulturno pokrajino.................................................................................................... 32 3 Civilizacije in kulture ter njihov geografski pomen … … ali kako so velike geopolitične enote v tisočletjih oblikovale kulturno pokrajino našega planeta................................................................... 39 3.1 Od prvih civilizacij do globalne enotnosti in različnosti.............................. 43 3.1.1 Agrarne civilizacije velikih dolin............................................................... 43 3.1.2 Stare civilizacije sredozemskega loka in njegovega zaledja................ 45 3.1.3 Prva ideološka polarizacija civilizacij: krščanstvo in islam................. 49 3.1.4 Religijski in proizvodni okvir civilizacij zmernega in subtropskega pasu........................................................................................ 53 3.1.5 Evropska civilizacija, kolonializem in evropocentrizem..................... 56 3.1.6 Ideološko polarizirane civilizacije: socializem vs. kapitalizem . ....... 63 3.2 Epilog: koliko civilizacij?....................................................................................... 67

4 Geografske razsežnosti religije............................................................................. 72 4.1 Religija kot družbeni pojav................................................................................... 72 4.2 Pregled glavnih verstev in njihova razporeditev po svetu ............................ 77 4.2.1 Judovstvo......................................................................................................... 77 4.2.2 Krščanstvo...................................................................................................... 78

Kulturna geografija

4.2.3 Mormonizem................................................................................................. 87 4.2.4 Jehove priče.................................................................................................... 88 4.2.5 Islam................................................................................................................ 89 4.2.6 Hinduizem..................................................................................................... 93 4.2.7 Budizem.......................................................................................................... 96 4.2.8 Džainizem...................................................................................................... 99 4.2.9 Sikhizem....................................................................................................... 100 4.2.10 Konfucijanstvo.......................................................................................... 102 4.2.11 Šintoizem.................................................................................................... 104 4.3 Sedanjost in prihodnost verstev........................................................................ 105 4.4 Družbeni in geografski učinki religije............................................................. 106 4.4.1 Odločilen vpliv religije na kulturo in skupnosti................................. 108 4.4.2 Verstvo kot dejavnik oblikovanja kulturne pokrajine....................... 110

5 Jezik in komunikacija v geografskem kontekstu...................................... 113 5.1 Jezik in komunikacija........................................................................................... 113 5.2 Jezik in jezikovne politike................................................................................... 116 5.3 Jezikovne skupine in geografska razširjenost jezikov................................... 120 5.3.1 Indoevropska jezikovna skupina............................................................ 122 5.3.2 Uralsko-altajska jezikovna skupina........................................................ 127 5.3.3 Kitajsko-tibetanska jezikovna skupina................................................. 127 5.3.4 Avstraloazijska jezikovna skupina.......................................................... 128 5.3.5 Izolirane jezikovne skupine azijskega in avstralsko-pacifiškega prostora......................................................................................................... 129 5.3.6 Afro-azijska (semitsko–hamitska) jezikovna skupina....................... 131 5.3.7 Afriški jeziki ................................................................................................ 132 5.3.8 Ameriški indijanski jeziki......................................................................... 134

6 Geografija in etnični pojavi. ................................................................................ 135 6.1 Kategorija naroda in drugih etičnih pojavov.................................................. 135 6.2 O oblikovanju narodov........................................................................................ 136 6.3 Evropski narodi in nacije..................................................................................... 144 6.3.1 Evropski nedržavni narodi in etnične skupnosti................................ 149

Kazalo

6.4 Narodi in nacije Evrazije...................................................................................... 153 6.5 Narodno vprašanje v Afriki................................................................................. 160 6.6 Narodi – nacije Amerike in Avstralije............................................................... 162 6.7 O prihodnosti etničnih pojavov......................................................................... 165

7 Državna organizacija kot geografski pojav.................................................. 172 7.1 Pojav in pojem države........................................................................................... 172 7.2 Država kot prostor................................................................................................ 175 7.3 Država in čas........................................................................................................... 187 7.4 Država in oblast..................................................................................................... 197 7.5 Geografski učinki državne organiziranosti ...................................................204

8 Geografske razsežnosti družbene razslojenosti ........................................ 206 8.1 O socialni razslojenosti družb........................................................................... 206 8.2 Socialna sestava sodobnih družb ..................................................................... 208 8.2.1 Družbeni razredi in sloji........................................................................... 210 8.2.2 Zaprte družbene skupine.......................................................................... 212 8.2.3 Socialna piramida........................................................................................214 8.3 Socialnogeografska preobrazba............................................................................... 217 8.3.1 Agrarna faza družbenega razvoja............................................................ 218 8.3.2 Industrijska faza družbenega razvoja.................................................... 219 8.3.3 Postindustrijska (postmoderna) faza družbenega razvoja .............. 221 8.3.4 Informacijska faza družbenega razvoja ............................................... 222 8.4 Geografske posledice državnih politik v odnosu do socialne razslojenosti......223 8.4.1 Anglosaksonski liberalni model razvoja............................................... 223 8.4.2 Model evropske socialne države.............................................................. 226 8.4.3 Model socialističnih držav in držav tranzicije..................................... 228 8.4.5 Model stihijskega socialnega razvoja .................................................... 230 8.4.6 Model socialnega razvoja v državah z diktaturo................................. 231

9 Literatura. ..................................................................................................................... 232

Kulturna geografija

Seznam kart

Karta 1: Širjenje islama Karta 2: Kolonialna razdelitev sveta leta 1918 Karta 3: Geopolitične enote po Cohenu v drugi polovici 20. stoletja Karta 4: Krizna in postkrizna območja ob koncu 20. Stoletja Karta 5: Blokovska razdelitev sveta pred letom 1989 Karta 6: Glavna verstva po svetu Karta 7: Glavna verstva v Evropi Karta 8: Razširjenost islamske veroizpovedi po svetu Karta 9: Razširjenost hinduizma Karta 10: Širjenje budizma v Aziji Karta 11: Razširjenost džainizma v Indiji Karta 12: Glavno območje naselitve Sikhov v Indiji in Pakistanu Karta 13: Razširjenost svetovnih jezikov Karta 14: Razširjenost glavnih jezikovnih skupin po svetu Karta 15: Razširjenost jezikov in jezikovnih manjšin v Evropi Karta 16: Jeziki na območju Kavkaza Karta 17: Glavne jezikovne skupnosti v Nigeriji Karta 18: Narodna sestava prebivalstva Evrope Karta 19: Središčna območja: primer Londona in Pariza Karta 20: Periferna območja na severu Skandinavije Karta 21: Ruska eksklava Kaliningrad, ujeta med ozemlje Poljske in Litve Karta 22: Britansko vojaško oporišče Gibraltar Karta 23: Indijanski rezervat ljudstva Hopi v ZDA Karta 24: Narodni park Yellowstone v ZDA, najstarejši in še danes eden največjih na svetu Karta 25: Andora je primer stare reliktne države Karta 26: Politično-teritorialna razdrobljenost nemških dežel 1848, pred združitvijo Nemčije Karta 27: Politično teritorialni razvoj Nemčije od 1871 do 1945 Karta 28: Upravna razdelitev Nemčije na zvezne dežele in države Karta 29: Teritorialno širjenje Ruskega carstva Karta 30: Teritorialni razvoj ZDA Karta 31: Homelandi v JAR v času politike apartheida Karta 32: Rusija, asimetrična federacija

52 62 65 66 69 76 79 91 94 98 100 101 118 121 126 130 133 148 177 178 182 184 185 186 188 189 190 191 192 193 197 201

Kazalo

Seznam grafikonov

Grafikon 1: Grafikon 2: Grafikon 3: Grafikon 4: Grafikon 5: Grafikon 6: Grafikon 7: Grafikon 8:

Civilizacije na stiku treh kontinentov Razvojne poti civilizacij Verstva po številu vernikov po svetu Jeziki sveta po številu govorcev Razvejanost indoevropske jezikovne skupine Socialna slojevitost v agrarni družbi Socialna slojevitost v industrijski družbi Socialna slojevitost v fazi postindustrijske družbe

49 58 75 122 123 219 220 222

Seznam Tabel

Tabela 1: Tabela 2: Tabela 3:

Najštevilčnejši jeziki na svetu Pregled držav po verski sestavi prebivalstva Pomen religije v državah sveta (po raziskavi Gallupovega inštituta, 2009)

243 247 258

Kulturna geografija

Seznam slik

Slika 1: Slika 2: Slika 3: Slika 4: Slika 5: Slika 6: Slika 7: Slika 8: Slika 9: Slika 10: Slika 11: Slika 12: Slika 13: Slika 14: Slika 15: Slika 16: Slika 17: Slika 18: Slika 19: Slika 20: Slika 21:

Ostanki minojske kulture (palača kralja Minosa v Knososu) na Kreti Veliki kitajski zid Zid objokovanja v Jeruzalemu je za Jude najsvetejši kraj Moderna katoliška cerkev na Filipinih Rilski pravoslavni samostan v Bolgariji ni le versko središče, ampak tudi nacionalni simbol Notranjost protestantske katedrale v Ženevi (Švica) Glavni mormonski tempelj v Salt Lake Cityju v ZDA Verniki v Mošeji Omajadov v Damasku (Sirija) Hindujski tempelj na severu Indije Budistični menih pred Budinim kipom v Kathmanduju Za odrasle Sikhe je turban tradicionalno pokrivalo Jeruzalem je sveto mesto treh religij Opozorilni napis v retoromanščini (Švica) Pozdrav v indijanskem jeziku guarani (ter v španščini in angleščini) pred letališčem v Asuncionu (Paragvaj) Dvojezični (francosko-nemški) napis v Strassbourgu (Francija) Podeželski Romi v romunski Transilvaniji Čilska raziskovalna postaja na Antarktiki. Čeprav so posamezne države izrazile ozemeljske zahteve po delih »ledene celine«, le-ta ostaja nerazdeljena. London in glavno središčno območje Velike Britanije sta nastala na jugovzhodu države Vas v Tibetu, perifernem delu Kitajske Yosemitski narodni pak je eden najbolj znanih narodnih parkov v ZDA Libija je desetletja veljala za primer dokaj uspešne osebne diktature Moamerja Gadafija. Njegove slike je bilo moč videti na vsakem koraku. Zrušila ga je šele arabska pomlad leta 2011, država pa se je potopila v državljansko vojno in njej sledeč kaos.

46 54 78 80 84 87 88 92 96 97 102 110 124 134 150 153

172 179 181 187

194

Kazalo

Slika 22: Pariz s svojo velikostjo in pomenom daleč prekaša vsa ostala francoska mesta Slika 23: V Sloveniji sodi večina t. i. romskih naselij med slume Slika 24: Bogataška četrt Beverly Hills v Los Angelesu (ZDA)

202 215 216

Predgovor

Učbenik »Kulturna geografija« je namenjen predvsem študentom geografije pri začetnem spoznavanju človeških skupin v svetovni razsežnosti. Svetovno prebivalstvo kaže izjemno raznolikost in s tem odraža tri ravni prilagajanja: zmožnost prilagajanja naravnim razmeram, zmožnost prilagajanja okolja svojim potrebam in zmožnost medčloveškega prilagajanja. Človeška družba je – najširše vzeto – hkrati dejavnik spreminjanja in rezultat spreminjanja. V tem trajnem procesu ustvarja sledove v pokrajini, ki je zaradi njega drugačna, počlovečena in prilagojena njegovim vizijam. Geografija kot kompleksna veda proučuje tako človeško družbo kakor njegovo, v različni meri prilagojeno okolje. Naša naloga je ugotavljati prostorsko (geografsko) razširjenost različnih pojavov, njihovo morebitno medsebojno povezanost in soodvisnost, pokazati na potekajoče procese in pojave ter jih ovrednotiti kot primerno prednost, tveganje ali napako. Geografija ni »predalčkasta znanost« za kopičenje zanimivih podatkov, odkrivanje lepih krajev in povečevanje čustvenega potenciala do okolja, temveč predvsem miselna pot za ugotavljanje nenehne dinamike sveta okrog nas in z nami vred. Svetovno prebivalstvo narašča zelo hitro in regionalno dokaj neenakomerno, medtem ko se naravni in pridobljeni viri že zaradi neenakomerne razporeditve niso dostopni vsem, še manj pa se razdeljujejo potrebam ustrezno. Vrsta neposrednih konfliktov po svetu kaže na bivanjsko stisko človeških družb, ki si skušajo zagotoviti preživetvene vire: vodo, hrano, energijo, zrak in prostor. Te skušajo pridobivati, posedovati, nadzirati, upravljati, razdeljevati in uporabljati. Vendar je pojem »vira« usodno odvisen od tega, ali ga je določena človeška skupnost sploh zmožna izkoriščati. Ali ste se vprašali, zakaj z rudami bogate države (torej objektivno razpolagajo z določenim virom) niso tudi bogate? Ključna uporabljivost določenih substanc v okolju postane vir šele tedaj, ko ga je človek kot takega prepoznal in ga je tudi zmožen izkoristiti. Način koriščenja je drugi ključ, ki vpliva na njegovo uporabnost in posredno tudi na količino. Dokler ni bilo mogoče izrabljati na primer cepitve jeder in s tem dostopiti do izjemno koristne a tudi rušilne jedrske energije, tega vira »ni bilo«. Tudi premog je obstajal ves čas pred človekovim nosom (ali malenkost globlje), a je šele izum parnega stroja »odkril« njegovo veliko uporabnost. In to je sprožilo t.i. industrijsko revolucijo. Danes se ga zlasti bogati in okoljsko zavedni svet – če se le da – izogiba. Še bolj

Kulturna geografija

variabilen vir je hrana, ki je danes povsem odvisna od tehnike in tehnologije pridelave, shranjevanja in razdeljevanja, kar bistveno spreminja percepcijo o globalno zadostni količini prehranskih artiklov. Količina vode je na planetu stalna, spreminja pa se razporeditev, kakovost in agregatno stanje. Ker pa je za človeka neposredno uporabna predvsem kakovostna sladka voda v tekočem stanju, na našo percepcijo o skupnem vodnem potencialu vpliva tudi vedenje o tem, ali poleg v naravi razpoložljivih količin mogoče vodo tudi pridobivati npr. iz morja. Na ta način se s tehnologijo regionalno pomembno povečujejo količine sladke vode. Preživetvena možnost ljudi je odvisna od razpoložljivih virov, na te pa bistveno vpliva človek sam – ne kot posameznik, temveč kot organizirane skupnosti. Za vsakega Zemljana je bistveno ne le na katerem delu planeta živi (kakšni viri so v njegovi soseščini) temveč še bolj, kateri družbi pripada (ker mu to daje možnosti tudi realno dosegati te vire). Človeštvo je (seveda ne kot enoten svetovni uniqum) skozi dolga zgodovinska obdobja izdelovalo preživetvene strategije. Od prvih (še danes ne povsem pojasnjenih procesih učlovečenja) korakov prvih človeških družbic prek med seboj izoliranih, a relativno številčnih in dobro organiziranih družb stare antike ter med seboj znanih, a večinoma neodvisno delujočih polov moči pred dobrim stoletjem smo prišli v fazo »globalne vasi« in če drugega ne, do enotnosti glede usode planeta. V tem procesu je človeška vrsta močno spremenila podobo in strukturo zemeljske sfere (torej je ustvarila kulturno pokrajino) in se pri tem tudi sama spremenila in prilagodila. Raznolikost človeštva je torej naraščala sprva pretežno na račun dolgotrajnega fiziološkega prilagajanja na zunanje razmere, ki jih predstavljajo podnebne razmere s temperaturo, vlažnostjo in količino sončne energije. Poznejši (tudi časovno mnogo krajši) del pa poteka s prilagoditvenim ukrepi človeka in aktivnim spreminjanjem (prilagajanjem) okolja lastnim potrebam. Te okoliščine so bistveno posegle na področje sestave in organiziranosti človeških družb. Od organiziranosti, sestave, znanja, vrednot, navad, moči in drugih atributov pa je odvisno, ali bo človek kot individuum zmožen uvideti koristnost kateregakoli od teh virov in ga tudi uporabiti, ali pa ne. Človek je kot družbeno bitje torej v bistveni razsežnosti pravzaprav sam svoj produkt. V tej dimenziji se poraja druga, danes bistveno pomembnejša vrsta odvisnosti: odvisnosti od vključenost v prav določeno družbo. Od pripadnosti določeni skupnosti – kakorkoli jo že vsakokratno družbeno okolje na zelo široki ravni definira – je odvisna tudi njegova družbena, socialna, ekonomska usoda. Kako bo torej posameznik »preživel« svoj vek. Da bi bil sodobni urbani človek »fit« ni odvisno le od starosti, spola, genske

Predgovor

zgodovine ali vplivov okolja (čeprav nič od tega ni zanemarljivo), temveč mora za dosego tega interesa poseči za dobrinami, kot so na primer zdravniška oskrba, možnost preživljanja prostega časa in ukvarjanje s hobiji, kvalitetna prehrana, znanje in zavest, morda tudi prepričanje in vrednote ipd. kar pa je vse odvisno tudi od družbenih okoliščin. V državi revščine in kaosa so njegove možnosti bistveno skromnejše kot v državah splošne blaginje. Pripadnost, vključenost določenemu družbenem agregatu torej pomembno vpliva na posameznikovo življenjsko usodo, s tem pa definira tudi njegovo moč delovanja pri oblikovanju kulturne pokrajine. Prav tem družbenim agregatom se posveča kulturna geografija. Podnaslov učbenika kaže namero spregovoriti o raznolikih oblikah povezanosti in ločevanja svetovnega prebivalstva. Obenem to predstavlja tudi določeno tematsko zamejitev, saj na primer ne posegamo toliko izrecno na vprašanje kulturne (po človeku preoblikovane) pokrajine. Naš predmet so raznolike oblike skupinskega združevanja (agregiranja) prebivalstva, načini in okoliščine tega početja ter posledice teh procesov tako v obliki družbenih skupin in skupnosti kakor na koncu tudi posledice v kulturni pokrajini. Med temi agregati je le del takih, ki so skupine in skupnosti same po sebi, na primer zaradi določenega skupnega interesa. Druge nastajajo situacijsko zaradi okoliščin, v katere je posameznik postavljen (na primer v določeno lokalno skupnost), ali pa se vanjo vključuje zaradi situacije ali oziroma in širših posrednih koristi (na primer vključenost v različne etnično opredeljene skupnosti). Vendar je lahko tudi brez svojih prizadevanj in zaslug uvrščen v določeno skupino prebivalstva po administrativno-političnih merilih (različne administrativne in politično-teritorialne enote). In slednjič se lahko znajde zgolj kot predmet našega opazovanja v neki skupini, ki jo določimo zaradi naših raziskovalnih postopkov. Na univerzitetni ravni študija ni receptov in še manj trajnih resnic. Študente in tudi mlade strokovnjake pogosto bega neusklajena terminologija, dejstvo da so posamezni izrazi v različnih jezikih težko pomensko prevedljivi ali ker se opredelitve, še posebej vrednostne, od avtorja do avtorja razlikujejo. Žal ni mogoče zagotoviti boljše tolažbe kakor to, da bo treba poznati razlike med izrazi in tudi njihovo pomensko spreminjanje skozi čas. To sili v prvi vrsti k večji aktivnosti, k sledenju v različnih virih, tudi tistih, ki morda niso posebej priporočeni. Taka postavitev terja določen miselni napor in lastno iskanje odgovorov, različni primeri pa brusijo občutek za terminološko natančnost, vsebinsko skladnost in iskanje najboljšega. Prav to mora biti univerzitetni študij! Študij je predvsem samostojno iskanje odgovorov na

Kulturna geografija

družbenokritična vprašanja in bi se ne smeli zamejiti zgolj s povedanim in prikazanim. Učbenik ima namen predstaviti poglavitne vsebine s področja kulturne geografije, orisati različne šole in smeri, utrditi terminologijo in povabiti bralca k problemskemu stilu razmišljanja. Študij bi ne smel nikoli potekati brez atlasa, saj z njegovo pomočjo bralec širi prostorske zaznave. Dobrodošla so znanja iz različnih poljudnih knjig, besedil, razprav, televizijskih oddaj, spletnih naslovov, poročil in esejev. Znanje je zelo široka kategorija in tisto kar obravnavamo geografi, ni vedno striktno »geografsko«. Če danes nek pojav ne vpliva, bo lahko jutri zelo pomemben dejavnik. Pri tem ne kaže zanemariti, da večino predstav o sodobnem svetu dobimo posredno in celo nenamensko: iz različnih oddaj, filmov, poročil: dejstvo je, da našo »sliko« o nečem ustvarjajo veliko bolj kratkotrajne filmske ali televizijske podobe, kot pa dolgotrajno razmišljanje. Tako pridobljena »slika« ustvarja mnenje, prepričanje in vrednote: vse to pa so podlage za ravnanja. Želja pisca tega učbenika je, da bi bralcu razumljivo in jasno predstavil osnovne geografske dimenzije družbene raznolikosti sodobnih človeških družb in poti, kako so se ti agregati skozi daljši čas in v različnih območjih oblikovali. Ni povsod enostavno, saj se bo treba prebijati skozi obsežen labirint izrazov, deloma tudi zaradi tega, ker kulturna geografija kot ena od geografskih vej prihaja prvič med slovenske bralce.

Avtor

Uvod

1 Uvod

1.1 O pojavu in pojmu kulturne geografije V klasični razdelitvi geografije so kulturno geografijo opredeljevali bodisi kot del širše družbene geografije, neredko pa celo kot njeno sopomenko. V geografskem leksikonu (Geografija, 1982, 59–60) se pojmi družbene in kulturne geografije ter antropogeografije enačijo, Geografski terminološki slovar iz leta 2005 (Kladnik, Lovrenčak, Orožen Adamič, 2005, 81) pa temu dodaja še »humano« geografijo. Vrišer v svojem »Uvodu v geografijo« (Vrišer, 1982) kulturne geografije ne omenja. Prav tako je posebej ne izpostavlja obsežno delo »Sodobni svet« avtorjev Vrišerja, Laha in Bračiča (ur., 1983). Knjiga je bila prvi zares celovit pregled vsebin, ki jih danes štejemo za jedro družbene geografije. Tako je v slovenski geografiji pojem kulturne geografije večinoma nastopal kot tuj in le redko uporabljen sinonim »družbene« geografije. Podobno dilemo je sprožila uvedba socialne geografije. Tudi ta nastopa dostikrat kot sinonim široko pojmovane družbene geografije, čeprav ima uveljavitev te geografske veje zelo bogat historiat in še pomembnejše posledice. Socialna geografija je hitro postala uporabna panoga, zahvaljujoč razvoju metod in tehnik raziskovanja, in sicer predvsem na področju razumevanja odnosov med človekom in njegovim »prostorom«. Idejno podlago za socialnogeografski koncept razmišljanja so dali francoski posibilisti že več kot pred stoletjem. Empirične raziskave oblik življenja (genre de vie) francoskega geografa Vidal de la Blacha so močno vplivale na postopen zaton determinističnih razmišljanj, ki so prevladovala na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Tem je bil podvržen tudi darvinistični nauk o razvoju vrst, po katerem je mogoče današnjo pestrost razlagati s prilagoditvami bitij na spreminjajoče se življenjske razmere. Okolje torej bistveno vpliva na živa bitja – podobno pa so učili tudi deterministi! Sledeč podmeni, da so razmerja in procesi v naravi in v človeški družbi podobni in primerljivi, je nemški geograf Friedrich Ratzel (poznamo ga predvsem kot utemeljitelja politične geografije) utemeljeval izhodiščne postavke politične geografije (države so »organizmi« in v konkurenčnem boju bodo preživeli najmočnejši ter najprilagodljivejši). Poznejši razvoj politične geografije je deterministična naziranja zavrgel, a v fragmentih jih je bilo moč čutiti še dolgo. Vendar pa De la Blache ni bil tisti, ki je dal ime novi veji, pač pa je bil to njegov stanovski kolega Rousier.

KULT GEOG ISBN 978-961-237-600-0

Jernej Zupančič (1963) je

Jernej Zupančič: KULTURNA GEOGRAFIJA Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin

9 789612 376000

Jernej Zupančič

KULTURNA GEOGRAFIJA

Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin Oddelek za geografijo Ljubljana 2013