NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČAS by Znanstvena zalozba FF

ISBN 978-961-237-579-9

MARK POHL Monografija ob 210-letnici smrti Ljubljančana o. Marka Pohlina, »sprožitelja slovenskega književnega preroda« (F. Kidrič, SBL), neutrudnega, izjemno ustvarjalnega, a podcenjenega junaka svojega časa, ki je z obsežnim filološkim, slovničnim, slovarskim, literarnim delom razburkal slovensko jezikoslovno in prevetril kulturno ozračje, v 17 prispevkih na novo vrednoti njegovo preroditejsko,

prevodno, jeziko(slo)vno dejavnost, zlasti velik besedoslovni in besedotvorni delež, osvetljuje vlogo sodobnikov v njih ter mu odmerja zaslužno mesto v slovenski jezikovni in kulturni zgodovini. Ob visokih jubilejih jo s hvaležnostjo in spoštovanjem posvečamo profesorjema Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, uglednima jezikoslovcema, slavistoma in slovenistoma, ki sta svoje življenje posvetila

raziskovanju slovenskega jezika v vseh razsežnostih, v svojem bogatem znanstvenem opusu pa pravično ovrednotila tudi Pohlinovo jezikoslovno reformatorstvo: dr. Martini Orožen za njeno 80-letnico in akademiku dr. Jožetu Toporišiču za njegovo 85-letnico.

IRENA OREL (UR.): NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČAS OB 80-LETNICI PROF. DR. MARTINE OROŽEN IN 85-LETNICI AKAD. PROF. DR. JOŽETA TOPORIŠIČA

9 789612 375799

IRENA OREL (UR.)

NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČAS

OB 80-LETNICI PROF. DR. MARTINE OROŽEN IN 85-LETNICI AKAD. PROF. DR. JOŽETA TOPORIŠIČA Oddelek za slovenistiko Ljubljana 2013

Irena Orel (ur.)

NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČAS Ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča

Ljubljana 2013

NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČAS: Ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča Uredila: Irena Orel Recenzenta: Marko Stabej, Vera Smole Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Fotografija na naslovnici: Pohlinov prevod Gellertovih Pisem (hrani Narodna in univerzitetna knjižnica) © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slovenistiko Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2013 Prva izdaja Naklada: 200 izvodov Cena: 24,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6'36"17"(082) 811.163.6:929Pohlin M. NOVI pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas : ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča / Irena Orel (ur.) ; [izdala] Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 ISBN 978-961-237-579-9 1. Orel, Irena, 1958266891776

Kazalo

Predgovor..............................................................................................................................5

Ob jubileju prof. dr. Martine Orožen in akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča Slovenski jezik je božji dar: ob osemdesetletnici redne profesorice dr. Martine Orožen...................................................................... 13 Marko Jesenšek Tinka..................................................................................................................................... 28 Venče Popova Jože Toporišič in njegov čas ........................................................................................ 34 Janez Orešnik

I Pohlin kot preroditelj in njegov čas

Pohlin na poti od Kranjca do Slovenca.................................................................... 41 Igor Grdina Marko Pohlin und die neuzeitliche Tradition der »Sprachverteidigungen«......48 Peter Scherber Pohlinov sodobnik Jan Václav Pohl (1720–1790) in njegov delež pri razvoju bohemistike................................................................................................ 57 Jasna Honzak Jahić Pokrajinskost in nadpokrajinskost pisne slovenščine na koroškem v Pohlinovem času.......................................................................................................... 73 Theodor Domej Prerodne misli prekmurskih protestantov in katolikov v 18. in na začetku 19. stoletja......................................................................................................... 87 Marko Jesenšek

II Pohlin kot prevajalec Marko Pohlin – prevajalec Tschupickovih Prideg na nedele zhes zelu lejtu........ 109 Martina Orožen

Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas

Pohlinov prevod Gellertovih Pisem .......................................................................137 Luka Vidmar

III Pohlin kot jezikoslovec Pohlinova in Gutsmanova slovnica.........................................................................155 Gerhard Neweklowsky Pohlin o/v slovenski skladnji.....................................................................................172 Andreja Žele

IV Pohlin kot besedjeslovec, slovaropisec in besedotvorec Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe.......185 Majda Merše Večpomenskost v Pohlinovem slovarju Tu malu besediše treh jezikov iz leta 1781................................................................................................208 France Novak Pèrla....................................................................................................................................227 Marko Snoj Zgodovina obravnave zloženk v slovenščini.......................................................236 Matej Šekli Samostalniška tvorbena (a)tipika Pohlinovega Besedisha za imena oseb ...... 264 Irena Stramljič Breznik Slovensko strokovno izrazje in jezik v Pohlinovem delu Kmetam za potrebo inu pomoč (1789) ...................................................................275 Andreja Legan Ravnikar Podoba otroka pri Pohlinu.........................................................................................294 Milena Mileva Blažić

V Pohlin kot jezikovni ustvarjalec Pohlinov jezik od Abecedike (1765) do Bukev za brati inu moliti slavenskem žovnirjam (1799).........................................................................307 Irena Orel

Imensko kazalo........................................................................................................338

Predgovor

Promeritis male tractarunt Agamemnona Graji. (M. Pohlin, Bibliotheca Carnioliae, 1803, 265L) (P. MARCUS a S. Ant. Paduano)

Predgovor

Monografija z naslovom Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas je povezana z več jubileji: vsebinsko se navezuje na 210-letnico smrti Ljubljančana o. Marka Pohlina, začetnika slovenskega književnega preroda, ki je s svojim obsežnim jezikoslovnim, literarnovednim in kulturološkim prispevkom razburkal slovensko jezikoslovno in kulturno ozračje ter dodobra prevetril slovensko književno ustvarjalnost z vsestranskimi prerodnimi prizadevanji in uresničevanjem začrtanega prerodnega programa s svojimi somišljeniki, neutrudnega in neutrudljivega, izjemno prizadevnega in ustvarjalnega, a vseskozi obsojanega junaka svojega časa, ki nas ob pregledu njegovega opusa navda z občudovanjem. Posvečena pa je dvema slavljencema, uglednima jezikoslovcema, slavistoma in slovenistoma, profesorjema s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ob njunih visokih obletnicah, profesorici za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo dr. Martini Orožen in akademiku, profesorju za slovenski knjižni jezik in stilistiko, dr. Jožetu Toporišiču, ki sta svoje življenje posvetila raziskovanju slovenskega jezika v vseh njegovih razsežnostih in vlogah, obenem pa objektivno ovrednotila s svojim znanstvenim prispevkom tudi Pohlinovo jezikoslovno reformatorstvo in ga umestila v slovnične idejne tokove druge polovice 18. stoletja. Zato monografijo uvajata dva jubilejna prispevka, ki predstavljata življenjske mejnike in bogato jezikoslovno tvornost ter dosežke obeh jubilantov. Red. prof. dr. Martino Orožen je predstavil njen učenec red. prof. dr. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Dodan je še jubilejni spominski zapis prof. dr. Venče Popove s Sofijske univerze »Sv. Kliment Ohridski«. Svoj pogled na življenje in delo akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča je prispeval akad. red. prof. dr. Janez Orešnik. *** Ob 210-letnici Pohlinove smrti smo želeli na novo osvetliti in z današnjih teoretičnih in metodoloških izhodišč ovrednotiti Pohlinovo jezikovno, jezikoslovno, prevodno, literarnovedno dejavnost, predstaviti pobude in vlogo sodobnikov v obdobju razsvetljenstva ter mu razbremenjeni negativnih ocen in zavračanja predhodnikov ter upoštevanja značajskih slabosti določiti mesto, ki mu dejansko pripada v zgodovini slovenskega jezikoslovja, jezika, književnosti in kulture.

Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas

Anton Padovanski Pohlin (1735–1801), bosonogi avguštinec o. Marko Pohlin, rojen v Ljubljani 13. aprila 1735, umrl 4. februarja 1801 v Mariabrunnu pri Dunaju, razpet med samostani bosonogih avguštincev v Ljubljani, kranjski prestolnici, na in pri Dunaju, cesarski prestolnici, je s predgovorom v svoji slovnici Kraynska Grammatika (1768), natisnjeni v Ljubljani, nesporni sprožitelj prerodnega književnega gibanja, kot ga poimenuje F. Kidrič v sestavku o njem v Slovenskem biografskem leksikonu: uresničeval ga je v svojem prerodnem krožku, spodbudil nastanek slovenskega umetnega pesništva z izdajo pesniškega zbornika SKUPSPRAVLANJE / KRAYNSKEH PISSANIZ / OD / Lepeh Umętnoſt (1779–1802), deloval v obnovljeni akademiji delovnih pod imenom Novus, ki mu zasluženo pritiče še na mnogih filoloških področjih. Bil je vsestranski preroditelj, prvi slovenski samostojni slovničar po Bohoriču v 16. stoletju (1768, 1783), prvi slovaropisec slovenskega rodu, ki je izdal v knjižni obliki svoj slovensko-nemško-latinski slovar (1781), najplodovitejši pisec zvrstno različnih besedil od l. 1765 do 1799, prvi tvorec slovenskega strokovnega izrazja (jezikoslovnega, matematičnega, agronomskega idr.) in pisec učbenikov za osnovno šolanje v času terezijansko-jožefinske reforme šolstva. Bil je vsestranski filolog, katerega književna zapuščina je bila največja dotlej, saj obsega po Kidričevi navedbi v Slovenskem biografskem leksikonu več kot 60 knjig, prevodov, priredb, rokopisov, med njimi so nekateri izgubljeni: priredil je vrsto potrebnih nabožnih besedil: od katekizmov, molitvenikov, lekcionarja, pridig, hagiografij, legend, prevoda svetega pisma, pisal kranjsko kroniko iz najstarejšega obdobja, sestavil prvo bibliografsko delo v latinščini idr. Obenem pa je izpolnjeval v slovenskem jeziku primanjkujoči posvetni repertoar, poleg jezikoslovnih del je preskrbel tudi učbenike (abecednike, računico), prevode poljudnostrokovnih besedil (priročnik za kmete), spodbujal je umetno poezijo in zbiranje ljudskih pesmi, pesnikoval je tudi sam, izdal prvo razvedrilno besedilo (uganke in triki), celo poskrbel za prevajanje literarnih pisem višjih slojev v slovenščino itd. ter tako uresničil in uveljavil slovenski jezik v mnogofunkcijski rabi. Je prvi slovenski jezikovni ustvarjalec, ki se je zavedel potrebe po izpolnjevanju jezikovnega poslanstva v materinščini ne le za nabožne potrebe, temveč za vse zvrsti književnega ustvarjanja. Prizadeval si je za povečanje stikov s slovanskimi jezikoslovci in sprejemal besede iz drugih slovanskih jezikov, zaslužen je za primerjalnojezikovno raziskovanje besed (prim. Glossarium slavicum, 1792). Svoje slovenske knjige je namenjal različnim družbenim plastem, od kmetov, meščanov do izobražencev in višjih slojev. *** Prispevki o Pohlinovi jezikoslovni in književni prerodni dejavnosti ter njegovih slovenskih in tujih sodobnikih v okviru avstro-ogrske monarhije v času razsvetljenega absolutizma v zadnji tretjini 18. stoletja so razporejeni v pet razdelkov.

Predgovor

Predstavljajo ga kot preroditelja, tudi vzporedno s predhodnimi in sočasnimi koroškimi, prekmurskimi, nemškimi in češkimi prerodnimi prizadevanji, osvetljujejo ga kot prevajalca, jezikoslovca, besedjeslovca, slovaropisca, besedotvorca, terminologa ter kot jezikovnega ustvarjalca. Prvi sklop umešča Pohlina kot preroditelja v čas in ožji slovenski deželni, širši državni z ugotovljenim češkim jezikovnim zgledom ter evropski jezikoslovni in kulturnozgodovinski prostor: Pohlin kot Kranjec postaja ob koncu ustvarjanja že Slovenec (I. Grdina), njegova prerodna obramba jezika je postavljena v evropski kontekst (P. Scherber), predstavljen je Pohlinov jezikoslovni vzornik češki sodobnik, preroditelj in slovničar J. V. Pohl (J. Honzak Jahić). Ob Pohlinovih kranjskih prerodnih prizadevanjih sta ovrednotena pomembno Gutsmanovo prerodno delovanje in poseben sociolingvistični položaj na Koroškem (T. Domej) ter protestantsko in katoliško nacionalno prebujanje in jezikovno ustvarjanje v Prekmurju (M. Jesenšek). V 2. razdelku je predstavljena Pohlinova prevajalska dejavnost z dvema doslej neraziskanima deloma: prevodom v istem letu izdanih pridig dunajskega jezuita J. Tschupicka (M. Orožen) in rokopisnim prevodom literarnih pisem nemškega razsvetljenskega pisatelja Ch. Gellerta (L. Vidmar); obe potrjujeta Pohlinovo sledenje izvirniku, neizogibanje kalkiranim prvinam, slednje izpričuje njegovo zavzetost za slovenski pisni jezik izobražencev. 3. sklop zajema Pohlinove jezikoslovne teoretične poglede: obe izdaji slovnice, primerjalno z Gutsmanovo slovnico iz l. 1777 (G. Neweklowsky) in novo vrednotenje obravnave skladnje v njiju (A. Žele). 4. razdelek vsebuje prispevke, ki obravnavajo Pohlinov besedjeslovni in besedotvorni delež v njegovem slovarju Tu malu besedishe treh jesikov (1781), in sicer v primerjavi s tradicijo iz 16. stoletja in s Pohlinovo rabo v besedilih (M. Merše), glede na večpomenskost iztočnic (F. Novak), utemeljena je etimološka razlaga Pohlinovega izraza perla 'spremljevalka dame' v povezavi s prvotnim pomenom 'perica' (M. Snoj), podana natančna besedotvorna analiza tvorjenk, ki poimenujejo osebe (I. Stramljič Breznik). Teoretična tipološka obravnava zloženk v slovnicah od Bohoriča dalje je prikazana v odnosu do sočasnega evropskega jezikoslovja (M. Šekli). Dva prispevka obravnavata njegov priročnik Kmetam ʃa potrebo inu pomozh glede na oblikovanje raznovrstnega strokovnega izrazja (A. Legan Ravnikar) in izraženo podobo otroka v njem (M. M. Blažić). Na koncu so opredeljene njegove jezikovne pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne in besedjeslovne posebnosti, tudi glede na povezanost njegovih slovničnih določil in opisov v slovnici z jezikovno uresničitvijo v besedilih v 35-letnem obdobju pisanja (I. Orel).

Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas

Vsi v zborniku zbrani prispevki in vsak posebej osvetljujejo Pohlinovo goreče prizadevanje za polnofunkcionalno uporabnost slovenskega knjižnega jezika, za njegovo uveljavljanje v vseh zvrsteh družbenega in kulturnega življenja ne glede na pripadnost, njegovo plodovito besedno ustvarjalnost in besedotvorno obogatitev, od vsakdanje, iskrive, tudi ekspresivne govorice, do osnovnih strokovnih izrazov z različnih področij v šolstvu in znanosti, četudi je zamisli našel v tujih, zlasti čeških jezikoslovnih delih. Njegova dela bi si vsekakor zaslužila nove, sistematične, raziskave, saj so še vedno neizčrpan jezikovni in besedni vir, potreben bi bil tudi popoln ali po knjigah sestavljen avtorski slovar, kar bo postopno omogočila digitalizacija in vključevanje njegovih del v korpus. Neupravičeno je njegov pomen za jezikovno prerodno prebujanje zasenčilo njegovo manj domiselno stremljenje k sicer precej dosledno upoštevanemu racionalno urejenemu, umetno skonstruiranemu, jezikovnemu sestavu, ki razen pisaničarjev in posameznikov, ustvarjajočim pod njegovo taktirko, niso našli zvestih nadaljevalcev. V svoji Bibliotheci Carnioliae je o. M. Pohlin na koncu sestavka o svojem delu (P. MARCUS a S. Ant. Paduano), ki se nahaja v omari M, zapisal: »Promeritis male tractarunt Agamemnona Graji.« (»Zaradi zaslug pišejo Grki o Agamemnonu slabo.«) (M. Pohlin, Bibliotheca Carnioliae, 1803, 265L); navedek omenja tudi avtor prispevka v Učiteljskem tovarišu (1786) in ga posvečamo Pohlinu tudi v tem zborniku.

Slika 1: O. Marko Pohlin (vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/ Pohlin.jpg/456px-Pohlin.jpg)

Predgovor

Illud nihil valere ad rem cognoʃcendam arbitror, qualis fuerit ille , qui ʃcripʃit: honeʃtiʃʃime tamen bonus creditur, cujus literis humano , poʃteritatique conʃultum eʃt. S. P. Auguʃtinus Tomo VI. lib de utilitate credendi c. 5. (Marko Pohlin, Bibliotheca Carnioliae. V: Kraynska grammatika, Bibliotheca Carnioliae, znanstvenokritična izdaja. Ljubljana, 2003, 302. (Faksimile)) Sodim, da nima to, kakšen je bil pisec po značaju, nič opraviti s spoznavanjem bistva, vendar velja nadvse upravičeno za dobrega tisti, katerega pisanje je posvečeno človeškemu rodu in prihodnosti. Sv. o. Avguštin, VI. zvezek, knjiga O koristnosti verovanja, 5. poglavje. ((Marko Pohlin, Biblioteka Kranjske. V: Kraynska grammatika, Bibliotheca Carnioliae, znanstvenokritična izdaja. Kritični prevod Biblioteke Kranjske Luka Vidmar. Ljubljana, 2003, 434.) *** Kolkerkratkol sem jeʃt kakershnega Kraynskega Pisarja buque, katire niso ble Kraynsku pisane, v'roke dobil, sem uselej milu ʃdihnel rekozh: ʃakaj nek ne po Kraynsku ? Ste si le vi Kraynzi! zel toku ʃlo med sabo navoshlivi, de dela svoje glave, inu uzhenuʃte rajshi Nemzam, inu Latinzam, katirem se takeh bukuv namanka, ked svojem ʃemlâkam, katiri shafti drugega jeʃika, koker Kraynskega naʃaʃtopejo, pervoshete? Naʃamirite meni tedej lubi moji poshteni Rajmnokraynzi! ampak ʃa dobru goriuʃamite, kar vam v' teh buqvah k' branju, inu vędnoʃti v' roke pomolim. Nagledajte na tu: kedu letu pishe. Nad tem je malu leʃhęzhe; le nad tem narvezh leʃhy, kaj, inu koku je pisanu. Ręzh yshite, ne imęna. Dobru pisanje ʃtury dobru imę. (Marko Pohlin, Kraynska kroneka, Predgovor, 1770, str. 3, DiS 1908, l. 21/6, 275.) Ta je meni peržgal leto luč, 'nu lušt mi naredil, Zvestu poslušat', al tud' Krajnske modrice pojo? Ktir' si je vzel bil naprej to Krajnsko špraho ottrebit 'Nu je od nje nam na dan Krajnsko Grammatiko dal. Janez Mihelič Kropar, župnik iz Radeč, »Mila pesem, katiro je k hvali teh pregovorov pejl« (Pisanice 1779, Učiteljski tovarš, 15.06.1876, l. 16/12).

Ob jubileju prof. dr. Martine Orožen in akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča

Slovenski jezik je božji dar

Ob osemdesetletnici redne profesorice dr. Martine Orožen Marko Jesenšek Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru marko.jesensek@uni-mb.si

Martina Orožen (foto: Miha Jesenšek)

1 Redna profesorica dr. Martina Orožen se je rodila ob ponedeljkovi ajdovi žetvi leta 1931 v Turju nad Hrastnikom. Navezanost na slovenstvo in slovanstvo ji je bila položena v zibelko, saj je njena rojstna vasica omenjena že v Otokarjevem deželnoknežjem urbarju, ki je nastal v letih 1265–1267. Zdi se, kot da je češki kralj Otokar II. Přemysl (ok. 1230–1278), ki je v 13. stoletju vladal tudi slovenskim podložnikom na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, prinesel v Turje slovansko širino in željo po izobraženosti, ki je poklicane in izvoljene nato tako usodno vezala na slovanski duhovni, kulturni in jezikovni prostor. Misel, da mora slediti

Marko Jesenšek

povezavi, ki je nastala med njeno rojstno vasjo in češkim kraljem, je profesorico Martino Orožen konec petdesetih let 20. stoletja pripeljala do odločitve, da se še tesneje poveže s Čehi. Želela je priti v Prago in tam nadaljevati svojo poklicno pot, ki je bila takrat že jasno določena z odločitvijo za jezik in raziskovanje v slovenistični in slavistični stroki. Žal se ji ta želja ni uresničila zaradi neugodnih političnih razmer, zato pa je leta 1960 odšla na Poljsko, kjer je v Varšavi »spoznala kolegialno vzdušje«, v katerem so potekali seminarji profesorja Doroszewskega (Orožen 2010a) in se navdušila nad poljskim jezikom, literaturo in kulturo – vse do danes je ostala najpomembnejša povezovalka slovenske in poljske jezikoslovne misli (Tokarz 2011) ter soprevajalka obsežnega prevoda (601 stran besedila) Dnevnik svete s. M. Favstine Kowalske, ki ga je leta 2001 izdala Cistercijanska opatija v Stični.

1.1 Dva dni pred rojstvom Martine Orožen je Karl Wilhelm Reinmuth odkril asteroid 1272 Gefion; leta 1931 je bil zgrajen najznamenitejši nebotičnik na svetu, 102-nadstropni in 448,7 metra visok Empire State Bulding v New Yorku; tistega leta je dobil Nobelovo nagrado za književnost švedski simbolistični pesnik Erik Axel Karlfeldt. V Mariboru se je devet dni za Martino Orožen rodil slovenski pesnik Kajetan Kovič, v Ljubljani pa marca istega leta literarni zgodovinar in komparativist Janko Kos. Na gimnaziji v Ljubljani je leta 1931 maturiral France Bezlaj. V tem letu so slovenski jezikoslovci, kasneje univerzitetni predavatelji Martine Orožen na ljubljanski slovenistiki in slavistiki, izdali monografije in razprave, ki so med študijem pomembno sooblikovale njene poglede na slovenski jezik, zlasti na zakonitosti razvoja glasov, oblikoslovja in besedja. Fran Ramovš je objavil knjigo Dialektološka karta slovenskega jezika, ki je pokazala na razgibanost razvoja slovenskega jezika in opozorila Martino Orožen, da se v slovenskih narečjih odkriva celoten razvoj našega jezika od praslovanščine do danes. Anton Bajec in Mirko Rupel sta v soavtorstvu z Antonom Sovretom in Jakobom Šolarjem izdala Slovensko čitanko in slovnico za prvi razred srednjih in sorodnih šol. Rudolf Kolarič je zbral razne pravopisne, besedotvorne, oblikoslovne in skladenjske nasvete ter jih izdal v knjigi Jezikovno rešeto, ob stoletnici Levstikovega rojstva pa je v reviji Življenje in svet objavil še razpravo Fran Levstik: spominu Frana Levstika ob stoletnici rojstva. France Tomšič je v osmem letniku Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino objavil poglavje iz svoje disertacije Sacrum Promptuarium in knjižna slovenščina. Ali smemo »iz starih časov« in »naključnih« povezav prepoznavati nastavke za poklicno usmerjenost Martine Orožen?

Slovenski jezik je božji dar

1.2 Njena stara mama, Terezija Lokovšek, je bila krčmarica, ki je znala veliko povedati »iz starih časov«, zato je razumljivo, da je jezikovna radovednost Martine Orožen »pognala korenine v domači hiši« (Orožen 2010: 19), ko je z velikim zanimanjem poslušala staro mamo ali pa je prepevala s starim očetom Slomškove in druge pesmi. V domači hiši se je kot otrok srečala z živo govorico, s pesmijo in knjižnim jezikom v Mohorjevih knjigah, teta pa ji je omogočila tudi branje dekliškega časopisa Bogoljub. Takega otroštva, ki ga je prvih deset let preživela v rodnem Turju, se Martina Orožen najraje spominja, saj najbolj jasno odgovarja na njeno vprašanje: »Od kod meni ta radovednost, navezanost in predanost spoznavanju slovenskega pisnega, knjižnega in narečno govorjenega jezika?« (Orožen 2010: 19). Leta 1941 je umrl njen stari oče, Jernej Orožen, ki je do takrat skrbel za njeno najzgodnejše učenje o tem, »kaj je prav, kaj narobe« v jeziku (Orožen 2010: 19). Leta 1942 so Nemci ustrelili njenega očeta in mama je s šestimi otroki živela v nenehnem strahu, da bodo izseljeni. Okupacija je grobo zarezala v otroštvo Martine Orožen. Šola je bila le še nemška in kot desetletni otrok je na najbolj krut način doživljala, kaj pomeni, če ti vzamejo očeta in jezik. To jo je že v otroštvu zaznamovalo na poseben način: »Prepoved, zatiranje slovenskega jezika v nemški okupacijski coni je v meni prebudila občutek, da mi hočejo vzeti vse, kar je bilo tako svetlo in lepo v mojem otroštvu.« (Orožen 2010: 20)

2 Po vojni je nadaljevala šolanje na celjski I. gimnaziji. Sprva jo je močno pritegnila literatura, zlasti realizem in naturalizem. Teta Sabina jo je usmerjala v svetovno literaturo, pritegnil jo je predvsem Zolajev cikel o Rougon-Macquartovih, saj je v kolektivnem romanu Germinal prepoznala tudi razmere iz domačega okolja (Orožen 2010a). Kasneje, ko se je znanstveno in raziskovalno usmerila v jezikoslovje, je srednješolsko navdušenje nad romanom, ki predstavlja nesrečo v rudniku in upor rudarjev, povezala z jezikovno raziskavo o rudarski terminologiji – v duhu Zolajevega naturalizma se je ob zbiranju gradiva za razpravo Nekaj zanimivosti iz jezika rudarjev, ki je bila leta 1960 objavljena v Jeziku in slovstvu, dvakrat spustila celo v hrastniško jamo. Na gimnaziji je bil njen ravnatelj dr. Pavel Blaznik, zgodovinar in geograf, ki jo je učil zemljepis. Odličen pedagog je bil učitelj ruščine, profesor dr. Jan Šédivy; pri njegovih urah je spoznala tudi Ostromirov evangelij iz Novgoroda, tj. najstarejši znani ruski rokopis iz sredine 11. stoletja, ter se prvič srečala s staro cerkveno

ISBN 978-961-237-579-9

IRENA OREL (UR.): NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČAS OB 80-LETNICI PROF. DR. MARTINE OROŽEN IN 85-LETNICI AKAD. PROF. DR. JOŽETA TOPORIŠIČA

9 789612 375799

IRENA OREL (UR.)

NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČAS

OB 80-LETNICI PROF. DR. MARTINE OROŽEN IN 85-LETNICI AKAD. PROF. DR. JOŽETA TOPORIŠIČA Oddelek za slovenistiko Ljubljana 2013