Ledinska in hišna imena v vasi Selšček by Znanstvena zalozba FF

V monografiji so predstavljene osnovne glasovne in oblikovne značilnosti krajevnega govora vasi Selšček dolenjskega narečja slovenščine ter je dokumentiranih in etimološko pojasnjenih okrog 80 ledinskih in 30 hišnih imen. Pomembna dodatka k publikaciji sta letalski posnetek z vnesenimi ledinskimi imeni ter zemljevid s hišnimi imeni. Gre za kakovostno jezikoslovno znanstveno delo s področja narečjeslovja in zgodovinske slovnice slovenskega jezika ter imenoslovja in etimologije, pomembno tako za slovenistiko kot širše za slavistiko. doc. dr. Matej Šekli ISBN 978-961-237-590-4

9 789612 375904

Ledinska in hišna imena v vasi Selšček

red. prof. dr. Vera Smole

Maruša Brozovič

Monografija ohranja del dragocene nesnovne kulturne dediščine, ki je kot še živa zapisana v zadnjem trenutku. Delo s svojo temeljito jezikoslovno analizo terenskega in arhivskega gradiva ustreza vsem znanstvenim kriterijem, obenem pa je z vloženimi poenostavitvami, fotografijami, tabelami in zemljevidi dostopno in privlačno tudi za manj zahtevnega bralca. Iz kratkih literariziranih dodatkov na začetku in ob koncu razberemo, da je nastajalo z veliko vnemo, ljubeznijo in osveščenostjo; in želimo si le, da ne bo zadnje.

Maruša Brozovič

Ledinska in hišna imena v vasi Selšček

Maruša Brozovič je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz slovenščine in umetnostne zgodovine. Že v času študija se je poglobila njena ljubezen in zanimanje za narečja, posebej za govor domače vasi Selšček in širše Notranjske. Krajevni govor je raziskovala v diplomskem delu Ledinska in hišna imena v vasi Selšček. Za nalogo je prejela študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. Sodelovala je na 2. Slovenskem dialektološkem posvetu ZRC SAZU s prispevkom Kaj še lahko prispeva raziskava ledinskih in hišnih imen? Znanstvena monografija temelji na diplomskem delu, hkrati pa je bila razširjena in poglobljena z nekaterimi novimi ledinskimi in hišnimi imeni ter besedilnimi primeri. Svojo radovednost in znanje namerava izkoristiti na novih raziskovalnih področjih – za začetek v okolici.

Maruša Brozovič Ledinska in hišna imena v vasi Selšček

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za slovenistiko Ljubljana, 2013

KOLOFON Ledinska in hišna imena v vasi Selšček Avtorica: Maruša Brozovič Urednica: red. prof. dr. Vera Smole Recenzenta: red. prof. dr. Vera Smole, doc. dr. Matej Šekli Lektor: Rok Dovjak Prevod povzetka: Mateja Mlinar, korigiral Joel Smith © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slovenistiko Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Fotografije: Franc Obreza (Fotografije 1–6), Peter Naglič (Fotografije 7–9) Fotografija na naslovnici: Dolge njive, v ozadju levo Medvednica, desno Slivnica; Franc Obreza Oblikovanje in prelom: Urška Alič Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2013 Prva izdaja Naklada: 149 izvodov Cena: 9,90 EUR Publikacija je izšla s pomočjo Občine Cerknica. Zanjo: Marko Rupar, župan.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6'373.21(497.4Selšček) 811.163.6'373.23(497.4Selšček) BROZOVIČ, Maruša Ledinska in hišna imena v vasi Selšček / Maruša Brozovič ; [fotografije Franc Obreza, Peter Naglič]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za slovenistiko, 2013 ISBN 978-961-237-590-4 267631616

Knjigo posvečam vsem Selščanom. Tistim, ki so to zemljo z ljubeznijo poimenovali in v njej v miru počivajo; nam, ki jo le občudujemo na prijetnih sprehodih; vam, ki še pridete za nami in jo boste mogoče spet razumeli.

Zahvaljujem se mami in atu, svojima informatorjema, za ves podarjeni čas in pojoče besede, dišeče po zemlji in življenju. Hvala možu Marku za izvrsten zemljevid in premišljeno pomoč pri tehničnih zapletih, podporo in ljubeče spodbude pri pisanju diplome in njeni predelavi v knjižno obliko. Najlepše se zahvaljujem mentorici red. prof. dr. Veri Smole za hitre in učinkovite popravke, usmerjanje na pravo pot in ves podarjeni čas, tako v času pisanja diplomskega dela kot po njem. Brez vaše spodbude in pomoči knjige ne bi držali v rokah. Hvala somentorju doc. dr. Mateju Šekliju za zgled, tehtne popravke in čas, namenjen mojemu diplomskemu delu. Hvala Občini Cerknica, ki je finančno omogočila izid knjige, posebej županu, g. Marku Ruparju, ki je brez pomislekov podprl idejo o knjižni izdaji diplomskega dela in ga. Ireni Zalar, ki je vestno poskrbela za papirje, podpise in potek dela. Zahvaljujem se Oddelku za Slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je podprl predlog o izdaji knjige v Znanstveni založbi Filozofske Fakultete. In hvala založbi z dr. Matevžem Rudolfom na čelu, da so delo sprejeli na svojo knjižno polico in idejo knjige pretvorili v oprijemljivejšo obliko. Hvala Roku Dovjaku, ki je poskrbel, da je besedilo neoporečno, hvala Urški Alič, ki je knjigo olepšala in oblikovala, hvala očetu, ki je na fotografije ujel enkratne trenutke pokrajine, in vsem, ki so prispevali fotografije iz črno-belih časov. Hvala sovaščanom, ki so mi prišepnili še kakšno doslej neznano vaško prigodo ali ljudsko-zgodovinsko poslastico, javno skrivnost. Hvala vsem, ki me imate radi in ste me bodrili pri mojem delu, kadar je zastalo, in se veselili z mano nenavadnih odkritij zakritih pomenov, posebej domačim. Mami, oči, Ana, Gregor – hvala za vso podporo, pomoč, spodbude in ideje.

PREDGOVOR 12

UVOD 14

0.1 0.2 0.3 0.4 0.5

VSEBINA, NAMEN DELA IN NJEGOVA ZGRADBA 14 METODOLOGIJA DELA IN INFORMATORJI 14 PREDSTAVITEV VASI SELŠČEK 15 ZNANSTVENA IN POENOSTAVLJENA FONETIČNA TRANSKRIPCIJA 16 SEZNAM POGOSTO RABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV 17

GLASOSLOVNI OPIS GOVORA SELŠČKA 18

1.1 NAGLAS 18 1.1.1 VRSTA 18 1.1.2 NAGLASNI PREMIKI 18 1.1.3 OBLIKOSLOVNI NAGLAS 18 1.2 1.2.1 1.2.2 1.2.3

SAMOGLASNIKI 19 DOLGI NAGLAŠENI SAMOGLASNIKI 19 KRATKI NAGLAŠENI SAMOGLASNIKI 22 KRATKI NENAGLAŠENI SAMOGLASNIKI 23

1.3 1.3.1 1.3.2

SOGLASNIKI 25 ZVOČNIKI 25 NEZVOČNIKI 27

1.4 1.4.1 1.4.1.1 1.4.1.2 1.4.1.3 1.4.1.4 1.4.1.5 1.4.1.6 1.4.1.7 1.4.1.8

POSEBNOSTI DRUGIH JEZIKOVNIH RAVNIN 29 OBLIKOSLOVJE 29 SAMOSTALNIK 29 PRIDEVNIK 30 GLAGOL 30 PRISLOV 31 PREDLOG 31 VEZNIK 31 ČLENEK 31 MEDMET 31

1.4.2 1.4.3 1.4.4

BESEDOTVORJE 32 BESEDJE 32 SKLADENJSKA IN BESEDILNA RAVEN 32

ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA V OKOLICI SELŠČKA 34

2.1 DOLOČITEV ZEMLJEPISNIH LASTNIH IMEN 34 2.1.1 DOLOČITEV LASTNEGA IMENA 34 2.1.2 DELITEV LASTNIH IMEN 36 2.1.2.1 ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA 36 2.1.2.1.1 KRAJEVNA, GORSKA IN VODNA IMENA 36 2.1.2.1.2 LEDINSKA IMENA 37 2.1.2.1.3 HIŠNA IMENA 37 2.2

POKNJIŽENJE ZEMLJEPISNIH LASTNIH IMEN 38

2.3 2.3.1 2.3.1.1 2.3.2 2.3.3

KRAJEVNA, GORSKA IN VODNA IMENA OKOLICE SELŠČKA 40 KRAJEVNA IMENA 40 NEKONSOLIDIRANE IMENSKE DRUŽINE 41 GORSKA IMENA 42 VODNA IMENA 43

2.4

UGOTOVITVE 45

LEDINSKA IMENA 46

3.1 STRUKTURNI TIPI LEDINSKIH IMEN 46 3.1.1 ENOBESEDNA IMENA 47 3.1.1.1 ENODELNA BREZPONSKA IMENA 47 3.1.1.1.1 POMENSKOIZPELJAVNA IMENA 47 3.1.1.1.2 SLOVNIČNOIZPELJAVNA IMENA 47 3.1.1.2 ENODELNA PONSKA IMENA 48 3.1.1.2.1 PRIPONSKA IMENA 48 3.1.1.2.2 PREDPONSKO-PRIPONSKA IMENA 49 3.1.2 VEČBESEDNA IMENA 50 3.1.2.1 PREDLOŽNA BESEDNA ZVEZA 50 3.1.2.2 SAMOSTALNIŠKA BESEDA S SAMOSTALNIŠKIM PRILASTKOM 50

3.1.2.3 SAMOSTALNIŠKA BESEDNA ZVEZA S PRIDEVNIŠKIM PRILASTKOM 50 3.1.2.3.1 SAMOSTALNIŠKA BESEDA Z NESVOJILNIM IZOBČNOIMENSKIM PRIDEVNIKOM 50 3.1.2.3.2 SAMOSTALNIŠKA BESEDA S SVOJILNIM IZOBČNOIMENSKIM PRIDEVNIKOM 51 3.1.2.3.3 SAMOSTALNIŠKA BESEDA S SVOJILNIM IZLASTNOIMENSKIM PRIDEVNIKOM 51 3.1.3 LEDINSKA IMENA Z MNOŽINSKO IN EDNINSKO OBLIKO 51 3.1.4 STRUKTURNO NEJASNA IMENA 52 3.1.5 DELNE UGOTOVITVE 52 3.2 3.2.1 3.2.2 3.2.2.1 3.2.2.2 3.2.2.3 3.2.2.4 3.2.3 3.2.4 3.2.5 3.2.6

POMENSKA MOTIVACIJA LEDINSKIH IMEN 54 SPLOŠNE LASTNOSTI ZEMLJIŠČA 55 LASTNOSTI TAL, VODOVJE IN ATMOSFERSKI POJAVI 55 OBLIKOVANOST TAL 56 SESTAVA TAL 57 VODOVJE 57 ATMOSFERSKI POJAVI 57 RASTLINSTVO 58 ŽIVALSTVO 58 ČLOVEK 58 DELNE UGOTOVITVE 61

3.3

SLOVAR LEDINSKIH IMEN 62

3.4

UGOTOVITVE 93

HIŠNA IMENA 95

4.1 STRUKTURNI TIPI HIŠNIH IMEN 95 4.1.1 PREDLOG pri + DRUŽINSKO IME V Mmn 96 4.1.2 PREDLOG pri + IME HIŠNEGA GOSPODARJA V Med 96 4.2 4.2.1 4.2.2 4.2.3

POMENSKA MOTIVACIJA HIŠNIH IMEN 96 ROJSTNO IME GOSPODARJA 96 PRIIMEK 97 POKLIC 97

4.2.4 4.2.5 4.2.6

OSEBNE LASTNOSTI GOSPODARJA ALI NJEGOV VZDEVEK 97 LEGA HIŠE 97 NEJASNA POMENSKA MOTIVACIJA 97

4.3 4.3.1 4.3.2 4.3.3 4.3.4

TVORJENOST HIŠNIH IMEN 98 IME GOSPODARJA 98 IME GOSPODINJE 98 DRUŽINSKO IME 99 SVOJILNI PRIDEVNIKI 99

4.4

SLOVAR HIŠNIH IMEN 100

4.5

PREGLEDNICA HIŠNIH IMEN 112

4.6

NOVA HIŠNA IMENA 118

4.7

ZEMLJEVID HIŠNIH IMEN 119

4.8

UGOTOVITVE 120

ZAKLJUČEK 122

5.1

SUMMARY 123

LITERATURA 126

DODATEK – ANEKDOTE IN DALJŠA POJASNILA 129

IMENSKO KAZALO ZEMLJEPISNIH IMEN 135

IMENSKO KAZALO HIŠNIH IMEN 138

Kazalo slik Fotografija Fotografija Fotografija Fotografija Fotografija Fotografija Fotografija Fotografija Fotografija

1: 2: 3: 4: 5: 6: 7:

Cerkven grič s podružnično cerkvijo Povišanja sv. križa. 65 Globina Globokega dolu, ki se spušča proti Logom. 68 Močvirsko rastlinje v Logeh. Vrh na sredini je Medvednica. 75 Desno Volčji dol, levo Rigelj, ki je ime dobil po svoji prečni legi glede na dol. 83 Stare žage, v ozadju Slivnica. 86 Vrhovščice, ki se od vasi raztezajo proti Medvednici in Slivnici. 89 Staro vaško jedro ob koritu. Levo spredaj Pri Špolarjevih, v ozadju Pri Šmakovih/Pri Lipovčih, na desni strani Pri Žganjarjevih. 99 Staro vaško jedro z vaščani, ki se nastavljajo fotografskemu objektivu. Levo Pri Ambroževih, čez cesto Brinarjeva hiša, del Markotove hiše, Mivča in skrajno levo Žganjarjeva hiša. 100 Fotografija nižjeležečega dela Selščka. V ospredju Zelniki, levo Pri Kovačevih, desno Pri Obrezovih. 106

Predgovor Pričujoče delo je kot slovenistično diplomsko delo nastajalo skoraj leto dni, njegovo preoblikovanje za natis pa še enkrat toliko. Zamenjali so se vsi letni časi in vsak dan je bil sprehod po moji raziskovalni temi – ledinskih imenih – drugačen. Z védenjem, kako se imenuje zemlja, po kateri hodim, sem počasi odkrivala, da je njeno ime resnično, da nomen est omen drži, kljub letom, pretečenim od trenutka prvega poimenovanja do današnje skoraj pozabe. Globoki dol je res globok, Kratčice kratke proti Dolgim njivam, ki se raztezajo po celi ravnici … in tako je rastlo raziskovanje hkrati s čutenjem raziskovanega predmeta. Ko sem bila še majhna, so me stare tete iz sosednjih vasi spraševale, čigava sem. Umestitev v pravo rodbino je omogočala le uporaba hišnega imena – to je bil pravilni odgovor na vprašanje. Stara hišna imena uporabljajo vaščani najstarejše generacije, ki so z njimi zrastli. Mlajši in priseljenci sicer čutimo pomen pripadnosti, identifikacije s hišo, v kateri bivamo, a se imena spreminjajo, dodajajo se nova. Najenostavnejše: kar po priimku. Osebna nota izvirnih vzdevkov, imen, karakteristik, je zabrisana. Mlajši smo se prilagodili. In prilagodili smo svoj govor. Kdo še tako lepo poje, ko govori? V mestu smo postali fini. Le po dolgih počitnicah med vaščani in v čustvenem stanju se javnosti razkrije drugačna melodija zahodnega dolenjskega govora. Tako počasi izginja govor, ki je ohranjal svoje značilnosti stoletja. Moj narečni govor mi je ljub. Zato je bil vzet pod drobnogled diplomskega raziskovanja. Da bi se ga naučila, da bi slišala kakšno besedo, ki je bila mogoče zadnjič izgovorjena s pridihom naravnosti. O imenih, ker so znamenja. Ne samo besede, ki jih ponavljaš toliko časa, da izgubijo pomen, pač pa imena, ki so portretne fotografije tega, kar poimenujejo. O imenih, ki so najbolj vezana na kraj in zato najbolj pravičen pomnik nekdanjega stanja jezika, mišljenja ljudi in njihovih asociacij.

Najljubši del priprave dela so bili pogovori z informatorjema, mojima starima staršema. Njima je vse tako domače, tako navadno, jaz pa se čudim vedno znova. Dogodki iz mladih let, veselje in stiske, povezane s kraji, zgodbe o ljudeh, ki so živeli v vasi. Zaklad preteklosti. Njuna zagnanost, da bi povedala vse, kar vesta, in to tako, da bi mi prišlo prav. Svojo zgodbo delita z menoj. V upanju, da vas bo delo približalo preteklosti in naravi, resničnosti, ga predajam v presojo in si pridržujem možnost, da kaj pa le ni bilo tako, kot razumemo danes.

Uvod

0.1

Vsebina, namen dela in njegova zgradba

Knjiga predstavlja hišna imena v vasi Selšček in ledinska imena v njegovi okolici. Namen dela je predstaviti narečje ob pomoči ledinskih in hišnih imen na območju Selščka, cilj pa natančna dokumentacija, pravilno poknjiženje imen ter etimološka rekonstrukcija oz. ugotovitev prvotnega pomena za vsako obravnavano ime. Delo je sestavljeno iz štirih poglavij. Prvo poglavje prinaša fonološki opis govora Selščka, ki služi kot pomagalo k pravilnemu poknjiženju imen in kaže pravo smer pri etimoloških rekonstrukcijah. Drugo poglavje predstavlja definicije obravnavanih zemljepisnih imen ter pravila za poknjiženje. V slovarskem delu so zajeta krajevna, gorska in vodna imena. Osrednje, tretje poglavje dela, je posvečeno ledinskim imenom; ta so strukturno in pomenskomotivacijsko klasificirana in slovarsko obdelana. Sem spada na koncu priložen zemljevid Ledinska imena v okolici vasi Selšček, kamor so umeščena vsa dobljena imena. Knjiga se zaključi s poglavjem o hišnih imenih v vasi Selšček, zasnovano pa je podobno kot poglavje o ledinskih imenih: iz strukturne in pomenskomotivacijske analize ter abecedno urejenega slovarja hišnih imen, ki mu sledi razpredelnica z obravnavanimi starimi hišnimi imeni. Kratko je predstavljeno sodobno stanje rabe hišnih imen, del pa zaključuje zemljevid starih hišnih imen. Vsako poglavje je zaključeno z Ugotovitvami, v Zaključku pa so kratko predstavljena dognanja celotne raziskave. V vodenih pogovorih je nastalo veliko zanimivih narečnih besedil, ki so v delo umeščena kot ponazarjalno gradivo.

0.2

Metodologija dela in informatorji

Gradivo sem zbirala na terenu s pomočjo informatorjev. Glavna informatorja sta bila Ana Obreza, roj. 1933 kot Ana Marija Debevec, in Ivan Obreza, roj. 1930, oba živeča v Selščku 25, Ana sicer rojena v bližnjih Begunjah pri Cerknici. Z Aninim govorom sem lahko zapisala narečni govor, ki skorajda ne živi več, Ivan pa mi je bil v veliko pomoč pri moških zadevah, ki se tičejo zemljišč, meja in ljudske etimologije, povezane z obstoječimi imeni. V upanju na razjasnitev nejasnih ledinskih in hišnih imen sem v Arhivu Slovenije želela pregledati Jožefinski kataster iz let 1784–1790, žal pa je le-ta za k. o. Selšček 14

izgubljen. Pregled katastra za k. o. Cerknica je razkril, da se pojavljajo enaka imena, tako strukturno kot pomensko, le da se nahajajo na nasprotnem vznožju Slivnice. V urbarju iz Bistre iz leta 1729 so bili zapisani priimki, ne pa tudi tedanja hišna imena. Franciscejski kataster iz 1825 ni razjasnil hišnih imen, lastniki so bili vpisani z imeni in priimki, zapisi ledinskih imen pa so mi bili bolj kot v pomoč pri rekonstrukciji prvotnega imena zanimivost zapisovanja, ki mestoma kaže drugačno glasovno podobo, kot jo slišimo dandanes. Nekaterih imen moji informatorji ne poznajo več, druga pa so v naravi ležeča drugje kot na karti. Najnovejša Katastrska mapa iz 1977 prinaša le malo imen, hkrati pa so le glasovno-pravopisno poknjižena, nekatera neustrezno. Po nabranem fondu sem se lotila analize govora, da bi bolje razumela poimenovanja, in analize nabranega imenskega gradiva. Zgled delu je služila knjiga Mateja Šeklija, Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici.

0.3

Predstavitev vasi Selšček

Selšček je vas ob cesti Cerknica–Rakitna na nadmorski višini 647 metrov. Planota, na kateri leži, se imenuje Menišija, po menihih iz kartuzije Bistra, ki so bili lastniki območja od 13. stoletja dalje. Iz tega časa so prve omembe vasi. Prvi zapisi imena so 1260 Celsach, 1275 Solzach, 1285 Zelskach, 1321 Shelsach, 1338 Selsacz, 1345 Selczak, 1367 Elsach, 1379 Zelsach in 1444 Seltschach. Selšček leži v občini Cerknica in je del župnije Begunje pri Cerknici. Vas šteje 50 hiš, vse niso naseljene in nima vsaka svojega hišnega imena, čeprav so v letu 2013 tudi novejše hiše dobile table z izbranimi imeni. Vas šteje približno 120 prebivalcev. V vasi je podružnična cerkev Povišanja sv. križa, omenjena že v Bizancijevem popisu cerkva na Kranjskem l. 1581; nad vhodnimi vrati je sicer vklesana letnica 1642. Tipična slovenska gotska podružnica je dobila baročno ladjo in lesene oltarje v 17. stoletju. Otroci hodijo v osnovno šolo prva leta v Begunje, v višje razrede v Cerknico, v srednje šole pa Postojno ali Ljubljano. Nekoč so se prebivalci preživljali predvsem z gozdarstvom in živinorejo, od pridelkov so gojili krompir, ječmen in oves, travnati Logi pa so delno zamočvirjeni. Ponašamo se z najstarejšim vodovodom v občini, ki je bil po lesenih ceveh napeljan v vas že leta 1884. Ljudje so zaposleni najbližje v Begunjah, sicer pa v Cerknici, Postojni in Ljubljani.

V vasi sta bila rojena Maksim Gaspari, slovenski slikar (1883–1980) in njegov brat Anton Gaspari, mladinski pisatelj, publicist in pesnik (1893–1985). Tu živi in ustvarja slovenski ilustrator Marjan Manček (1948–). Vas leži pod pobočjem Špičastega stražišča (955 m), na nasprotni strani pa jo od Cerkniškega polja loči Slivnica (1114 m). Selšček je izhodiščna točka za pohodnike na Špičasto stražišče in sprehajalno-učno pot Po medvedovih stopinjah (Kos 1975 II: 547; KLS I 1969: 54; KLS 1995: 339; Mihevc 1999).

0.4 Znanstvena in poenostavljena fonetična transkripcija Posnetki, nastali z vodenimi intervjuji in prostimi pogovori, ki so služili kot osnova za raziskovanje govora in imen, so prepisani v ponazarjalnem gradivu najprej v znanstveni transkripciji, saj je le-ta najnatančnejši približek pretvorbe govorjenega besedila v zapis. Ta zapis je bil osnova etimološkega raziskovanja in poknjiženja imen. Knjižno delo je namenjeno dialektološkim strokovnjakom pa tudi ljubiteljem narečij in ljudske zgodovine, domačinom in drugim, ki jih je naslov pritegnil v branje. Da bi delo bilo dostopnejše ljubiteljem, ki jih obilica naglasov in drugih točnejših določil vokalov zmede, so besedila prepisana v poenostavljeni fonetični transkripciji. Za hitrejše branje tudi za strokovnjake. Soglasniki so v govoru enaki soglasnikom v knjižnem jeziku, zato njihov zapis ne predstavlja odstopanj in nejasnosti (izgovorjeni x je zapisan s h). Prav tako velja za monoftonge: a, i, u, e in o se izgovarjajo kot v knjiženem jeziku in so tako tudi zapisani. Diftongi, ki se pojavljajo v narečju, so zapisani po naslednjem ključu: kjer gre za prave diftonge, sta oba glasova zapisana z znakom za samoglasnike, torej: ie = ie, uo = uo. Diftongi s soglasniškim in samoglasniškim delom so razvezani po zakonitosti samoglasnik – soglasnik, torej: e = je, eː = ej/ȧː = aj, o = vo. Prav tako je z v zapisan v knjižnem jeziku l, ki ga izgovarjamo kot . Govor Selščka pozna srednji (ə) in prednji () polglasnik, v poenostavljeni transkripciji sta oba zapisana z znakom za polglasnik ə. S poenostavljeno transkripcijo izgubimo predstavo o tonemskosti, označena so le posebna naglasna mesta, ki odstopajo od knjižnega jezika. Z ostrivcem označujejo dolg vokal, s krativcem pa kratkega.

0.5

Seznam pogosto rabljenih kratic in okrajšav

Pogosto navajani viri in literatura: Be = BEZLAJ, France 1976–2007. Sn = SNOJ, Marko 2003. Še = ŠEKLI (BP = Besedotvorni pomeni). Ke = KEBER. Sm = SMOLE. Lo = LOGAR. Ra = RAMOVŠ. Bad = BADJURA Plet = Pleteršnikov slovar. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika. Franc. kat. = Franciscejski kataster za Kranjsko (1823–1869), Postojnska kresija, k. o. Selšček. Strokovno izrazje: it. = italijansko knj. = knjižno, lat. = latinsko, nar. = narečno, nem. = nemško, psl. = praslovansko, sln. = slovensko, srvnem. = srednjevisokonemško, vlat. = vulgarnolatinsko občnoim. = občnoimensko, lastnoim. = lastnoimensko I = imenovalnik, R = rodilnik, D = dajalnik, T = tožilnik, M = mestnik, O = orodnik m = moški spol, ž = ženski spol, s = srednji spol ed = ednina, dv = dvojina, mn = množina prid. = pridevnik, gl. = glagol, sam. = samostalnik, prisl. = prislov star. = starinsko

9 789612 375904

Ledinska in hišna imena v vasi Selšček

red. prof. dr. Vera Smole

Maruša Brozovič

Ledinska in hišna imena v vasi Selšček