Od prosinca do grudna

AE Gradiva 3

ISBN 978-961-237-635-2

9 789612 376352

AE Gradiva 3

Od prosinca do grudna

Od prosinca do grudna

Gradivo o praznikih in praznovanjih v Sloveniji

Uredila Mihaela Hudelja Ljubljana, 2013

Od prosinca do grudna Gradivo o praznikih in praznovanjih v Sloveniji

Uredila: Mihaela Hudelja

Ljubljana, 2013

Od prosinca do grudna Gradivo o praznikih in praznovanjih v Sloveniji Zbirka: Izbrala in uredila: Uredniški odbor zbirke:

AE gradiva (Antropološka in etnološka gradiva) št. 3 Mihaela Hudelja Bojan Baskar, Mateja Habinc, Vito Hazler, Jože Hudales, Mihaela Hudelja, Božidar Jezernik, Boštjan Kravanja, Uršula Lipovec Čebron, Mirjam Mencej, Rajko Muršič, Jaka Repič, Peter Simonič Recenzentki: Ingrid Slavec Gradišnik, Nataša Visočnik Jezikovni pregled: Mirjam Mencej Fotografije na naslovnici: Barčice na predvečer gregorjevega 11. 3. 1997 v Kropi.

Fotografija: Saša Poljak Istenič

Košare z velikonočnimi jedmi za žegnanje. Trava, 10. 4. 2004.

Fotografija: Nina Dormiš

Pustni sprevod v Hrušici, 2003. Fotografija: Nuša Janžekovič. © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013.

Vse pravice so pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Naklada: 400 Oblikovanje in prelom: Jure Preglau Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Cena: 14,90 EUR Prva izdaja Ljubljana, 2013 Knjiga je izšla ob podpori Znanstvenoraziskovalnega inštituta Filozofske fakultete in Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo.

CIP: 398.33(497.4) 394.2(497.4) OD prosinca do grudna : gradivo o praznikih in praznovanjih v Sloveniji / [izbrala in] uredila Mihaela Hudelja. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. - (Zbirka AE gradiva ; št. 3) ISBN 978-961-237-635-2 1. Hudelja, Mihaela, 1955272647936

Od prosinca do grudna

Kazalo Mihaela Hudelja: Prazniki in praznovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 FEBRUAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Valentinovo – 14. februar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 FEBRUAR–MAREC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Pustni čas, pustovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Gregorjevo – 12. marec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 MAREC–APRIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Cvetna nedelja, velika noč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 MAJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Prvi maj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97 Florjanovo – 4. maj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132 NOVEMBER . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 Martinovo – 11. november . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 DECEMBER . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 Sveti Miklavž – 6. december . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 Božič – 25. december . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 Seznam objavljenih raziskovalnih nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 Seznam raziskovalnih nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 JANUAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 FEBRUAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 FEBRUAR–MAREC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 MAREC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205 MAREC–APRIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206 MAJ

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207

NOVEMBER . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 DECEMBER . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216 Drugi prazniki (nerazporejeno) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 Stvarno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225 3

Od prosinca do grudna

Mihaela Hudelja: Prazniki in praznovanja Pričujoča publikacija je tretja po vrsti v zbirki AE Gradiva. Skladno z imenom in namenom zbirke je v njej predstavljeno ob študijskih obveznostih zbrano gradivo o praznikih koledarskega leta in z njimi povezanimi praznovanji. V praznikih in načinih praznovanja odmevajo družbene ureditve in ideologije, pa tudi ekonomske razmere, zato prazniki v različnih obdobjih zgubljajo ali pridobivajo nove pojavne razsežnosti, nove ali prenovljene vsebinske pomene. Temu sledi tudi pedagoškoraziskovalna praksa na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki študente usposablja za raziskave pojavov iz kulture in načina življenja, ki so ujemljivi v njihovem neposrednem okolju. Ob tem se zbira pomembna dokumentacija o sinhronih podobah in pomenih kulturnih fenomenov. »Praksa je pokazala, da je mogoče 'delovna' gradiva zbrati razmeroma hitro, zmanjka pa časa za njihove resnejše znanstvene obdelave. Da takšna gradiva ne bi ostala neizkoriščena ali prepuščena pozabi (poudarila M. H.),«1 je prav, da so objavljena, saj je to tudi ena izmed številnih možnosti, da se na to gradivo opozori še širšo strokovno javnost, vse zainteresirane raziskovalce in strokovnjake, še prav posebej tiste, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kulture na slovenskem območju, v konkretnem primeru raziskovalce praznikov, praznovanj, šeg in navad, ritualov.

Prazniki in praznovanja ter rituali imajo v različnih geografskih okoljih (na pokrajinskih ali lokalnih območjih) tudi svojevrstne značilnosti in posebnosti. V Slovenskem etnološkem leksikonu, ki v leksikografski obliki predstavlja »poglavitna spoznanja o slovenski etnologiji«2 do leta 2004, ko je leksikon izšel, so prazniki razdeljeni na več skupin: na ravni posameznika so osebni in družinski, na ravni skupnosti pa nacionalni ali državni prazniki in mednarodni in cerkveni prazniki. Pomembni so tudi stanovski prazniki različnih formalnih ali neformalnih skupnosti. Tudi sami kraji prirejajo in praznujejo t. i. krajevne praznike, marsikdaj pa še kmečke praznike ob velikih kmečkih opravilih ki sledijo letnim časom.3 Iz sodobnega etnološkega aplikativnega vidika je poznana delitev praznikov s šegami in navadami, ki se pojavljajo kot kontinuiteta in so vpete v zgodovinski družbeni razvoj, s šegami in 1 Glej http://etnologija.etnoinfolab.org/sl/informacija.asp?id_meta_type=73&id_informacija=21 2 3

Angelos Baš, Uvod. V: Angelos Baš (ur). Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga 2004, str. VI. Angelos Baš (gl. ur.). Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga 2004, str. 463.

5

Od prosinca do grudna navadami kot interpretacijo kulturne (snovne ali nesnovne) dediščine, šegami in navadami, ki so predstavljene v obliki živega muzeja in pa šegami in navadami, ki so vezane na sodobno življenje v urbanih in ruralnih okoljih in jih ustvarjajo različne družbene ali starostne skupine ali soseske.4 Vsi ti prazniki so na Slovenskem razporejeni skoz vse koledarsko leto. Vsak mesec ima vsaj en praznik, pa naj gre za praznik, ki je tudi dela prost dan, ali pa praznik, ki ima pridih prazničnosti, pa čeprav je delovni dan. Tudi sami smo doživeli oziroma smo bili priče spremembam, ko so v novih družbeno-političnih razmerah po razpadu države Jugoslavije oziroma osamosvojitvi Republike Slovenije, »družbeno veljavo (ponovno) dobili nekateri prazniki (predvsem verski oziroma cerkveni – božič, velika noč, Marijini prazniki; poleg teh je kot evropska posebnost tudi dan reformacije), drugi so bili umaknjeni s koledarja državnih praznikov (dan borcev, dan republike, dan vstaje slovenskega naroda in tako dalje), nadomestili pa so jih novi državni prazniki (25. junij – dan državnosti, 26. december – dan samostojnosti in enotnosti, 31. oktober – dan reformacije, 8. junij – dan Primoža Trubarja, 17. avgust – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september – vrnitev Primorske k matični domovini, 23. november – dan Rudolfa Maistra), spet tretji so dobili nova imena in z njimi nove vsebine (27. april) ali pa so ohranili staro ime, hkrati pa dobili nove vsebine in pomene. (1. maj in 8. marec)«.5 Janez Bogataj je v sintetičnem prikazu praznikov v Sloveniji zapisal, da se šege in navade oziroma rituali, obdržijo krajši ali daljši čas, tako imenovane tradicionalne šege in navade ter s tem povezana praznovanja pa se v času in prostoru spreminjajo, preoblikujejo ali pridobijo nove pomene in podobe.6 Pri tem tudi ne gre spregledati pojava globalizacije in multikulturnosti ter s tem številnih prepletanj domače kulture z drugimi. Za zgled lahko omenimo valentinovo, ki se je na Slovenskem začelo praznovati šele v samostojni državi.

Vsebina te publikacije ne prinaša poglobljene analize ali razprave o praznikih in praznovanjih na slovenskem etničnem območju.7 Namen in cilj je, da se predstavi 4 5 6

7

Janez Bogataj. Slovenija praznuje. Sodobne šege in navade na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga 2011, str. 13.

Božidar Jezernik (gl. ur.). Politika praznovanja : prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem.

Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete 2013, (Zupaničeva knjižnica 38) str. 11.

Janez Bogataj. Slovenija praznuje, str. 11.

Poleg številnih del, ki so obravnavala problematiko praznikov, šeg in navad v preteklosti, je to trenutno predmet raziskovalnega projekta Prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem, ki ga vodi Božidar Jezernik in ga podpira Agencija za raziskovalno dejavnost RS ( J6-4007, 2011-2014).

6

Od prosinca do grudna popis gradiva, zbranega ob terenskih raziskavah študentov in njegov izbor, ki je vsebinsko zanimiv in ilustrativen za spoznavanje sodobnih praznikov in praznovanj. Zaradi objektivnih razlogov (pomanjkanje sredstev za natis publikacije) ni mogoče predstaviti še več primerov gradiva, ki bi si sicer zaslužili objave. Je pa vse gradivo zbrano in razvidno iz tabelarne predstavitve. V publikaciji sta popis in pregledno po vnaprej določenih merilih (tekoči mesec v koledarskem letu, prazniki v tem mesecu, kraj, pokrajina) urejeno predstavitveno gradivo, ki je desetletje nastajalo v študijskem procesu. Objavljamo ga, da bi ga bilo mogoče uporabiti pri širjenju empirične podlage za sintetične raziskave.

Gradivo je razvrščeno najprej po časovnem sosledju praznikov (to je, po mesecih v koledarskem letu). Da bi zadostili tudi primerjalnemu pogledu tako na število praznikov kakor tudi njihovo krajevno/pokrajinsko razporejenost, je gradivo označeno tudi z geografskim izvirom. Geografska razdelitev po pokrajinah sledi modelu razdelitve tako imenovanih zgodovinskih oziroma neformalnih pokrajin.8 Čas, prostor, družbenost in simbolnost so tiste determinante, na katere se opira etnolog pri svojem delu in raziskovanju. Kulturno prostorsko raziskovanje je vpeto v kulturna področja in kulturne meje, središča inovacij in obrobja.9 Omenjena pokrajinska razvrstitev je še vedno v rabi pri etnološkem delu, pa naj gre za klasificiranje gradiva v dokumentacijskih službah muzejev, inštitutov, kakor tudi pri terenskih raziskavah. O uporabi pokrajinske razdelitve oziroma 'etnografskih območjih' predhodnikov sodobne etnologije je zelo izčrpno in natančno predstavljeno v članku Ingrid Slavec Gradišnik.10 V študijskih letih med 2001/2002 in 2011/2012 so študenti Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete pri vajah poglabljali vsebino znanj pridobljenih pri predavanjih predmeta Kultura in način življenja Slovencev – Družbena razmerja – rituali (predmet je z uveljavitvijo bolonjskega študijskega procesa v letu 2006/2007 nekoliko spremenil ime), in v praksi spoznavali in raziskovali, kako se družbena razmerja zrcalijo v prazničnem življenju. Poudarek je na življenjskih, koledarskih in delovnih ritualih, študentke in študenti pa 8 Glej http://sl.wikipedia.org/wiki/Pokrajine_v_Sloveniji (pregledano 23. 8. 2013) 9

Ingrid Slavec Gradišnik. Podobe pokrajin in njihovo ozadje. Kulturna območja na Slovenskem.

V: Mihaela Hudelja, Vito Hazler, Ingrid Slavec Gradišnik. Podobe pokrajin 1956-1970. Etnološka fototeka Vilka Novaka. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo 2001 (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva 33) str. 55.

10 Ingrid Slavec Gradišnik. Podobe pokrajin in njihovo ozadje, str. 25–59.

7

Od prosinca do grudna z lastnimi terenskimi raziskavami podrobneje spoznavajo te vidike življenja v lastnem kulturnem okolju.11 Kontinuiteta zbiranja gradiva o praznikih je bila prekinjena le v študijskih letih 2003/2004 in 2007/2008, ko so se posvečali ledinskim imenom in ritualom življenjskega kroga (rojstvo, smrt). Raziskave o praznikih, praznovanjih, ritualih pa študenti opravljajo tudi pri vajah ali seminarjih pri drugih študijskih predmetih. Zlasti v študijskem letu 2009/2010 je med oddanimi pisnimi obveznostmi študentov več tovrstnega gradiva, ki pa ni zaobseženo v tej predstavitvi, ker se precej razlikuje tako po metodologiji dela kot sintezi vsebine; pri vsakem predmetu gre namreč za specifične poudarke v zvezi z določenim praznikom ali praznovanjem.

Popis gradiva, ki je predstavljen v tabeli je razvrščen po mesecih. Datum v mesecu je določilo, po katerem je praznik uvrščen. Ker je v ospredju letno praznično dogajanje, je manj pomembno ali gre za državni, krajevni, stanovski ali kak drug praznik. Na koncu tabele je razdelek neuvrščenih praznikov – to so predvsem prazniki, povezani z osebnimi življenjskimi mejniki, na primer rojstni dan, god, poroka idr.

Gradivo se hrani v dokumentaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v fizični in digitalni obliki. Osnovni podatki o nalogah študentov so dostopni tudi prek spleta v oddelčni podatkovni bazi Etnoinfolab (www. etnoinfolab.org). Tudi zvočni posnetki intervjujev, posneti še na analogni nosilec zvoka (avdiokasete) so bili z izboljšavo zvoka presneti v digitalno obliko. V zadnjih dveh študijskih letih so bile raziskovalne naloge (pisno in zvočno gradivo) oddane le v elektronski obliki.

Metodologija raziskovalnega dela Študenti, ki so raziskovali praznike in v zvezi s tem številne oblike praznovanja, so se pri izbiri praznikov žal omejili le na tiste praznike, ki potekajo v pozni jeseni, zimi in zgodaj spomladi, tako da so vrzeli zlasti za poletne mesece. Študenti so namreč opravili raziskave kot študijsko obveznost, predpisano za konec zimskega ali letnega semestra. Na začetku študijskega leta so si izbrali praznike in praznovanja, navadno v domačem okolju, kjer so jim lahko sledili in so terenski del raziskave opravili na domačem, lokalnem terenu.

11 Več o vsebini študijskih predmetov glej http://etnologija.etnoinfolab.org/sl/informacija.asp?id_ meta_type=71;http://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/71/2/2009/KNZS_Rituali_1601. pdf (pregledano 23. 8. 2013)

8

Od prosinca do grudna Vse študentske naloge so sestavljene iz uvodnega, teoretičnega dela, ki so ga pridobili na predavanjih iz predmeta Kultura in način življenja Slovencev oziroma Rituali Slovenije ter z branjem obvezne in priporočene literature slovenskih in tujih avtorjev. Drugi in osrednji del naloge je bil intervju, katerega prepis je del naloge.

Iz zbranega gradiva je tudi razvidno, da so študenti v določenih študijskih letih namesto prepisov pogovorov pripravili daljši ali skrajšan povzetek ali pa je vsebina pogovorov napisana esejistično. Nekaterim nalogam so priloženi vprašalniki. Poleg naštetega nekatere naloge vsebujejo še sestavek o lastnem opazovanju predvsem večjih praznovanj npr. novega leta, martinovanja.

V tej publikaciji so predstavljeni samo prepisi intervjujev. Za uvrstitev v tukajšnji izbor je bilo pomembno, da je bila vsebina pogovora čim povednejša, da je zajela čim več prazničnih prvin npr. prehrano, pijačo, priprave na praznik, da vsebuje daljše odgovore na vprašanje in da so zapisana tudi vprašanja. Pogovori so v večini prepisani v narečni pogovorni obliki, ki se ujema s posnetim pogovorom. »Etnološki ali antropološki« zapisi narečja oziroma pogovornega jezika seveda ne ustrezajo standardom, ki jih imajo za zapisovanje narečnih besedil jezikoslovci. Nekateri zapisi v narečju, ne pa večina, so tudi opremljeni s spraševalkinimi ali spraševalčevimi pojasnili o posamičnih znakih (oznakah), ki so jih sami vstavljali med besedilo. O dilemah zapisovanja narečnega in pogovornega besedila v primerjavi s knjižnim jezikom se lahko poučimo v prispevku Vere Smole,12 ki se zavzema za sodelovanje z dialektologi in meni, » da je v okviru slovenskega jezika nujno določeno prirejanje na glasoslovni ravnini, druge pa je priporočljivo čim zvesteje ohraniti.«13 Pri zbiranju zgradiva za znanstveno in strokovno delo poleg prostega pogovora uporabljamo različne vrste intervjujev, ki jih po ravni komunikacije med spraševalcem in sogovornikom ločimo na neformalne, nestrukturirane, polstrukturirane in strukturirane.14 Študentke in študenti so na izbranem terenu opravili raziskavo predvsem tako, da so z izbranimi in/ali vnaprej dogovorjenimi sogovorniki opravili intervju, ki so ga zvočno snemali. Prevladujejo nestrukturirani pogovori, za katere je značilno, da se vodi kot pogovor o določeni temi, pri čemer pa se pogosto primeri, da sogovornik nehote spremeni snov pogovora, zlasti če ima čas in se je 12 Vera Smole. Folklorist med prevajanjem in zapisovanjem. Traditiones 23 (1994), str. 143–154.

13 Vera Smole. Folklorist med prevajanjem in zapisovanjem, str. 150.

14 Rajko Muršič. Metodologija preučevanja načinov življenja. Temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete 2011, str. 95–100.

9

Od prosinca do grudna pripravljen pogovarjati. Nekaj je tudi polstrukturiranih intervjujev, ki jih spoznamo v kratkih vprašanjih in tudi zelo kratkih odgovorih. Za strukturirane intervjuje so ena od značilnosti vnaprej sestavljeni vprašalniki, nekaj takšnih je tudi med zbranim gradivom o praznikih in praznovanjih.

Prepisi pogovorov so opremljeni s podatki o sogovorniku: ime, priimek, naslov, letnica rojstva, tudi poklic, datum pogovora/snemanja in pa podatek, da sogovornik dovoli ali ne dovoli javne objave osebnih podatkov. Čeprav vsi sogovorniki (morda pešcica ne dovoli objave svojega imena, soglašajo pa objavo vsebine) dovolijo objavo svojih podatkov, uredniška odločitev opušča njihovo navedbo v tej publikaciji.

Sogovorniki so torej anonimizirani, razvidna sta le spol, letnica rojstva, saj je za raziskovalce in bralce pomembno, ali gre za mlajšega ali starejšega sogovornika.

Uredniški posegi v samo strukturo besedila so bili opravljeni samo na tistih mestih v intervjujih, ko so sogovorniki spremenili temo pogovora, ki ni bila v nobenem pogledu povezana s prazniki in praznovanji oziroma rituali. V besedilu je to označeno z znakom (*) in kratkim pojasnilom o vsebini spuščenega dela.

V publikaciji so predstavljeni pogovori o naslednjih praznikih: valentinovo, pust, gregorjevo, cvetna nedelja in velika noč, prvi maj, florjanovo, prvi november, martinovo, miklavževanje in božič, v tabelaričnem prikazu pa še drugi prazniki in praznovanja: sveti trije kralji, 8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 8. marec – mednarodni dan žensk, 9. maj – pot spominov in tovarištva ali dan zmage, 1. november – dan spomina na mrtve, 22. december – dan Jugoslovanske ljudske armade, 26. december – štefanovo, 30. – december dedek Mraz ter silvestrovo in novo leto ter drugi (nerazporejeni) prazniki.

Zahvaljujem se kolegicama docentki dr. Mateji Habinc in profesorici dr. Mirjam Mencej za nasvete ideje in uporabne napotke pri nastajanju tega dela, oddelčnemu predstojniku, izrednemu profesorju dr. Vitu Hazlerju za podporo pri natisu, naposled pa Znanstveni založbi Filozofske fakultete za finančno podporo in natis.

10

Od prosinca do grudna

FEBRUAR Valentinovo – 14. februar GORENJSKA, Moravče in okolica Aleksandra Zidar, Opis praznovanja valentinovega med mladimi in gregorjevo, april 2003.

Sogovornica, rojena 1981.

Zanima me, ali praznuješ valentinovo?

Eee, ja, od letošnjega valentinovega naprej. Odkar imam fanta, no. Drugače ga pa ne. Ne maram valentinovega.

In kaj ti potem predstavlja ta praznik, pa zakaj ga potem v bistvu ne maraš?

Zaradi tega, ker je neki en določen datum, kdaj bi mogel ti svojemu najbližjemu izkazovat neki, eno pozornost, pa kakšno darilo mu recimo prinest, al pa ne vem – to se mi sploh ne zdi. Ampak čist tako samo od sebe, sredi leta enkrat lahko mu prineseš kaj, mu poveš, da ga imaš rad in – ne vem, ne maram.

Mhm. No, glej, nekateri pravijo, da je pač valentinovo dan vseh cvetličarjev in trgovcev.

Se s tem strinjaš?

Ja, zaradi tega, ker se vidi velik v izložbah pa po trgovinah velik teh izdelkov, vse v obliki srčkov, rdeče barve, pa rožc, pa ne vem kaj vse in takrat fajn zaslužijo, ne, trgovci.

Zdaj me pa zanima, hm, kako praznuješ valentinovo?

Kakor sem rekla, letos prvič, da sem ga praznovala, ker sem pač tudi prvo letošnjo valentinovo, da sem ga preživela s fantom in sva si malenkost, pač eno majhno darilo podarila drug drugemu. Šla sva v kino, ampak ne, da bi šla v kino zaradi tega, ker je bilo valentinovo, a ne.

Torej, praznuješ ga samo s fantom? Ali potem tudi obdariš mogoče prijatelje, starše?

Ehmm, ne. Je mogoče bila kakšna fora, kakšna šala pri nas doma, je ati podaril en čokoladen srček mami, pa meni. To, to je bilo pa vse, da bi pa druge obdarovala, to pa sploh ne.

11

Od prosinca do grudna No, rekla si, da si kupila eno manjše darilo svojemu fantu, ne. Kaj praviloma – kako si ga izbrala?

Nisem hotela, da bi izgledalo, pač tako, da je, da bi se že videlo recimo, da to je pa valentinovo, da bi moglo biti v obliki srčka, da bi moglo biti ne vem nekaj rdečega.

Jaz sem mu naredila zapestnico, ehm, sem hotela tko, ne vem mogoče, neki domačega, pa ene Baci te čokoladne bonbone.

Pa tudi drugače prijateljem in znancem na primer za rojstno dnevne zabave, ko si povabljena, sama izdelaš darilo?

Ne, ne, sploh nisem kaj talent v teh domačih izdelkih. (smeh – op. p.)

No, in kakšna darila si ti dobivala, kaj v preteklosti kot predstavnica nežnejšega spola od fantov, verjetno si imela veliko oboževalcev? Tako osnovna šola in to?

Hmm, a to samo za valentinovo? Za valentinovo, jah, v glavnem kar je bilo letos, da sem dobila, v bistvu mi je spesnil en verz, ga je sam sestavil, drugače je bila pa tako ena šalčka pa sta dva zajčka noter objeta pa držita šopek vrtnic, ki so, pač dišijo, ne.

Ehm, drugače pa nisem nikoli dobivala kakšnih daril.

Pa anonimne voščilnice?

Tudi ne. (nasmeh – op. p.)

Tudi ne?! Ehm, zdaj pa, kateri simboli ti predstavljajo ljubezen?

Ja, gotovo, da rdeča barva, rdeča vrtnica, srček pa kakšen napis, ne, pač ne vem, I love you ali karkoli. Čeprav lepše izgleda, če je v slovenščini napisano, to voščilo.

A mogoče veš, od kod izvira ta praznik? Od kod je prišel k nam?

Ne vem, mogoče iz Amerike. Hmm, ampak lih to mi ni všeč v bistvu, ker ni slovenska navada, ni slovenski običaj, je od nekje prinešeno in mislim, da bi se mogli Slovenci bolj zavedati te svoje tradicije pa te slovenske praznike bolj, nekako, praznovat, ne pa valentinovo, ki, ne vem – ni mi všeč, no.

Torej, rekla si bolj slovenske praznike. Pa mogoče poznaš kak slovenski praznik ali pa kakšno šego in navado, ki se pač navezuje na ljubezen, dan zaljubljencev in kaj podobnega?

Ja, na primer gregorjevo, ne.

12

Od prosinca do grudna Kaj se takrat dogaja?

Se ženijo ptički, a ne?! Al kako? (smeh – op. p.) Ja, v glavnem to, ampak sploh ni velik poudarka na to, nekako se mogoče samo poudarja to, da takrat, da naj bi se malo bolj že začela pomlad prebujat, ampak mislim, da bi lahko na ta dan bolj bil en poudarek na zaljubljence, da bi se Slovenci mogli zavedat tega praznika.

Pa ste mogoče pri vas v Moravčah kdaj praznovali gregorjevo, ste spuščali kdaj gregorčke po kakem potočku ali pa reki?

Ne, potočkov imamo sicer veliko tle okrog nas, ampak ni, nismo pa nikoli drugače tega praznovali, ker tudi sama še čisto točno nisem vedela, kaj pomeni to, ko se spuščajo te lučke pa svečke po vodi. Bi bilo pa po moje da fajn videt. Sicer pa nismo še nikoli tega počeli.

Pa valentinovo?Imate kakšne posebne šege, navade, na splošno tam pri vas v Moravčah?

Ne, kakor se jaz pogovarjam ali doma ali s svojimi prijatelji, noben ni kakšen zelo, ne vem, da bi zelo nekako podpiral valentinovo, in ko se kaj pogovarjamo o tem, zmeraj, nekako, vsi imamo nekaj proti valentinovemu in sploh nič, da bi kaj imeli, kakšen poseben poudarek na ta praznik. Tako da nimamo kakšnih posebnih načrtov za to, no.

Pa, ne vem, se pri vas takrat ne dogajajo nobeni koncerti, razne gledališke predstave? Čisto nič, kot da ne bi bilo tega praznika.

No, eden od načinov praznovanja oziroma – včasih so praznovali tudi god svetega Valentina. Poznaš mogoče kak pregovor, na to temo?

Ja. Sveti Valentin ima ključ do korenin.

Mogoče veš, kaj to pomeni?

Ja, ne vem. Takrat naj bi nekako začel, ehh – naj bi bil čas, da bi se začelo drevo pa vse rastlinje razvijat, pa da je čas potem, da bo začelo kaj obrodit. Ne vem.

Pa mogoče poznaš kakšno cerkev svetega Valentina?

Ja, to je pa ravno nad Moravčami, malo več kot sedemsto metrov visok hrib – Limbarska gora, kjer je cerkev svetega Valentina, kamor je tudi potem vsako leto pohod po nagelj, to je pa sicer za dan žena.

13

Od prosinca do grudna A za valentinovo pa ni nikakršnega pohoda na to cerkev?

Ne, ni, je pa včasih ali pa mogoče vsako leto, da je maša v cerkvi. Pohoda prav za ta praznik pa ni. ŠTAJERSKA, Prebold Aleksandra Zidar, Opis praznika valentinovo, maj 2003.

Sogovornik, rojen 1979.

A praznuješ valentinovo?

Ja, če imam punco, pa če ona hoče, pol praznujem valentinovo, ja.

In praznuješ samo s punco?

Seveda.

S prijatelji ne?

Ne. Ehm, in kako praznujeta? Praviloma.

Klasično, to pomen kaka večerja, kino, darilo. Nič posebnega.

Mhm. Kako ga pa praznujejo v vašem kraju?

Eh, kolikor se jaz spomnim, nič posebnega. Mogoče zadnje leta kaj, kaki koncerti, prireditve.

Ehm, to. Pa si si že kdaj ogledal kakšno?

Ne, ne.

Ne, nisi. Za osnovno šolo mogoče spomniš, kako ste ga praznovali?

Ja, kolikor se jaz spomnim svoje osnovne šole, sploh še nismo poznali tega praznika. Šele v srednji šoli … smo se spoznali s praznikom.

In kako ste pa v srednji šoli praznovali?

Tako, kot sem rekel, nič posebnega, če sploh – se mi ne zdi sploh zanimiv praznik.

14

Od prosinca do grudna Za mladino?

Za mladino. Ne, za mladino je še nekod zanimiv, ker so si ga naredili zanimivega.

Mh. Kaj ti pa predstavlja ta praznik? Kak odnos imaš ti potem do njega?

Khm, glede na to, da je nov, nič posebnega, pač še ena stvar, da trgovci zaslužijo.

Ehm, še en praznik iz Amerike, nič posebnega.

Torej ti ni všeč?

Lepo je, da se praznuje ljubezen, ni mi pa kot praznik nič posebnega.

In kaj ti potem pomeni ljubezen kot vrednota?

To pa zelo velik. Sam ne kot en dan v letu, ampak kot vse dni v letu. Ehmm, ja.

Torej moraš človeku izkazovat ljubezen vsak dan, ne pa samo en dan v letu?

Ja, sigurno, sigurno. To je pač še ena stvar Američanov, ki imajo tako hitro življenje, pa pač določijo dneve za to, pa za ono, pa naredijo praznike.

Ja, ker je to kaj – zakaj misliš, da je temu tako?

Pač njihov način življenja, hiter način življenja.

Aha. Ki prihaja k nam tudi?

Ja, zgleda.

Izgleda. Kaj pa simboli, kateri simboli ti predstavljajo ljubezen, valentinovo?

Prva stvar, ki se je spomnim, je srce. Srce, roža, nič kaj drugega.

Hm, dobro. Kupuješ darila, predvidevam svoji punci, svojim dekletom? Če praznujem, pol kupim, ja. Če mam punco, pol kupim. (nasmešek – op. p.)

Ja, in kaj izbiraš?

Odvisno, koliko se hočem potruditi. Če pač se mi ni, da bi se potrudil, pol kupim rožo, medvedka, mislim igračko, ehm, srček, karkoli tajga. Če, če se mi da potruditi, kupim kaj več, kaj bolj izvirnega.

Aha, in kaj je to izvirno?

Neki, kar ne kupijo vsi, ne vem …

15

AE Gradiva 3

ISBN 978-961-237-635-2

9 789612 376352

AE Gradiva 3

Od prosinca do grudna

Od prosinca do grudna

Gradivo o praznikih in praznovanjih v Sloveniji

Uredila Mihaela Hudelja Ljubljana, 2013