Kaj se pravi misliti?

Heideggrov pomislek o tem, kaj se pravi misliti, ponudi neko drugo smer, in to pove smisel tega, kar ne zgolj pomeni, marveč je misliti. Menjenje kot predstavljanje nečesa ni nikakršno jamstvo za to, da mislimo; kar edino porokuje in s tem nareka misliti, je ono, kar je misliti v smislu tistega, kar poziva, kliče, veli misliti.

Dean Komel

ISBN 978-961-237-932-2

9 789612

Kaj_se _pravi_misliti_naslovka_FINAL.indd 1

Martin Heidegger KAJ SE PRAVI MISLITI?

Skala pa rabi vbode In zemlja brazde

»Misliti« nam splošno in skoraj izključno pomeni »meniti« nekaj o nečem. To, da je mišljenje v domeni menjenja, se zdi neovrgljivo. Pa je misliti res vrženo po menjenju, njegov navržek?

Martin Heidegger

Vbodi osti razbijejo skalo. Utrejo vodam pot. Vbadati se grško reče kenteîn; kénton je bodilo, osten. Kentavri imajo svoje bistvo v zabadanju. Zabadanje in utiranje poti pripadata »oživljajočemu«. Tako gleda tudi Hölderlin, kar oznanja eden od prevodov skrivnostnih Pindarjevih fragmentov. (Hell. V, 2. izd., str. 272) Tu pravi: Pojem kentavrov je verjetno od duha struje, kolikor s silo naredi strugo in mejo na izvorno brezpotno vzpenjajoči se zemlji. Njegova podoba je torej na mestih narave, kjer je dovolj skal in jam ...

KAJ SE PRAVI MISLITI?

379322

18.5.2018 11:29:15

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 1

18.5.2018 7:52:07

KAJ SE PRAVI MISLITI? Heidegger, Martin: Was heißt Denken?

© Walter de Gruyter GmbH Berlin Boston. All rights reserved.

This work may not be translated or copied in whole or part without the written permission of the publisher (Walter De Gruyter GmbH, Genthiner Straße 13, 10785 Berlin, Germany).

Besedilo pregledane posamične izdaje z robnimi opombami avtorja iz njegovega osebnega izvoda izdala Paula-Ludovica Coriando. Vittorio Klostermann, Frankfurt am Main 2002 (Gesamtausgabe, I. Abteilung: veröffentlichte Schriften 1910–1976, Band 8) © za slovensko izdajo: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017.

Avtor Martin Heidegger Urejanje, strokovni pregled in spremna beseda Dean Komel Prevod Aleš Košar Recenzenta Vid Snoj, Brane Senegačnik Založila in izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Prelom Jure Preglau Ljubljana, 2017 Prva izdaja Naklada 300 izvodov Tisk Birografika Bori, d. o. o.

Cena 24,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2016.

Raziskovalni program št. P6-0341 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 1Heidegger M. 165.62 HEIDEGGER, Martin Kaj se pravi misliti? / Martin Heidegger ; [spremna beseda Dean Komel ; prevod Aleš Košar]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017 Prevod dela: Was heißt Denken?

ISBN 978-961-237-932-2 290442752

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 2

18.5.2018 7:52:08

Martin Heidegger

KAJ SE PRAVI MISLITI?

Ljubljana 2017

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 3

18.5.2018 7:52:08

Zvesti sopotnici za ĹĄestdeseti rojstni dan.

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 4

18.5.2018 7:52:08

Kazalo UVODNA PRIPOMBA K POSAMIČNI IZDAJI

7

PRVI DEL Predavanja zimskega semestra leta 1951/52 z medurnimi prehodi

9

DRUGI DEL Predavanja poletnega semestra leta 1952 z medurnimi prehodi

97

DODATEK Doslej neobjavljeni odlomek besedila iz devete ure predavanj zimskega semestra leta 1951/52

211

Zadnje, neizvedeno predavanje (dvanajsta ura) poletnega semestra leta 1952

215

SPREMNA BESEDA IZDAJATELJICE

227

ZAVIHKI NEMŠKE IZDAJE

233

Dean Komel: PRIPIS K SLOVENSKEMU PREVODU "KAJ SE PRAVI MISLITI?" 235

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 5

18.5.2018 7:52:08

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 6

18.5.2018 7:52:08

Uvodna pripomba k posamični izdaji

UVODNA PRIPOMBA K POSAMIČNI IZDAJI Spis podaja nespremenjeno besedilo enournih predavanj na freiburški univerzi, v zimskem semestru leta 1951/52 in v poletnem semestru leta 1952, obe naslavja isti naslov.

Besedilo posameznih predavanj označujejo rimske številke.

Tedenski, včasih še daljši premori med predavanji so narekovali, da slušatelje ponovitev predhodnega predavanja vrne v nadaljnji potek predavanj. Medurni prehodi so natisnjeni posebej.*aBeremo jih lahko zase, v lastnem sosledju ali kot povezavo med predavanji.

*

[Pripomba izdajateljice: Za objavo znotraj Skupne izdaje smo medurne prehode postavili na začetek vsakokratnega predavanja, v katerem so bili izvajani.] Prim. str. 227.

7

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 7

18.5.2018 7:52:08

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 8

18.5.2018 7:52:08

Prvi del Predavanja v zimskem semestru leta 1951/52 z medurnimi prehodi

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 9

18.5.2018 7:52:08

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 10

18.5.2018 7:52:08

Prvi del

PRVA URA Do tega, kaj se pravi misliti, dospemo, če sami mislimo. Da bi se tak poskus posrečil, moramo biti pripravljeni učiti se misliti.

A brž ko se spustimo v učenje, smo že priznali, da še ne zmoremo misliti.

Vendar se človek imenuje ta, ki zmore misliti – in to upravičeno.

Je namreč umno živo bitje. Um, ratio, die Vernunft, se razgrinja v mislenju. Kot umno živo bitje mora človek zmoči misliti, ko to le hoče. Morda pa človek hoče misliti, a vendarle ne zmore. Na koncu želi ob tem hotenju misliti preveč in zato zmore premalo. Človek zmore misliti, kolikor ima za to možnost. To možno nam še ne porokuje, da ga zmoremo. Zmoremo namreč le to, kar maramo. Resnično maramo samo ›tisto‹, Jenes, ›ono‹, kar po svoje spet mara nas, nas v našem bistvu, s tem ko se mu prigovarja kot to, kar nas drži v bistvu. Halten, držati, pravzaprav pomeni hüten, varovati, pasti na pašniku. Kar nas drži v našem bistvu, nas seveda drži le toliko dolgo, kolikor sami ob‑držimo to držeče. Ob‑držimo ga, če ne zapušča pomnenja.*aPomnenje je zbranost mislenja. Za kaj pa? Za to, kar nas drži, kolikor nanj pomislimo, pri sebi, pomislimo namreč zato, ker o n o [Es] ostaja to, kar je treba pomisliti. Spomisleno je z zmislenjem obdarjeno, obdarjeno je, ker ga maramo [mögen]. Le kolikor maramo to, kar je v sebi tisto, kar je za spomisliti, zmoremo [vermögen] misliti.

Da bi zmogli misliti, se moramo učiti. Kaj je učenje? Človek se uči, kolikor svoje dejanje in nehanje spravi do odgovarjanja bistvenostnemu, ki se mu vsakokrat prireče. Mislenja se naučimo, kolikor pazimo na to, kar se da pomisliti.

Naša govorica imenuje npr. to, kar spada k bistvu prijatelja: prijateljsko. Temu ustrezno imenujemo zdaj to, kar je v sebi (za) pomisliti: to pomisljivo. Vse pomisljivo da misliti. Ta dar se vselej daje le toliko, kolikor je kot pomisljivo iz sebe že vedno *

Prim. Maks Pleteršnik, Slovensko‑nemški slovar, geslo 'pomnenje', oz. www.fran.si.

11

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 11

18.5.2018 7:52:08

KAJ SE PRAVI MISLITI?

to, kar je treba pomisliti. Zdaj in za naprej ga imenujemo tisto, kar stalno ostaja, ker je od davna in pred vsem v pomislek: to najpomiselnejše. Kaj je to najpomiselnejše? Kako se kaže v našem pomisljivem času?

Najpomiselnejše je, da še ne mislimo: še vedno ne, četudi stanje sveta postaja vse pomisljivejše. Zdi se, da ta proces prej zahteva, da človek deluje in sicer nemudoma, namesto da govori na konferencah in kongresih in se giblje v golem predstavljanju tega, kar naj bi bilo in kako naj bi to bilo storjeno. Torej manjka delovanja, mislenja očitno ne.

In vendar – morda je dosedanji človek že stoletja še preveč deloval in premalo mislil. A kako lahko danes kdo trdi, da še ne mislimo, četudi je povsod živ in vse glasnejši interes za filozofijo, saj hoče skorajda vsakdo vedeti, kako da je s filozofijo. Filozofi so »ti« misleci. Tako se imenujejo, ker se mislenje pravzaprav odigrava v filozofiji.

Nihče ne bo oporekal, da danes obstaja interes za filozofijo. Je danes še kaj, za kar se človek ne zanima, namreč na način, kakor razume ta »zanimati se«?

Inter-esse pravi: biti med in vmes med stvarmi, stati sredi zadeve in ostajati pri njej. Toda za današnji interes velja zgolj to zanimivo, interesantno. To je tako, da dovoljuje, da je v naslednjem trenutku lahko že brezbrižno in ga razreši kaj drugega, kar nekoga prav tako malo zadeva, kot tisto prejšnje. Pogosto menijo, kakó se dandanes nekaj še posebej počasti s tem, da se komu zdi zanimivo. V resnici so s to sodbo zanimivo že potisnili v brezbrižno in kmalu dolgočasno.

Izkazano zanimanje za filozofijo še ne izpričuje pripravljenosti za mislenje. Zagotovo marsikje obstaja resna zaposlitev s filozofijo in z njenimi vprašanji. Obstaja tudi hvalevreden napor učenosti za raziskovanje njene zgodovine. To so koristne in pohvalne naloge, za izpolnitev katerih so dovolj dobre le najboljše sile, še posebej takrat, če nam predočajo vzore velikega mišljenja. A celo dejstvo, da se leta in leta intenzivno ukvarjamo z razpravami in spisi velikih mislecev še ne jamči, da sami mislimo ali smo vsaj pripravljeni, da se (na) 12

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 12

18.5.2018 7:52:08

Prvi del

učimo misliti. Nasprotno: zaposlitev s filozofijo nam lahko še najbolj vztrajno hlini videz, da mislimo, saj ja nenehno »filozofiramo«.

Obenem potujuje in se zdi napihnjeno, da bi trdili, da je najpomiselnejše v našem pomisljivem času to, da še ne mislimo.

To trditev moramo zato dokazati. Še bolje se zdi, da trditev sploh razjasnimo. Lahko bi namreč nastopil primer, da bi zahteva po dokazu zapadla, ko se zadovoljivo zjasni, kaj trditev pravi. Glasi se: Najpomiselnejše v našem pomisljivem času je, da še ne mislimo.

Kako moramo razumeti ime »das Bedenkliche«, »pomisljivo«, smo že naznačili. Gre za to, kar nam da misliti. Dobro pazímo na to in pustimo vsaki besedi svojo težo. Daje se takšno, kar nam samo od sebe in po sebi [von sich her], tako rekoč iz svojega izhodišča, da misliti. Daje se takšno, kar nas nagovori k temu, da si ga nameravamo misleč zaobrniti: ga misliti.

Pomisljivo, to, kar nam da misliti, torej nikakor ni zakoličeno z nami, mi ga tudi ne postavljamo, niti ne zgolj pred-stavljamo.

Kar iz sebe najbolj da misliti, najpomiselnejše, je po tej trditvi: da še ne mislimo.

To pove: še nismo prispeli pred to in še ne na [in] področje tistega, kar bi bilo rado od sebe in po sebi v bistvenem smislu pomisleno. To je verjetno zaradi tega, ker se mi, ljudje, še ne posvečamo zadosti temu, kar bi rado bilo spomisleno. Potem bi bilo to, da še ne mislimo, tako rekoč zamujanje, odlašanje v mislenju ali pa če se pojavi, zamuda s človekove strani. Zato bi lahko taki človeški zakasnitvi človeško pomagali z prikladnimi ukrepi. Človeška zakasnelost bi sicer dala misliti, vendar le mimogrede. Da še ne mislimo, bi sicer bilo pomisljivo, ga pa zato kot trenutno in popravljivo stanje današnjega človeka nikdar ne bi smeli imenovati to najpomiselnejše nasploh. Vseeno ga tako imenujemo in s tem nakazujemo: da še ne mislimo, nikakor ni zato, da se človek še ne posveča dovolj temu, kar bi samo po sebi rado bilo pomisleno, ker v svojem bistvu ostaja to, kar je treba misliti. Da še ne mislimo, prihaja predvsem iz tega, da 13

Kaj_se_pravi_misliti_FINAL_NOVA.indd 13

18.5.2018 7:52:08

Heideggrov pomislek o tem, kaj se pravi misliti, ponudi neko drugo smer, in to pove smisel tega, kar ne zgolj pomeni, marveč je misliti. Menjenje kot predstavljanje nečesa ni nikakršno jamstvo za to, da mislimo; kar edino porokuje in s tem nareka misliti, je ono, kar je misliti v smislu tistega, kar poziva, kliče, veli misliti.

Dean Komel

ISBN 978-961-237-932-2

9 789612

Kaj_se _pravi_misliti_naslovka_FINAL.indd 1

Martin Heidegger KAJ SE PRAVI MISLITI?

Skala pa rabi vbode In zemlja brazde

»Misliti« nam splošno in skoraj izključno pomeni »meniti« nekaj o nečem. To, da je mišljenje v domeni menjenja, se zdi neovrgljivo. Pa je misliti res vrženo po menjenju, njegov navržek?

Martin Heidegger

Vbodi osti razbijejo skalo. Utrejo vodam pot. Vbadati se grško reče kenteîn; kénton je bodilo, osten. Kentavri imajo svoje bistvo v zabadanju. Zabadanje in utiranje poti pripadata »oživljajočemu«. Tako gleda tudi Hölderlin, kar oznanja eden od prevodov skrivnostnih Pindarjevih fragmentov. (Hell. V, 2. izd., str. 272) Tu pravi: Pojem kentavrov je verjetno od duha struje, kolikor s silo naredi strugo in mejo na izvorno brezpotno vzpenjajoči se zemlji. Njegova podoba je torej na mestih narave, kjer je dovolj skal in jam ...

KAJ SE PRAVI MISLITI?

379322

18.5.2018 11:29:15