Na presečiščih sociologije in zgodovine: Historična sociologija – Družbena gibanja – Politična soc.

Zbirka PORTRETI

Avgust Lešnik Na presečiščih sociologije in zgodovine: Historična sociologija – Družbena gibanja – Politična sociologija

Prof. dr. AVGUST LEŠNIK (1951), zgodovinar in sociolog, pripada drugi generaciji učiteljev Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Diplomiral je iz zgodovine in sociologije na FF v Ljubljani, kjer je zaključil tudi magistrski in doktorski študij. Študijsko se je izpopolnjeval na Dunaju (štipendist Ministrstva za znanost in raziskovanje Republike Avstrije) ter Aachnu in Bonnu/ Bad Godesbergu (štipendist Friedrich-EbertStiftung). Na Oddelku za sociologijo je predaval med letoma 1987 in 2017, od leta 2004 v nazivu redni profesor za sociologijo in zgodovino družbenih gibanj. V št. l. 1996–2000 je bil predstojnik Oddelka za sociologijo FF. Njegovo znanstveno delo zajema raziskovanje klasičnih družbenih gibanj v novejši evropski zgodovini ter problemskih sklopov s področja politične in historične sociologije.

Posledično je v oddelčne študijske programe uvedel, utemeljil in predaval naslednje predmete: sociologijo družbenih gibanj, političnih institucij, totalitarnih režimov, evropskih integracij in historično sociologijo. V okviru projektov je delal v mnogih evropskih raziskovalnih centrih. Izsledke svojih raziskav je predstavljal na znanstvenih srečanjih ter v razpravah, objavljenih v domačih in tujih revijah in zbornikih. Je član uredniškega sveta mednarodne revije The International Newsletter of Communist Studies (med ustanovitelji, l. 1992) in član uredniškega odbora revije Annales: Series Historia et Sociologia (od l. 1994). V letih 2009–2015 je bil urednik publikacij Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

ISBN 978-961-06-0261-3

9 789610 602613 25 EUR

Avgust Lešnik Izbrani spisi: Historična sociologija – Družbena gibanja – Politična sociologija

Izbrani spisi

• Komunikacija sociologije in zgodovine: v 'predzgodovini', zgodnji in klasični dobi sociološke misli • Vpliv analitične filozofije na vzpon (sodobne) historične sociologije • Delavsko gibanje v obdobju med stihijskim in prekarskim bojem • Idejna heterogenost mednarodnega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno • Ruski oktober v očeh Karla Kautskega, Rose Luxemburg in Tomáša Masaryka • Razcep v mednarodnem socializmu (1919–1923) • Notranji in mednarodni vidiki španske državljanske vojne (1936–1939) • Informbirojevski spor leta 1948 – spor dveh različnih modelov socializma? • Zgodovina ustav­ nosti in parlamentarizma • Rojstvo klasičnih človekovih pravic in svoboščin • Zgodovinski vidik pravice narodov do samoodločbe • Republika Slovenija v ogledalu svoje ustave (1991) • Ohromljena (slovenska) demokracija: (ne)prisot­ nost žensk v politiki • Zgodovina evropskega združevanja

V pričujoči monografiji avtor izvirno in smiselno poveže tri navidezno ločene vsebinske sklope (kot bi morda lahko sklepali iz naslova) v enovit raziskovalni, interpretacijski okvir. Prvi del knjige – odlikuje se ne le po svoji preglednosti v definiranju raz­voja historične sociologije, pač pa tudi po kritičnem analitičnem izrisu metodologije historično-sociološkega raziskovanja – prinaša pomembno podlago za družboslovno-humanistično sistematizirano raziskovanje družbenih fenomenov, procesov, struktur, gibanj in institucij, ki jih je zaradi različne narave zgodovinskega artikuliranja pogosto težko speljati na enotno metodološko osnovo. Avtor v drugem in tretjem delu, s pomoč­jo instrumentarija historične sociologije, pristopa k raziskovanju razrednih nasprotij, kapitalizma, socializma, razvoja demokracije, človekovih pravic in svoboščin, Evropske unije ... prof. dr. Darko Darovec Koncept, na katerem gradi avtor, je, da je sociologija družbena samorefleksija, ki med drugim vsakokratno družbeno stanje sooča s potrebo po več svobode, solidarnosti in pravičnosti na vseh ravneh. Zelo izstopa stališče, ki prodira skozi vse posamične prispevke, namreč, da sociologija ni le metodologija zgodovine, ampak metodologija vseh disciplin, ki preučujejo človeško družbo, torej kot imanentno načelo. Delo poudarja, da je prednostna naloga sociologije v odkrivanju zakonitosti družbenega in zgodovinskega razvoja in hkrati s tem sociologija omogoča kritični uvid v možnost prihodnjega družbenega razvoja. Gre za nujno refleksijo o tendencah in alternativah, ki so že prisotne in ki bodo zaradi naglega razvoja tehnike in tehnologije prinesle spremembe, ki so izziv za reorganizacijo družbe v prihodnosti. Delo tukaj ohranja – kljub postutopični naravnanosti sodobnega družboslovja – zavest o nujnosti utopičnega dojemanja, brez katerega ni refleksije o družbenih spremembah. prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth

prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat

Lesnik_naslovka_FINAL_NOVA.indd 1

28.10.2019 13:54:01

ODDELEK DDELEK ZA SOCIOLOG SOCIOLOGIJO

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 1

21. 10. 2019 14:26:22

LeĹĄnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 2

21. 10. 2019 14:26:22

Avgust Lešnik Na presečiščih sociologije in zgodovine: Historična sociologija – Družbena gibanja – Politična sociologija Izbrani spisi

V sodelovanju z avtorjem uredila in predgovor napisala Ksenija Vidmar Horvat

Znanstvena založba Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani Oddelek za sociologijo Ljubljana, 2019

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 3

21. 10. 2019 14:26:22

Vsebina

I.

7–10

29–48

97–108

Predgovor urednice: Zgodovinjenje vede Ksenija Vidmar Horvat

1. Razumevanje družbenih sprememb ter družbenega in zgodovinskega razvoja v »predzgodovini« sociologije

6. Sociologija prof. dr.

Ludvika Čarnija (1931– 1996): obča in historična sociologija. Prispevek za zgodovino sociološke misli na Slovenskem

49–63

109–113

2. Komunikacija sociologije in zgodovine v zgodnji dobi sociološke misli – poskus afirmiranja sociologije kot »znanstvene zgodovine«

7. Prva evropska znanstvena konferenca za socialno zgodovino – ESSHC (1996)

11–25

Klasificirana bibliografija Avgusta Lešnika za obdobje 1975–2018

114–126

Literatura k I. delu 65–78

3. »Kriza« v komunikaciji sociologije in zgodovine v klasični dobi sociološke misli (1880–1960): od sociologije proti zgodovini do sociologije brez zgodovine 79–86

4. Vpliv analitične filozofije na vzpon (sodobne) historične sociologije 87–96

5. Historična sociologija v očeh Dennisa Smitha

4

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 4

21. 10. 2019 14:26:22

II. 129–135

207–218

307–327

8. Dvestoletnica velike francoske revolucije

14. Razcep v mednarodnem socializmu (1919–1923)

21. Informbirojevski spor leta 1948 – spor dveh različnih modelov socializma?

137–142

9. Imeli smo ljudi – vrhu gore hrast /.../. Ob izidu Izbranih spisov Antona Fistra 143–150

10. Delavsko gibanje v obdobju med stihijskim in prekarskim bojem 151–174

11. Idejna heterogenost organiziranega mednarodnega delavskega gibanja v drugi polovici 19. stoletja

219–234

15. »Ruski oktober« v znanstvenem opusu prof. dr. Marjana Britovška (2923–2008). Prispevek za zgodovino sociološke misli na Slovenskem

Literatura k II. delu

16. Izključitev Leva Trockega iz CK VKP(b) 247–253

17. Interpretacije fenomena Stalin/ stalinizem 255–279

12. Socialistična stranka Italije (PSI) v precepu I. svetovne vojne – med proletarskim internacionalizmom in splošnimi interesi domovine

18. Rudolf Golouh na križiščih socialnih/ socialističnih idej in gibanj prve polovice 20. stoletja (Študija primera)

13. Ruski oktober v očeh Karla Kautskega, Rose Luxemburg in Tomáša Masaryka

22. Pomen informbirojevskega spora za sodobno socialistično/ komunistično gibanje 339–358

235–246

175–195

197–206

329–338

281–300

19. Notranji in mednarodni vidiki španske državljanske vojne (1936–1939) 301–306

20. Problematika družbene revolucije v nacistični Nemčiji

5

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 5

21. 10. 2019 14:26:22

III. 361–370

451–459

23. Prolog k demokraciji, ustavnosti in parlamentarizmu

30. Republika Slovenija v ogledalu svoje ustave (1991)

371–389

461–470

24. Pogled v zgodovino ustavnosti in parlamentarizma

31. Ohromljena (slovenska) demokracija: (ne)prisotnost žensk v politiki

391–404

25. Rojstvo klasičnih človekovih pravic in svoboščin

471–495

405–410

32. Zgodovina evropskega združevanja. Prispevek za sociologijo evropskih integracij

26. Volitve in volilni sistemi

496–503

Literatura k III. delu 411–422

27. Sociologija prof. dr.

Antona Žuna (1917–1978): sociologija prava, politična sociologija.

Prispevek za zgodovino sociološke misli na Slovenskem

505–510

Imensko kazalo

423–435

28. Gramscijeva izvirna teorija države: sinteza politične in civilne družbe 437–450

29. Zgodovinski vidik »pravice narodov do samoodločbe«

6

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 6

21. 10. 2019 14:26:22

Predgovor urednice:

Zgodovinjenje vede

Sociologija je zgodovinska veda. Zgodovinska je v treh pogledih: je veda, ki prihaja iz moderne evropske zgodovine; je veda, ki ima, tako kot to sicer velja za vse vede, svojo lastno zgodovino, le da jo ta zgodovina tudi bistveno povezuje z zgodovino kot disciplino. In naposled, je zgodovinska v pomenu, da je veda, ki jo bo 21.stoletje še kako potrebovalo.

Sociologijo bo 21. stoletje potrebovalo v dveh razsežnostih njene intelektualno specifične formacije: kot epistemologijo družbe in kot zgodovinsko metodo, po kateri je ta epistemologija njenim učenjakom in učenjakinjam do nedavna osmišljala svet. Postmoderni fin de siècle, ki se je začel tam okoli poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je sociološko epistemologijo namreč tiho umaknil iz agende. Medtem ko so se začele množiti specialne sociologije in, kot je dejal nek domači komentator, butične akademske študije, je spodnesel tla, na katerih bi bilo mogoče razgrniti zemljevid zgodovinskega razvoja in misliti družbeno spremembo. Na pragu 21. stoletja se je sociologija iz kritične miselne avantgarde prelevila v dnevno vedo za potrebe interesnih elit in, ironija usode, posebej v krogih levičarskih politik, postala nedrje akademskega aktivizma.

Nekaj tega razvoja stran od teoretizacije družbe je prispeval družbenoekonomski razvoj, ki si je podjarmil kritični duh nasploh. Agresivni individualizem, ki ga danes dopolnjujejo raznovrstne oblike prekarizacije subjekta, dela in časa, je ustvaril predstavo o koncu družbe. Padec berlinskega zidu je to dopolnil z zgodbo o koncu zgodovine. V skupnem nastopu na odru zgodovinjenja časa je njuno dramaturgijo »konca« v spektakelskem zanosu dokončal duhovni relativizem. Ne le politično, tudi moralno zgodovino, ki jo je ustvarilo 20. stoletje, je bilo nenadoma mogoče relativizirati, revidirati in spisati po poljubnem scenariju ideoloških prioritet, ciljev in interesov posameznika, ki se mu je zahotelo re-vizij osebnih biografij in/ali kolektivnega časa.

Za nami je tako nekaj dolgih desetletij intelektualnega pustošenja, ki bi ga lahko imenovali deepistemologizacija vednosti. Učinke tega procesa šele dobro zaznavamo – v porastu antiintelektualizma, intelektualnega populizma in vzpona »navadnega« strokovnjaka, ki obvladuje splet. Utopije so se sprevrgle v retrotopije, avtoriteto znanstvene resnice je zamenjala paradigma postresnice. Lažnost informacije je postala orodje v razvrednotenju političnih idealov egalitarizma, pravičnosti, solidarnosti, lažnivost pa krepost in pogoj karizmatičnih vodij. Nemalo jih je, ki verjamejo, da smo pristali nazaj v srednjem veku; ter da je pred nami pot k razsvetljenju uma, ki ji bomo morali znova prehoditi od začetka.

7

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 7

21. 10. 2019 14:26:22

Breme postrazsvetljenskega projekta, h kateremu pozivajo sodobni kritični glasovi, in ki naj bi nas vrnil nazaj v tirnice intelektualnega racionalizma in humanistike, bo padlo tudi na sociologijo. V resnici bo (in bi že morala) prevzeti glavnino pobude za »vračanje v zgodovino« – ne le v smislu vnovičnega teoretiziranja družbene akcije in družbene spremembe, pač pa tudi v vlogi varuhinje političnih vrednot prihajajočih novih evolucijskih oblik demokracije. Politike identitet in identitetni politični aktivizem sta sociologijo kot vedo, podobno kot druge družboslovno-humanistične discipline, a – ker gre za vedo o družbi par excellence, z nekaj več moralne krivde, speljala na stranpot razmišljanja onkraj kritičnega dvoma, epistemološke rigidnosti in intelektualne samorefleksije. Podobno kot medijski in politični slogani so všečne agende same po sebi postajale garant družbene relevantnosti in pogoj akademske uspešnosti. Iz lastnih vrst so bili izgnani intelektualci in intelektualke, ki so si upali dvomiti v pohod politične korektnosti – in si, kot priča nekaj najbolj odmevnih zgodb (kje drugje kot na ameriških univerzah?!), prislužili javno sramotenje. Ne le družbeni razvoj, sociologija kot veda se je samoosiromašila svoje zgodovinske zavesti in epistemologijo zgodovinskega raziskovanja zamenjala za metodologijo populističnih, za nekatere popularnih in za druge škandaloznih (ne)resnic.

Izbrani spisi Avgusta Lešnika so intelektualna biografija sociologa zgodovinarja, čigar raziskovalna zgodovina se prekriva s časom, ki smo ga opisali zgoraj. Učenec Marjana Britovška je na svoji akademski poti vsa ta desetletja postmoderne vednosti vztrajal v modernističnem zgodovinskem duhu – v teoriji in metodi. Z arhivsko pedantnostjo in stremljenju k razumevanju struktur je njegovo delo v resnici analiza gibanj: dinamičnih sprememb, preobratov, evolucij in revolucij, ironij in kolapsov delovanj, ki naj bi predrugačila svet. V tem smislu je izbor spisov, ki so nastajala v nekaj manj kot treh desetletjih, pričevanje vztrajnostne moči sociologije, kadar se ta opira na zgodovino – kot vedo in koledarski družbeni čas.

Ni naključje, da se izbor zato začne s poudarki o zgodovinskem, epistemološkem in metodološkem kontaktu med sociologijo in zgodovino, in z uvodnim citatom o interdisciplinarnem povezovanju, ki ga prispeva zgodovinar: Fran Zwitter. Ne gre (več) za delitev med sociološko in historično usmerjenostjo, pravi, »ampak da se pri istem znanstvenem delavcu združi sposobnost kritične uporabe virov s smislom za prav vsa vprašanja znanstvene sinteze«. Pozneje, v spisu o sociologu Ludviku Čarniju, ga Avgust Lešnik povzema v misli o sociologiji, ki ni »le metodologija zgodovine, ampak metodologija vseh disciplin, ki proučujejo človeško družbo«. Takšen sklep bi, v okolju akademskih in disciplinarnih okopov, koga utegnil razburiti, zato je vredno, da, po Lešniku, dodamo še obratno kritiko: da je zgodovinska sistematizacija intelektualnih polj, ki bi morala zadevati sociologe in sociologinje tudi danes – v času, ko so se zdi, da so se strukture razpustile in ko vlada prepričanje, da se je gibanje družb podredilo hipnim zasukom iz materialnega v virtualni čas, pogoj njenega preživetja.

Avgust Lešnik epistemološko združevanje najbolj odločno vzpostavi v zadnjem, tretjem obdobju, ki je v monografiji predstavljen v prvem delu, ki ga zapiše dediščini historične sociologije. Medtem ko se v predhodnih desetletjih, predvsem po zaključenem doktoratu in zagotovo pod večjim vplivom svojega mentorja posveča družbenim gibanjem, posebej socialnodemokratskim in komunističnim gibanjem (drugi del), in

8

Avgust Lešnik

Na presečiščih sociologije in zgodovine: Historična sociologija – Družbena gibanja – Politična sociologija

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 8

21. 10. 2019 14:26:22

vzpostavlja sociološko vez med gibanji in strukturami v obdobju usmeritve k politični sociologiji, ki zgodovinsko sovpada s procesi evropske integracije na nekdanjem socialističnem Vzhodu (tretji del), je prvi del mogoče opisati kot sintezo prejšnjih, parcialnih spoznanj. Kar je skladno z njegovo metodološko maksimo, ki jo v spisih, univerzitetnih učilnicah in osebnih pogovorih vztrajno zagovarja: parcialne poglede vselej dopolniti z »zakonitostmi družbenega razvoja«.

Najbolje ta pristop ilustrira njegova refleksija iz predzadnje monografije Rdeča mavrica (ponatisnjena tu v 10. poglavju): »Z neoliberalizmom so lastniki kapitala še enkrat dokazali, da so se sposobni prilagoditi izzivom vsakokratnega družbenega časa, seveda sebi v prid. Kaj pa njihov nasprotni razred, proletariat? Ta je s svojimi političnimi in sindikalnimi voditelji po padcu železne zavese le pasivno opazoval razkroj in demontažo doseženega v stoletnem boju. Povedano z besedami Rose Luxemburg: »voditelji so odpovedali«. Zato je prav gotovo na mestu vprašanje, na kateri organizacijski stopnji razvoja in boja se je znašel današnji proletariat, ki se v procesih globalizacije nezadržno transformira v prekariat. Ne bomo daleč od resnice, če posplošeno odgovorimo, da se proletariat giblje v okvirih druge stopnje, to je ekonomske, sindikalne organiziranosti; medtem ko položaj prekariata, ki je praviloma sindikalno neorganiziran, še najbolj spominja na prvo, neorganizirano, stihijsko stopnjo. Ta ocena bi veljala seveda za legalni trg delovne sile; vemo pa, da obstaja tudi vzporedni ilegalni trg, ki se vsakodnevno veča z migranti, ilegalnimi pribežniki itn., ki praviloma pristanejo na neorganizirani stopnji.« Historični sociolog, kot prikazujejo Izbrani spisi, mora ostati zvest historični perspektivi na družbeno dogajanje, četudi in predvsem takrat, ko se zdi, da se je čas vzpostavil na novo. Kot le nekaj let po razglasitvi slovenske samostojnosti razglablja o pomenu tega zgodovinskega zasuka, Lešnik opozarja: slej ko prej se bomo srečali »z vprašanjem opredelitve družbenega procesa v Sloveniji po letu 1991. Ali ga (že) razumemo in priznavamo kot družbeno revolucijo?« Ko komentira izid slovenskega prevoda Dicka Gearyja Hitler in nacizem (1995), izpostavlja zgodovinsko aktualnost dela: »pozornemu bralcu daje avtor s svojimi analizami dovolj snovi, ne samo za razmišljanje o naravi in strukturi Hitlerjeve nacistične Nemčije, temveč tudi za neizogibno komparacijo, ki se ob prebiranju sama po sebi vsiljuje: primerjava in usoda mladih demokracij, ki so se rodile neposredno po prvi svetovni vojni, s tistimi danes, ki so se pojavile na zgodovinskem prizorišču po simboličnem padcu berlinskega zidu leta 1989; še več, gre tudi za neizogibno primerjavo in usodo versajske in današnje Evrope; …ali smo danes – petdeset let po vojaškem porazu nacizma (op. l. 1995) – končno le presegli negativne družbene silnice, značilne za nacizem, in to ne samo v državah t. i. tranzicije, pač pa tudi v državah klasične demokracije. Z drugimi besedami, ali je nacizem kot sinonim za teorijo in prakso skrajno nacionalističnega, agresivnega, rasističnega in totalitarističnega gibanja, ki je v nasprotju z vsakršnimi načeli humane in demokratične družbe, stvar preteklosti ali pa je še vedno – v taki ali drugačni obliki, oziroma v večji ali manjši meri – del našega vsakdana.« Verjetno ni potrebno biti družboslovec, da bi znali odgovoriti na to vprašanje, saj smo nenehno priče kršitvam elementarnih človekovih pravic, tako doma kot v svetu, dodaja avtor. Lahko pa mu pritrdimo, da bi nemara zgodovinsko zgodnejši spopad

9

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 9

Ksenija Vidmar Horvat

Zgodovinjenje vede

21. 10. 2019 14:26:22

sociologije s proto-fašističnimi pojavi, ki so se začeli kopičiti na periferijah in v centru Evrope po letu 1989, uspeli zajeziti politično brezbrižnost. In javnost prebuditi iz občutka, da je s prehodom v demokracijo historična sociologija uporabna le še kot »študij posnetkov preteklih družb«.

Izbrani spisi so intelektualni portret njihovega avtorja. So tudi dokument veje sociologije, ki je z generacijo tvorcev Oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti prispevala pomembno poglavje za intelektualno zgodovino vede. Izbrani spisi Avgusta Lešnika, ki pripada drugi generaciji, temu poglavju dodajajo pomemben osebnosti angažma historičnega sociologa: dediščine vede ovrednotiti in kritično zgodovinsko umestiti glede na osebne poti intelektualnih prednikov in prednic, vključujoč njihove boje, miselna disidentstva in odpadništva od resnic večine.

V tem pogledu je pričujoča monografija pomemben študijski učbenik za tretjo generacijo historične sociologije – in za vse kritične ume, ki jim je »sociologija brez zgodovine«, kot bi dejal avtor, intelektualno, duhovno in miselno pusta krajina časa, ki ga je treba čim prej spremeniti.

Ksenija Vidmar Horvat*1 V Ljubljani, 28. marca 2019

*

Dr. Ksenija Vidmar Horvat, redna profesorica za področje sociologije kulture na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja programske skupine »Družbena pogodba v 21. stoletju« (ZIFF).

10

Avgust Lešnik

Na presečiščih sociologije in zgodovine: Historična sociologija – Družbena gibanja – Politična sociologija

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 10

21. 10. 2019 14:26:22

Klasificirana bibliografija Avgusta Lešnika za obdobje 1975–20181

Monografije Spor med Jugoslavijo in informbirojem. Ljubljana: ZDU Slovenije in Univerzum, 1978. 110 str.

Titova partija v boju s Stalinovim dogmatizmom.

Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1981. 209 str.

Tretja internacionala – Kominterna. Ljubljana: Komunist, 1988. 77 str.

Razcep v mednarodnem socializmu (1914–1923).

Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko (Knjižnica Annales), 1994. 380 str.

Dejavnosti mladih od pomladi do jeseni 1944. – V: Napredna mladina Slovenske Istre 1919–1947 (ur.

Dekleva, Janez idr.). Koper: Obalnokraški medobčinski svet ZZB NOV, 1985. 83–106.

Stvarno kazalo. – V: Anton Fister, Izbrani spisi III: Govori o religiji. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1992. 213–218.

Der Ausschluß Leo Trotzkis aus dem Zentralkomitee der KPdSU. – V: Leo Trotzki. Kritiker und Verteidiger der Sowjetgesellschaft (ur. Bergmann, Theodor in Schäfer, Gert). Mainz: Decaton, 1993. 208–212.

Od despotizma k demokraciji. Razvoj ustavnosti in parlamentarizma. Ljubljana: Modrijan, 2000.

151 str.

Die KP Jugoslawiens gegen Stalins Dogmatismus.

– V: Ketzer im Kommunismus – Alternativen zum Stalinismus (ur. Bergmann, Theodor in Keßler, Mario). Mainz: Decaton, 1993. 203–220.

Rdeča mavrica. Delavska socialistična gibanja na razpotjih: 1848–1918–1948. Historično-sociološki traktati. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. 544 str.

Najbolj nevarno je hitro pozabiti. – V: Geary, Dick, Hitler in nacizem. Ljubljana: ZPS, 1995. 7–9 [Spremna beseda].

Sestavki v monografijah Tito i 1948. – V: Avnoj i savremenost. Naučni skup: Sarajevo, 16.–18. novembar 1983 (ur. Kisić, Čedo).

Sarajevo: Institut za proučavanje nacionalnih odnosa, 1984. 421–433.

1

Die Orthodoxie der Zweiten Internationale. – V: Zwischen Utopie und Kritik. Friedrich Engels − ein »Klassiker« nach 100 Jahren (ur. Bergmann, Theodor idr.). Hamburg: VSA-Verlag, 1996. 201–213.

Leninovi pogledi na vojno, Internacionalo in revolucijo v letih 1914–1917. – V: Kriza socialnih idej.

Delni bibliografiji (objave do leta 1990 oz. 1996) sta izšli v: Zbornik ob tridesetletnici študija sociologije na Filozofski fakulteti (1960–1990), Ljubljana: Oddelek za sociologijo FF, 1991, str. 55–58; Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, knj. 5/III (1987–1996), Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 1999, str. 2414–2417. Za obdobje po letu 1996 so bibliografski zapisi dostopni na Cobissu/Sicrisu. Pričujoča bibliografija v klasificiranju sledi habilitacijskemu modelu UL, njeni sestavni deli pa so kronološko urejeni – od prvih objav v letu 1975 do vključno leta 2018. Bibliografske zapise je preveril in dopolnil avtor. – Op. ur.

11

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 11

21. 10. 2019 14:26:22

Britovškov zbornik / The Crisis of Social Ideas. A Festschrift for Marjan Britovšek (ur./ed. Lešnik, Avgust). Ljubljana: Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete, 1996. 161–169.

Die jugoslawische Frage in den Augen »der großen drei« (1941–1945). – V: Kriza socialnih idej. Britovškov zbornik / The Crisis of Social Ideas. A Festschrift for Marjan Britovšek (ur./ed. Lešnik, Avgust). Ljubljana: Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete, 1996. 407–418.

Die Bewertung des Ersten Weltkriegs und die Perspektive der Internationale. – V: Ausblicke auf das vergangene Jahrhundert. Die Politik der internationalen Arbeiterbewegung von 1900 bis 2000 (ur.

Hedeler, Wladislaw idr.). Hamburg: VSA-Verlag, 1996. 24–32.

Informbirojevski spor leta 1948 – še vedno izziv za raziskovalce. – V: Ljudje ob Muri / Népek a Mura mentén / Völker an der Mur / Ljudi uz Muru. Zbornik referatov mednarodne znanstvene konference v Lendavi, 10.–12. maj 1995 (ur. Balažic, Janez in Vándor, László). Murska Sobota: Pokrajinski muzej; Zalaegerszeg: Göcseji Múzeum, 1996. 253–265.

Organizacijski razcep v mednarodnem socialističnem gibanju v letih 1914–1923. – V: Etika in morala v sodobni družbi. Zbornik referatov s simpozija v Ljubljani, 23. maja 1996 (ur. Rus, Vojan). Ljubljana: Društvo T. G. Masaryk za filozofsko antropologijo, etiko ter za humanistične in družbene vede & Anthropos, 1997. 234–246.

Der russische Oktober in den Augen der deutschen Sozialdemokratie. – V: Der Widerschein der Russischen Revolution. Ein kritischer Rückblick auf 1917 und die Folgen (ur. Bergmann, Theodor idr.).

Hamburg: VSA-Verlag, 1997. 180–192.

Social Democratic Reform or Communist Revolution – Historical Dilemma of the International Labour Movement (1914–1923). – V: Čarnijev zbornik / A Festschrift for Ludvik Čarni (ur./ed. Cindrič, Alojz).

Ljubljana: Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete, 1998. 109–124.

Ohromljena (slovenska) demokracija. – V: Ženske, politika, demokracija: Za večjo prisotnost žensk v politiki (ur. Antić G., Milica in Jeram, Jasna). Ljubljana: Urad za žensko politiko, 1999. 101–113.

12

Avgust Lešnik

Kosovos gordischer Knoten und seine internationale Dimension. – V: Nach dem Krieg − ist vor dem Krieg. Die Sicht der anderen zum Kosovo-Krieg und ihre alternativen Lehren und Konsequenzen (ur. Cremer, Ulrich in Lutz, Dieter). Hamburg: VSA-Verlag, 1999. 97–112.

La tentative de créer une politique de »front unique« en 1922. – V: Le passé du présent. Mélanges offerts à André Lasserre (ur. Studer, Brigitte in Tissot, Laurent). Lausanne: Editions Payot, 1999.

199–214.

Jugoslovansko vprašanje med drugo svetovno vojno. – V: Kamniški sociološki zbornik. Humanistične in družboslovne študije (ur. Čas, Bojan). Kamnik: Šolski center Rudolf Maister, 1999. 269–280.

Die KP Jugoslawien. Gegen Stalins Dogmatismus.

– V: Ketzer im Kommunismus. 23 biographische Essays (ur. Bergmann, Theodor in Keßler, Mario).

Hamburg: VSA-Verlag, 2000. 261–280.

The Cominform Dispute of 1948 – The Beginning of the Yugoslav Destalinization? – V: Prestop: Spominski zbornik Iztoka Sakside - Saxa (ur. Vogrinc, Jože idr.). Ljubljana: Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete, 2000. 491–516.

Idejnopolitični in organizacijski razkol v socialistični stranki Italije (1919–1922). – V: Zbornik Janka Pleterskega (ur. Luthar, Oto in Perovšek, Jurij).

Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2003. 319–329.

Spremna beseda. – V: Areh, Valentin, Strukturalna analiza elektorskih volitev v ZDA. Analitičen vpogled v najtesnejše predsedniške volitve v ameriški zgodovini. Ljubljana: Pro plus, 2004. 11–13.

Les volontaires yougoslaves dans la guerre civile espagnole. – V: Tant pis si la lutte est cruelle. Volontaires internationaux contre Franco (ur. Prezioso, Stéfanie, Batou, Jean in Rapin, Ami-Jacques).

Paris: Syllepse, 2008. 373–388.

Notranji in mednarodni vidiki španske državljanske vojne (1936–1939). – V: Slovenci v španski državljanski vojni / Gli Sloveni nella Guerra civile spagnola / Eslovenos en la Guerra Civil espagñola / Slovenians in the Spanish Civil War. Zbornik referatov znanstvenega simpozija v Kopru, 12. februarja 2010, pod pokroviteljstvom vlade Kraljevine

Na presečiščih sociologije in zgodovine: Historična sociologija – Družbena gibanja – Politična sociologija

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 12

21. 10. 2019 14:26:22

Španije (ur. Hočevar, Jože). Koper: Združenje protifašistov in borcev za vrednote NOB, 2010. 11–35.

Spremna beseda. – V: Mihajlović, Slađana, Politično vodenje za nove generacije. Nova Gorica: Educa, 2011. 9–11.

Oddelek za sociologijo: prvih petdeset let. – V: Včeraj in danes. Jubilejni zbornik socioloških razprav ob 50-letnici Oddelka za sociologijo 1960–2010 (ur. Vidmar Horvat, Ksenija in Lešnik, Avgust). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. 13–22.

Beseda urednika. – V: Ludvik Čarni, Obča in historična sociologija – Izvori sociološke misli na Slovenskem. Izbrani spisi. (ur. Lešnik, Avgust).

Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 5–6.

Komunikacija sociologije in zgodovine: od 'predzgodovine' k zgodnji dobi sociološke misli. Prispevek za zgodovino historične sociologije. – V: Včeraj in danes. Jubilejni zbornik socioloških razprav ob 50-letnici Oddelka za sociologijo 1960–2010 (ur.

Vidmar Horvat, Ksenija in Lešnik, Avgust). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010.

181–207.

Uloga KPJ u regrutovanju jugoslovenskih interbrigadista za republikansku Španiju. – V: Preispitivanje prošlosti i istorijski revizionizam. (Zlo) upotrebe istorije Španskog građanskog rata i Drugog svetskog rata na prostoru Jugoslavije (ur.

Petrović, Milo). Beograd: Udruženje Španski borci 1936–1939, Fakultet političkih nauka Univerziteta u Beogradu, 2014. 231–249.

Razvojna pot Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1960–2010). – V: Petdeset let študija sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani 1960–2010 (ur. Cindrič, Alojz, Lešnik, Avgust in Žaberl, Mojca). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. 9–19.

Historična sociologija v očeh Dennisa Smitha / Historical sociology in the eyes of Dennis Smith.

– V: Dennis Smith v Ljubljani. S prispevki Avgusta Lešnika, Marka Kržana in Polone Fijavž / Dennis Smith in Ljubljana. With contributions by Avgust Lešnik, Marko Kržan and Polona Fijavž (ur./ed.

Vidmar Horvat, Ksenija). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. 31–43 (slov.) in 113–126 (angl.).

Osebje Oddelka za sociologijo (1960–2010). – V: Petdeset let študija sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani 1960–2010 (ur. Cindrič, Alojz, Lešnik, Avgust in Žaberl, Mojca). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. 21–62.

Jugoslovansko vprašanje v načrtih koalicije Združenih narodov in taborih slovenske/»jugoslovanske« kolaboracije. – V: Pirjevčev zbornik. Poti zgodovine med severnim Jadranom, srednjo in vzhodno Evropo: ob 70. obletnici akad. prof. dr. Jožeta Pirjevca (ur. Bajc, Gorazd in Klabjan, Borut). Koper: Univerzitetna založba Annales, 2011. 493–511.

Skica za zgodovino historične sociologije. – V: Smith, Dennis, Vzpon historične sociologije. Ljubljana: Studia humanitatis, 2011. 369–414 [Spremna beseda].

Predlog za podelitev naziva »zaslužni profesor« Univerze v Ljubljani dr. Marku Kerševanu, upokojenemu rednemu profesorju. – V: Marko Kerševan, Sociologija – Marksizem – Sociologija religije. Izbrani spisi (ur. Zalta, Anja idr.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011. 7–9 [Skupaj z Maco Jogan in Rudijem Rizmanom].

13

Avgust Lešnik

Sociologija Antona Žuna. – V: Anton Žun, Sociologija prava – Sociologija – Politična sociologija.

Izbrani spisi s spremnimi besedili Albina Igličarja, Rudija Rizmana in Igorja Lukšiča (ur. Lešnik, Avgust). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. 7–16 [Predgovor urednika]. Španske prostovoljke: historično-sociološka študija primera solidarnosti v transnacionalnem kontekstu / Female Volunteers in Spain: A Historio-Sociological Case Study of Solidarity in a Transnational Context. – V: Ženske na poti, ženske napoti: migrantke v slovenski nacionalni imaginaciji / Women Away, Women on the Way Female Migrants in the Slovene National imagination (ur./ed. Vidmar Horvat, Ksenija). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. 227–249 (slov.) in 251–274 (angl.) [Skupaj s Ksenijo Vidmar Horvat].

The impact of analytical philosophy on the rise of (modern) historical sociology [Vpliv analitične filozofije na vzpon (sodobne) historične sociologije].

– V: Čelovek v mire. Mir v čeloveke / Human in the

Klasificirana bibliografija Avgusta Lešnika za obdobje 1975–2018

Lešnik_Izbrani spisi_FINAL.indd 13

21. 10. 2019 14:26:22

Zbirka PORTRETI

Avgust Lešnik Na presečiščih sociologije in zgodovine: Historična sociologija – Družbena gibanja – Politična sociologija

Prof. dr. AVGUST LEŠNIK (1951), zgodovinar in sociolog, pripada drugi generaciji učiteljev Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Diplomiral je iz zgodovine in sociologije na FF v Ljubljani, kjer je zaključil tudi magistrski in doktorski študij. Študijsko se je izpopolnjeval na Dunaju (štipendist Ministrstva za znanost in raziskovanje Republike Avstrije) ter Aachnu in Bonnu/ Bad Godesbergu (štipendist Friedrich-EbertStiftung). Na Oddelku za sociologijo je predaval med letoma 1987 in 2017, od leta 2004 v nazivu redni profesor za sociologijo in zgodovino družbenih gibanj. V št. l. 1996–2000 je bil predstojnik Oddelka za sociologijo FF. Njegovo znanstveno delo zajema raziskovanje klasičnih družbenih gibanj v novejši evropski zgodovini ter problemskih sklopov s področja politične in historične sociologije.

Posledično je v oddelčne študijske programe uvedel, utemeljil in predaval naslednje predmete: sociologijo družbenih gibanj, političnih institucij, totalitarnih režimov, evropskih integracij in historično sociologijo. V okviru projektov je delal v mnogih evropskih raziskovalnih centrih. Izsledke svojih raziskav je predstavljal na znanstvenih srečanjih ter v razpravah, objavljenih v domačih in tujih revijah in zbornikih. Je član uredniškega sveta mednarodne revije The International Newsletter of Communist Studies (med ustanovitelji, l. 1992) in član uredniškega odbora revije Annales: Series Historia et Sociologia (od l. 1994). V letih 2009–2015 je bil urednik publikacij Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

ISBN 978-961-06-0261-3

9 789610 602613 25 EUR

Avgust Lešnik Izbrani spisi: Historična sociologija – Družbena gibanja – Politična sociologija

Izbrani spisi

• Komunikacija sociologije in zgodovine: v 'predzgodovini', zgodnji in klasični dobi sociološke misli • Vpliv analitične filozofije na vzpon (sodobne) historične sociologije • Delavsko gibanje v obdobju med stihijskim in prekarskim bojem • Idejna heterogenost mednarodnega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno • Ruski oktober v očeh Karla Kautskega, Rose Luxemburg in Tomáša Masaryka • Razcep v mednarodnem socializmu (1919–1923) • Notranji in mednarodni vidiki španske državljanske vojne (1936–1939) • Informbirojevski spor leta 1948 – spor dveh različnih modelov socializma? • Zgodovina ustav­ nosti in parlamentarizma • Rojstvo klasičnih človekovih pravic in svoboščin • Zgodovinski vidik pravice narodov do samoodločbe • Republika Slovenija v ogledalu svoje ustave (1991) • Ohromljena (slovenska) demokracija: (ne)prisot­ nost žensk v politiki • Zgodovina evropskega združevanja

V pričujoči monografiji avtor izvirno in smiselno poveže tri navidezno ločene vsebinske sklope (kot bi morda lahko sklepali iz naslova) v enovit raziskovalni, interpretacijski okvir. Prvi del knjige – odlikuje se ne le po svoji preglednosti v definiranju raz­voja historične sociologije, pač pa tudi po kritičnem analitičnem izrisu metodologije historično-sociološkega raziskovanja – prinaša pomembno podlago za družboslovno-humanistično sistematizirano raziskovanje družbenih fenomenov, procesov, struktur, gibanj in institucij, ki jih je zaradi različne narave zgodovinskega artikuliranja pogosto težko speljati na enotno metodološko osnovo. Avtor v drugem in tretjem delu, s pomoč­jo instrumentarija historične sociologije, pristopa k raziskovanju razrednih nasprotij, kapitalizma, socializma, razvoja demokracije, človekovih pravic in svoboščin, Evropske unije ... prof. dr. Darko Darovec Koncept, na katerem gradi avtor, je, da je sociologija družbena samorefleksija, ki med drugim vsakokratno družbeno stanje sooča s potrebo po več svobode, solidarnosti in pravičnosti na vseh ravneh. Zelo izstopa stališče, ki prodira skozi vse posamične prispevke, namreč, da sociologija ni le metodologija zgodovine, ampak metodologija vseh disciplin, ki preučujejo človeško družbo, torej kot imanentno načelo. Delo poudarja, da je prednostna naloga sociologije v odkrivanju zakonitosti družbenega in zgodovinskega razvoja in hkrati s tem sociologija omogoča kritični uvid v možnost prihodnjega družbenega razvoja. Gre za nujno refleksijo o tendencah in alternativah, ki so že prisotne in ki bodo zaradi naglega razvoja tehnike in tehnologije prinesle spremembe, ki so izziv za reorganizacijo družbe v prihodnosti. Delo tukaj ohranja – kljub postutopični naravnanosti sodobnega družboslovja – zavest o nujnosti utopičnega dojemanja, brez katerega ni refleksije o družbenih spremembah. prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth

prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat

Lesnik_naslovka_FINAL_NOVA.indd 1

28.10.2019 13:54:01