Litterae pictae

LITTERAE

LITTERAE

CHRISTINE BEIER, ANDREJ DOBLEHAR, HELENA FAJFAR, ERNST GAMILLSCHEG, TINE GERM, VLADIMIR PETER GOSS, ZDEŇKA HLEDÍKOVÁ, NATAŠA KAVČIČ, MATEJ KLEMENČIČ, MATEJA KOS, LEV KREFT, FRANZ LACKNER, KATRA MEKE, OUTI MERISALO, BORIS A. NOVAK, MONIKA OSVALD, OLGA PAULIČ, KRISTINA PREININGER, IVANA PRIJATELJ-PAVIČIĆ, ALENKA PUSCHNER, MARTIN ROLAND, ALENKA SIMONČIČ, ANDREJ SMREKAR, LEON STEFANIJA, SONJA SVOLJŠAK, FERDINAND ŠERBELJ, ŽIGA ŠMIT, SAMO ŠTEFANAC, INES UNETIČ, MARKO URŠIČ, REBEKA VIDRIH, JEDERT VODOPIVEC TOMAŽIČ, ASTA VREČKO, MIHA ZOR

PICTAE

PICTAE

SCRIPTA VARIA IN HONOREM NATAŠA GOLOB SEPTUAGESIMUM ANNUM FELICITER COMPLENTIS

UREDILA

TINE GERM IN NATAŠA KAVČIČ

ISBN 978-961-237-912-4

9 789612 379124

Litterae_picate_naslovka_1.indd 1

26.5.2017 14:27:05

LITTERAE PICTAE

SCRIPTA VARIA IN HONOREM NATAŠA GOLOB SEPTUAGESIMUM ANNUM FELICITER COMPLENTIS

UREDILA

Litterae_pictae_FINAL.indd 1

TINE GERM IN NATAŠA KAVČIČ

25.5.2017 11:26:29

Litterae pictae: Scripta varia in honorem Nataša Golob septuagesimum annum feliciter complentis Urednika: Tine Germ, Nataša Kavčič Recenzenta: Luka Vidmar, Marina Vicelja-Matijašić Lektorica slovenskega dela: Tina Petrovič Ilustracija na naslovnici: Gregor Veliki, Moralije o Jobu, Ljubljana, Nadškofijski arhiv, Ms 10 (foto: Tone Krampač, NŠAL) Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za umetnostno zgodovino Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2017 Prva izdaja Naklada: 200 izvodov Cena: 30 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Raziskovalni program št. P6-0199 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 7.072(497.4):929Golob N.(082) LITTERAE pictae : scripta varia in honorem Nataša Golob septuagesimum annum feliciter complentis / uredila Tine Germ in Nataša Kavčič. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2017 ISBN 978-961-237-912-4 1. Germ, Tine 2. Golob, Nataša, 1947289786112

Litterae_pictae_FINAL.indd 2

25.5.2017 11:26:29

Kazalo

3

Kazalo Nataša Golob, raziskovalka rokopisov, zapisanih in naslikanih črk, podob in prispodob.....................................................................................................7 Tine GERM Bibliografija 1970–2016............................................................................................17 Buchmalerei für Regensburg: Fünf Chorbücher aus Heilig Kreuz die Geschichte ihrer Ausstattung im 15. Jahrhundert................................................35 Christine BEIER Pomen medijev v slovenski konservatorski praksi......................................................65 Andrej DOBLEHAR Beobachtungen zur Gestaltung des Textes in Handschriften grammatikalischen Inhalts........................................................................................79 Ernst GAMILLSCHEG Gheeraerts’s Fable Illustrations: an Inspiration for Animal Scenes in Trost’s Decorative Borders for Dominicae Passionis Icones and Theatrum mortis humanae tripartitum by Johann Weichard Valvasor....................................................85 Tine GERM What Josef Strzygovski Did Not See.......................................................................101 Vladimir Peter GOSS Venceslao di Krumlov: i manoscritti da lui redatti e il suo autografo s otto l’influenza della scrittura umanistica.................................................................113 Zdeňka HLEDÍKOVÁ The Registers of Pope Innocent III: The Letter Nr. 320 in Reg. Vat. 4 (ASV) and Its Pictorial Commentary.................................................................................135 Nataša KAVČIČ Tri nove atribucije Valentinu Metzingerju v Celju in Ljubljani.................................145 Matej KLEMENČIČ Secesijsko steklo – nove forme, stare tehnike............................................................153 Mateja KOS Poučevanje sodobne umetnosti (in estetike).............................................................167 Lev KREFT Das Legendar Klosterneuburg, Stiftsbibliothek, Cod. 706: mit besonderer Berücksichtigung der Nikolaus-Vita................................................191 Franz LACKNER

Litterae_pictae_FINAL.indd 3

25.5.2017 11:26:29

4

Kazalo

Nekaj predlogov v zvezi z »Antičnim motivom« Pietra Liberija iz Narodne galerije v Ljubljani................................................................................207 Katra MEKE Manuscrits de médecine à la Bibliothèque du Collège de Sorbonne : Le cas du traité pseudo-galénique De spermate.........................................................225 Outi MERISALO Rima v srednjem veku: od trubadurjev do Rimane biblije..........................................235 Boris A. NOVAK Cesarica Helena in njeni spomeniki.........................................................................247 Monika OSVALD Razvoj in pomen didaktike Umetnostne zgodovine ter sodelovanje z didaktiki Filozofske fakultete v Ljubljani..............................................................259 Olga PAULIČ Rokopisne razstave v Narodni galeriji in spremljevalni programi..............................271 Kristina PREININGER Prilog poznavanju ikonografije fresaka u crkvi sv. Bazilija u Mržepu.........................283 Ivana PRIJATELJ PAVIČIĆ Umetnostna zgodovina v šolskem procesu: od devetletke do mature ........................299 Alenka PUSCHNER Ein Neufund von 1508/09, die Historia Friderici et Maximiliani und Albrecht Altdorfer........................................................................313 Martin ROLAND Kameja Ahilove solze...............................................................................................333 Alenka SIMONČIČ Fokionova žena in Kornelija....................................................................................347 Andrej SMREKAR Pris/podobe v glasbi: notice ob ustvarjalnosti Uroša Rojka.......................................357 Leon STEFANIJA Nekaj popravkov in dostavkov k inkunabulam v Škrabčevi knjižnici frančiškanskega samostana Kostanjevica.................................................................367 Sonja SVOLJŠAK Ovalne slike Frančiška Karla Remba v Viteški dvorani brežiškega gradu..................379 Ferdinand ŠERBELJ Niccolò Coccari, Niccolò di Giovanni Fiorentino in Niccolò dell'Arca: vijugava pot do identifikacije zgodnjerenesančnega umetnika...................................395 Samo ŠTEFANAC

Litterae_pictae_FINAL.indd 4

25.5.2017 11:26:30

Kazalo

5

Po sledeh vrtne umetnosti bistriškega gradiča na Loškem....................................... 405 Ines UNETIČ Meta-fizična umbrologija Leonarda da Vincija........................................................417 Marko URŠIČ Motivirana zgodovina proti humanistični umetnostni zgodovini..............................429 Rebeka VIDRIH PIXE Analysis of Pigments and Dyes in Ptuj Gratae Posteritati, 1560............................ 441 Jedert VODOPIVEC TOMAŽIČ, Žiga ŠMIT, Helena FAJFAR Skupina Četrta generacija z vidika organiziranja mladih umetnikov med obema vojnama...............................................................................................455 Asta VREČKO Typology of Borders in Arthurian Manuscript BNF, fr. 95.......................................471 Miha ZOR Imensko kazalo.......................................................................................................485

Litterae_pictae_FINAL.indd 5

25.5.2017 11:26:30

Litterae_pictae_FINAL.indd 6

25.5.2017 11:26:30

Nataša Golob, raziskovalka rokopisov, zapisanih in naslikanih črk, podob in prispodob Tine GERM

L

itterae pictae – naslikane, slikovite in barvite črke. Z raziskovanjem te pre­ poznavne prvine srednjeveških rokopisov ter seveda z drugimi likovnimi, besedilnimi, oblikovnimi in materialnimi vidiki rokopisnega gradiva se je ­Nataša Golob zapisala v zgodovino slovenske in svetovne medievistike, kodikologije in paleografije. Njena prva velika in mednarodno odmevna monografija, plod več­ letnih raziskav, je posvečena stiškim rokopisom. Knjiga z naslovom Srednjeveški kodeksi iz Stične: XII. stoletje (Slovenska knjiga, 1994) je dve leti pozneje izšla tudi v Londonu, pri ugledni založbi Harvey Miller Publishers (Twelfth-century Cistercian Manuscripts: The Sitticum Collection). Z njo je avtorica ta dragoceni del svetovne kulturne dediščine osvetlila v novi luči in Slovenijo postavila na evropski zemljevid, ki ga raziskovalci rokopisnega gradiva s svojim delom iz leta v leto širijo in izpopolnjujejo. V naslednjih letih je sledil niz objav doma in v tujini, razstave s kritičnimi katalogi, knjige in članki. Nato se je intenziv­ no ukvarjala predvsem z rokopisi iz samostanske biblioteke v Žički kartuziji in radikalno spremenila naše vedenje o tem pomembnem korpusu, ki je danes fragmentarno ohranjen po različnih svetovnih knjižnicah. Nekaj let pozneje je sledila predstavitev spomenikov knjižnega slikarstva iz Narodne in univerzitet­ ne knjižnice v Ljubljani ter predstavitev avtorjev, prepisovalcev in bralcev, ki so se ovekovečili v rokopisih iz te zbirke, oboje pod naslovom Manuscripta; dve leti pozneje pa je zaokrožila še analize rokopisov in prvotiskov iz Nadškofij­ skega arhiva v Mariboru. Raziskovalna spoznanja je predstavila v predavanjih na najuglednejših tujih univerzah in raziskovalnih inštitutih: v Rimu, Bruslju, Oxfordu, Leedsu, Parizu, Clunyju, na Dunaju, Harvardu, v Bostonu, univerzi Yale in drugod. Delo, ki poteka danes z enako raziskovalno zavzetostjo kot na začetku njene znanstvene kariere, rojeva vedno nove sadove, bogati naše pozna­ vanje srednjeveške ustvarjalnosti in krepi zavedanje o njenem pomenu. Še tako hiter pregled njenega znanstvenoraziskovalnega opusa bi nujno pomenil dolgo vrsto naštevanja, za katerega v kratkem uvodniku k jubilejni publikaciji ni pro­ stora. Posvečeno mu je posebno poglavje Bibliografija, v katerem je sistematično predstavljena kronologija njenih objav.

Litterae_pictae_FINAL.indd 7

25.5.2017 11:26:30

8

Tine GERM

Znanstveno-raziskovalno delo Nataše Golob je izjemno plodno in z njim je slovensko medievistiko na področju raziskovanja rokopisnega gradiva postavila ob bok priznanim evropskim centrom za proučevanje srednjeveške umetnosti.

O razsežnosti, odmevnosti in pomenu njenega znanstvenega opusa najbolje pri­ čajo številne objave v domačih in tujih publikacijah. Hkrati o ugledu profesorice ­Golob kot poznavalke srednjeveških rokopisov v domačem in mednarodnem strokovnem okolju govorijo pomembne funkcije, ki jih je opravljala in ji še opra­ vlja v okviru mednarodnih znanstvenih in strokovnih teles. Nataša Golob je članica združenja APICES (Association paléographie, culture, écriture, scribes), leta 1995 je bila sprejeta v odbor CIPL (Comité international de paléographie latine) in je od leta 2005 tudi članica predsedstva te krovne organizacije raziskovalcev srednjeveških rokopisov. Leta 2010 je v Ljubljani organizirala 17. kolokvij Comité international de paléographie latine, ki je bil posvečen avtografom, rokopisom, katerih zapisovalci so sami avtorji besedil. Od leta 1994 sodeluje v bilateral­ nem projektu katalogiziranje srednjeveških rokopisov v slovenskih in avstrijskih knjižnicah in arhivih v sodelovanju s Kommission für Schrift- und Buch­wesen des Mittelalters pri Avstrijski akademiji znanosti.

Ob tem je treba poudariti, da se njeno umetnostnozgodovinsko razisko­ valno delo ne omejuje izključno na iluminirane rokopise, ampak zlasti v okvi­ ru ikonografskih tem sega tudi na druga področja. Ne kaže namreč pozabiti, da se je že v okviru magistrskega študija ukvarjala z ikonografskim motivom dvanajstih mesecev in izsledke objavila v knjigi Dvanajstero mesecev: povezave in ikonograf ija likovnih in literarnih ciklov od pozne antike do renesanse (zbirka Razprave, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1985) in da je rezultate doktorske disertacije, posvečene poslikanim lesenim stropom na Slovenskem, objavila v knjigi Poslikani leseni stropi na Slovenskem do sredine 18. stoletja (Slo­ venska matica, 1988). Tudi v posameznih poznejših objavah je pokazala svoje široko poznavanje umetnosti različnih obdobij od srednjega veka do baroka.

Pri tem je pomembno dejstvo, da je njen pristop k obravnavi umetnostnih spomenikov in raziskovalnih vprašanj izrazito interdisciplinaren. Še posebej je treba poudariti literarno zgodovinski vidik, saj je Nataša Golob leta 2008 s temo Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo doktorirala tudi iz primerjalne književnosti, pri tem pa je dojemanje zapisanih vsebin po­ vezala z likovnimi deli.

Neprecenljiv je tudi njen prispevek k popularizaciji znanosti, in sicer tako njenega ožjega raziskovalnega področja – srednjeveških rokopisov, kot tudi

Litterae_pictae_FINAL.indd 8

25.5.2017 11:26:30

Nataša Golob, raziskovalka rokopisov, zapisanih in naslikanih črk, podob in prispodob

9

srednjeveške umetnosti in kulture v najširšem pomenu besede. S svojim polju­ dnoznanstvenim delovanjem je Nataša Golob pomembno vplivala na razume­ vanje srednjeveške umetnosti v različnih okoljih. Kako uspešno je njeno delo na tem področju, nazorno kažeta odmevnost in priljubljenost njenih strokovnih in poljudnoznanstvenih objav, radijskih in televizijskih oddaj (med drugim od­ mevna serija Pogled na ...; v letih 2002–2016 je nastalo okrog 60 oddaj), javnih predavanj ter otroških publikacij (na primer njene knjige v zbirki Živi srednji vek), veliko veselja je imela tudi s postavitvijo tematskih razstav »Narodna ga­ lerija na obisku« v avli Filozofske fakultete. Njeno celotno delo je predstavljeno v ločenem poglavju jubilejnega zbornika, zato lahko na tem mestu zapišemo le to, da so bile razstave, ki jih je pripravila, vedno skrbno domišljene in zanimive, televizijske oddaje odmevne in javna predavanja dobro obiskana. Pomembno delo je opravila in še opravlja tudi kot urednica knjig in strokovnih revij – naj posebej poudarimo, da je ustanovna članica uredniškega odbora revije Ars & Humanitas, priznanega interdisciplinarnega znanstvenega časopisa za huma­ nistiko in družboslovje. S svojim delom je tudi na področju poljudnoznanstve­ nega in strokovnega delovanja odprla številne nove poti ter postavila visoke standarde odličnosti v komuniciranju znanosti. Rada se je odzivala pozivom kolegov iz drugih ustanov in z njimi sodelovala pri reševanju spomenikov in pri poglabljanju znanja o zapleteni naravi rokopisnega in drugega knjižnega gradiva. Posebej trdne vezi so se stkale z oddelkom za Rokopise, redke in stare tiske v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, s Centrom za restavrira­ nje in konserviranje Arhiva Republike Slovenije ter Nadškofijskima arhivoma v Ljubljani in Mariboru.

Rezultate raziskav je – to jo je posebej veselilo – sproti prenašala v svoje pedagoško delo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je kot profesorica za evropsko umetnost srednjega veka predavala od leta 1986 do upokojitve leta 2014. V skoraj treh deset­letjih je s svojim delom in osebnostjo Oddelku za umetnostno zgodovino in umetno­ stni zgodovini kot strokovnemu področju v slovenskem visokošolskem prosto­ ru vtisnila neizbrisen pečat. Hkrati je s sooblikovanjem študijskih programov intenzivno prispevala k razvoju študija umetnostne zgodovine v Sloveniji. Po­ gosto je orala ledino, bodisi z uvajanjem posameznih novih predmetov (Uvod v ikonograf ijo, Rokopisno gradivo) bodisi s sodelovanjem pri pripravi novih študijskih programov. Generacije študentov se je spominjajo kot odlične pre­ davateljice in predane mentorice. Nataša Golob je bila mentorica dvanajstim

Litterae_pictae_FINAL.indd 9

25.5.2017 11:26:30

10

Tine GERM

doktorjem znanosti in tudi še sedaj aktivno sodeluje na doktorskem študiju.

O odličnosti njenega pedagoškega dela morda najbolje priča pomembno pri­ znanje samih študentov: Študentski svet Filozofske fakultete ji je leta 2013 podelil Priznanje za nadpovprečno uspešno pedagoško delo. Enako zgovorno je dejstvo, da so številni njeni študenti danes priznani strokovnjaki, raziskovalci in univerzitetni profesorji, ki stopajo po njenih stopinjah, četudi vsak od njih hodi po svoji poti.

Njeno pedagoško delo pa ni omejeno na visokošolski prostor – izjemno aktivna je bila tudi v sooblikovanju programov, učbenikov in učnih gradiv na osnovnošolski in srednješolski ravni. Ob izdanih učbenikih, organiziranih pre­ davanjih, izobraževalnih seminarjih za učitelje, učnih načrtih ter drugih de­ javnostih lahko jasno spremljamo njena dolgoletna prizadevanja za čim širšo izobrazbo srednješolskih učiteljev umetnostne zgodovine ter vpeljavo umetno­ stnozgodovinskih vsebin tudi na osnovnošolski ravni. Med drugim je bila pred­ sednica Komisije za kurikularno prenovo srednješolskih programov umetnostne zgodovine, članica Državne predmetne komisije za splošno maturo in predse­ dnica Maturitetne komisije za umetnostno zgodovino. Dolga leta je vodila tudi seminarje stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki jih za učitelje umetnostne zgodovine v srednjih in osnovnih šolah organizira Oddelek za umetnostno zgo­ dovino Filozofske fakultete.

Ne nazadnje je treba poudariti, da se je profesorica Golob dejavno vklju­ čevala v strokovno življenje oddelka in fakultete: bila je pobudnica številnih projektov, znanstvenih in strokovnih srečanj, razstav itd., dolgoletna pred­ stojnica Katedre za občo umetnost, predstojnica Oddelka za umetnostno zgodovino (1996‒2000), njegova predstavnica v Senatu Filozofske fakultete (1994‒2008), članica različnih delovnih teles in komisij ter prodekanja Filo­ zofske fakultete za študijske zadeve v letih 1993‒1994. Oddelek za umetno­ stno zgodovino ji dolguje zahvalo tudi za neprecenljiv fond knjig, katalogov in revij, ki jih je ob upokojitvi podarila oddelčni knjižnici. Oddelek s sodelavci in študenti je zmeraj razumela kot svoj »drugi dom« in nikoli ji ni bilo žal časa, ki ga je posvetila delovanju in razvoju oddelka ter njegovemu ugledu v javnosti.

Njen prispevek ni ostal neopažen: že leta 1995 je prejela Zlati znak Univerze v Ljubljani za raziskovalno delo, leta 2009 je prejela Trubarjevo priznanje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine, leta 2014 je prejela najvišje priznanje, ki ga podeljuje Filozofska fakulteta Univer­ ze v Ljubljani, Priznanje za življenjsko delo. Samo leto dni pozneje (2015) je

Litterae_pictae_FINAL.indd 10

25.5.2017 11:26:30

Nataša Golob, raziskovalka rokopisov, zapisanih in naslikanih črk, podob in prispodob

11

na pobudo Oddelka za umetnostno zgodovino in Senata Filozofske fakultete prejela tudi častni naziv zaslužne profesorice, s katerim Univerza v Ljubljani izkazuje spoštovanje profesorjem, ki so s svojim delom najvidneje prispevali k razvoju in ugledu univerze.

Visok jubilej je priložnost, da se slavljenec za trenutek ustavi, pogleda nazaj na prehojeno pot in opravljeno delo. Z zdravo distanco in kritično refleksijo lah­ ko presoja svoje dosežke – praviloma bolj strogo in neprizanesljivo kot kdorkoli drug. In čeprav so v slehernem raziskovalnem delu neizbežne zmote in slepe ulice, zdrsi in razočaranja, bo vendarle vsak, ki svoje delo opravlja s predanostjo, iskreno in pošteno, v njem našel zasluženo zadovoljstvo, občutek izpolnjenosti in veselja. Tudi zato, ker je na zemljevid človeškega védenja zarisal sled, ki ute­ gne biti vodilo in navdih prihodnjim generacijam. Littera scripta manet – za­ pisana beseda ostane. Zapisanim besedam, natančneje, stoletja starim, z roko na pergament zapisanim besedam, je jubilantka Nataša Golob posvetila svoje življenje raziskovalke in univerzitetne profesorice. Njena prav posebna ljubezen pa so bile in ostajajo litterae pictae, slikane črke, iniciale, katerih vrednost ni samo v tem, da z zapisom ohranjajo zgodovinski spomin, ampak tudi v tem, da s svojo lepoto razveseljujejo oko in duha. O tem veselju je profesorica Golob znova in znova govorila generacijam študentov in nanje prenašala svoje navdušenje.

Isto veselje razkrivajo njeni znanstveni in strokovni zapisi, dragocen opus, ki ni samo pomemben prispevek k razvoju stroke, ampak je neprecenljiv tudi s širšega družbenega vidika. Z njim je odprla vrata v svet srednjeveških iluminiranih ro­ kopisov številnim stanovskim kolegom in prijateljem kakor tudi širši slovenski javnosti in ljubiteljem umetnosti.

Sedaj se želi posvetiti pisanju, veliko rokopisov in prvotiskov iz slovenskih zbirk je ostalo samo v njeni dokumentaciji in to »mora priti na papir«. Pred iz­ idom je kar nekaj obsežnejših del, zbornikov in monografij, sicer pa se seznam načrtovanih člankov ne skrajšuje, raziskovalno delo pač odpira nove teme.

Prijatelji, kolegi, sodelavci, študenti in sopotniki smo profesorici Nataši ­Golob iskreno hvaležni za njeno delo in upamo, da ga bo nadaljevala z enako predanostjo kot doslej. Pričujoči zbornik prispevkov ob sedemdesetletnici želi biti iskren izraz spoštovanja, zahvale in prijateljstva.

Litterae_pictae_FINAL.indd 11

25.5.2017 11:26:30

12

Tine GERM

Sl. 1: Pri rokopisih se »terensko delo« odvija v knjižnicah in arhivih: na stalnem mestu v Rokopisni zbirki NUK, 2014.

Sl. 2: Rokopisni fragmenti zahtevajo enako pozorno dokumentiranje kot celotni kodeksi, 2014.

Litterae_pictae_FINAL.indd 12

25.5.2017 11:26:30

Nataša Golob, raziskovalka rokopisov, zapisanih in naslikanih črk, podob in prispodob

13

Sl. 3: Vznemirjenost ob prevzemu diplomske listine, 1973.

Sl. 4: S prijateljicama z oddelka, Matejo Tušar in Ido Maček Kranjc, med pripravami na novoletno srečanje, december 1996.

Litterae_pictae_FINAL.indd 13

25.5.2017 11:26:33

14

Tine GERM

Sl. 5: Pogovor o Aurhaymu z dr. Aloisom Haidingerjem v Ä?asu simpozija Gotika na Slovenskem, Narodna galerija, oktober 1994.

Sl. 6: Z dr. Wilhelmom Eggerjem, bolzanskim ĹĄkofom, na otvoritvi razstave Biblije na Slovenskem; Narodna galerija, 19. 9. 1994.

Litterae_pictae_FINAL.indd 14

25.5.2017 11:26:36

Nataša Golob, raziskovalka rokopisov, zapisanih in naslikanih črk, podob in prispodob

15

Sl. 7: Z združenimi močmi se je mednarodni simpozij Zapis in podoba uspešno zaključil: z dr. Jedert Vodopivec, julij 1996.

Sl. 8. Sproščeno razpoloženje po izpitnem roku: z dr. Samom Štefancem, januar 2003.

Litterae_pictae_FINAL.indd 15

25.5.2017 11:26:38

LITTERAE

LITTERAE

CHRISTINE BEIER, ANDREJ DOBLEHAR, HELENA FAJFAR, ERNST GAMILLSCHEG, TINE GERM, VLADIMIR PETER GOSS, ZDEŇKA HLEDÍKOVÁ, NATAŠA KAVČIČ, MATEJ KLEMENČIČ, MATEJA KOS, LEV KREFT, FRANZ LACKNER, KATRA MEKE, OUTI MERISALO, BORIS A. NOVAK, MONIKA OSVALD, OLGA PAULIČ, KRISTINA PREININGER, IVANA PRIJATELJ-PAVIČIĆ, ALENKA PUSCHNER, MARTIN ROLAND, ALENKA SIMONČIČ, ANDREJ SMREKAR, LEON STEFANIJA, SONJA SVOLJŠAK, FERDINAND ŠERBELJ, ŽIGA ŠMIT, SAMO ŠTEFANAC, INES UNETIČ, MARKO URŠIČ, REBEKA VIDRIH, JEDERT VODOPIVEC TOMAŽIČ, ASTA VREČKO, MIHA ZOR

PICTAE

PICTAE

SCRIPTA VARIA IN HONOREM NATAŠA GOLOB SEPTUAGESIMUM ANNUM FELICITER COMPLENTIS

UREDILA

TINE GERM IN NATAŠA KAVČIČ

ISBN 978-961-237-912-4

9 789612 379124

Litterae_picate_naslovka_1.indd 1

26.5.2017 14:27:05