Marko Anton Kappus – slovenski jezuit na koncu Novega sveta by Znanstvena zalozba FF

Maja Šabec, Tomaž Nabergoj, Igor Maver, Ana Cecilia Prenz Kopušar

Tomaž Nabergoj je diplomirani zgodovinar in doktor arheologije, od leta 1995 zaposlen v Narodnem muzeju Slovenije kot kustos za arheologijo visokega in poznega srednjega veka. Osrednje področje njegovega raziskovanja je materialna kultura srednjega veka, posebej orožje in bojna oprema. Leta 1991 je na potovanju po Sonori obiskal kraje, v katerih je kot misijonar bival Marko Anton Kappus. Objavil je več študij o njegovem delovanju. Igor Maver je redni profesor za angleško in ameriško književnost na FF UL, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in član Evropske akademije (Academia Europaea) v Londonu. Ukvarja se z raziskovanjem zgodnje angleške in ameriške književnosti, postkolonialnih književnosti v angleščini in diasporičnih književnosti s poudarkom na slovenski izseljenski ustvarjalnosti. Ana Cecilia Prenz Kopušar je profesorica španske in hispanoameriške književnosti na Univerzi v Trstu. Njeni interesi so tudi zaradi življenja v različnih kulturnih okoljih in večjezičnosti (španščina, italijanščina, srbščina, slovenščina) od nekdaj usmerjeni k raziskovanju medkulturnih vidikov književnosti. Od leta 2009 vodi kulturno-umetniško društvo La Casa de Kamna v Kamni Gorici.

Marko_Anton_Kappus_naslovka_FINAL.indd 1

ISBN 978-961-06-0596-6

9 789610 605966

Marko Anton Kappus – slovenski jezuit na koncu Novega sveta

Maja Šabec, Tomaž Nabergoj, Igor Maver, Ana Cecilia Prenz Kopušar

Maja Šabec je izredna profesorica za špansko in hispanoameriško književnost na FF UL in knjižna prevajalka iz španščine in francoščine. Osrednji področji njenega raziskovanja sta španska srednjeveška književnost in prevodoslovje. Je soavtorica in sourednica treh monografij s področja hispanistike.

Marko Anton Kappus – slovenski jezuit na koncu Novega sveta

Monografija z različnih perspektiv izvirno obravnava malo poznano poglavje iz slovenske kulturne zgodovine, tj. življenje in delovanje jezuita Marka Antona Kappusa. Avtorji izhajajo iz njegovih ohranjenih zapisov in jih s poglobljenimi študijami, ki upoštevajo tako temeljno literaturo kot najsodobnejše znanstvene izsledke z različnih področij, umestijo v širok družbenozgodovinski kontekst takratne Evrope in kolonialne Amerike. Knjiga bo prispevala k poznavanju družbenozgodovinskih in kulturnih dogajanj, ki so odločilno oblikovala sodobni svet in v katerih je bil udeležen tudi današnji slovenski prostor. (iz recenzije dr. Mirjane Polić Bobić) Monografija je hkrati natančen pregled doslej objavljenih razprav o uglednem članu jezuitske redovne skupnosti in misijonarju Marku Antonu Kappusu ter znanstvenih spoznanj, do katerih so avtorji prišli v zadnjih letih, po odkritju vrste novih arhivskih virov. Kot organizator misijonskih postaj in v tem pogledu tudi del kolonialnega sistema, ki ga je v Novem svetu vzpostavljala Španija, je Kappus segal na različna področja življenja prvotnih prebivalcev in kolonistov. Še vedno velja za pomembnega posrednika novih znanj o Ameriki v Evropo. Monografija vsebuje reprodukcije, prepise in prevode vrste izvirnih dokumentov, ki govorijo tako o Kappusu kot o okoljih, v katerih je živel in deloval. (iz recenzije dr. Bogdana Kolarja)

15. 02. 2022 14:09:10

Maja Šabec, Tomaž Nabergoj, Igor Maver, Ana Cecilia Prenz Kopušar

Marko Anton Kappus – slovenski jezuit na koncu Novega sveta

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 1

15. 02. 2022 14:29:43

Marko Anton Kappus – slovenski jezuit na koncu Novega sveta Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333, e-ISSN 2712-3820) Avtorji: Maja Šabec, Tomaž Nabergoj, Igor Maver, Ana Cecilia Prenz Kopušar Recenzenta: Bogdan Kolar, Mirjana Polić Bobić Lektor: Aljoša Dobovišek Prevod povzetka: Mateja Petan Lektura povzetka: Oliver Currie Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau, Eva Vrbnjak Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2021 Prva izdaja Naklada: 200 izvodov Cena: 29,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij.

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographies).

Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610605959 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=96113155 ISBN 978-961-06-0596-6 E-knjiga COBISS.SI-ID=96018179 ISBN 978-961-06-0595-9 (PDF)

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 2

15. 02. 2022 14:29:43

Kazalo vsebine Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 1

V Evropi ohranjena pisma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 1.1

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

1.2

»Indijska pisma« – litterae indipetae . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 1.2.1 Kappusovo »indijsko« pismo . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 1.2.2 Pismo in uradni dopis avstrijskega provinciala Joannesa Aboetha generalu Družbe Jezusove . . . . . . . . 25

1.3

Eusebio Francisco Kino in njegov zemljevid Kalifornije ter Kappusovo pismo na Dunaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

1.4

Izpoved zaobljub . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

1.5

Pismo s Kanarskih otokov Michaelu dell Potaeju . . . . . . . . . . . 42

1.6

Seznam jezuitskih patrov v Misijonu San Francisco Javier . . . . . 47

1.7

Pisma iz Amerike domov na Kranjsko . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 1.7.1 Pismo teti Frančiški Adlmann iz leta 1689 . . . . . . . . . . . 49 1.7.2 Pismo bratu Janezu iz leta 1691 . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 1.7.3 Pismo Janezu Gregorju Dolničarju iz leta 1691 . . . . . . . 60 1.7.4 Pismo bratu Janezu iz leta 1699 . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

1.8 2

Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

Pisma v španščini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 2.1

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

2.2

Duhovna osvojitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 2.2.1 Krstne knjige . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 2.2.2 Pokristjanjevanje »na terenu« . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 2.2.3 Kalifornijske raziskovalne odprave in Kronika Zgornje Pimerije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 2.2.3.1 Oskrbovanje misijonske mreže . . . . . . . . . . . . 92

2.3

Misijoni kot del kolonizatorskega sistema . . . . . . . . . . . . . . . 95 2.3.1 Misijon kot gospodarska enota . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 2.3.1.1 Popis prebivalcev in dobrin v okraju Cucurpe . . .97 2.3.1.2 Lastnina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 2.3.2 Odnosi s civilno in vojaško oblastjo . . . . . . . . . . . . . . 101

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 3

15. 02. 2022 14:29:43

2.3.2.1 Odzivi staroselcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 2.3.2.2 Poročilo o uporu ljudstva Pima . . . . . . . . . . 106 2.4

Komunikacija z Misijonsko prokuro . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 2.4.1 Naročilnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 2.4.2 Plačila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 2.4.3 Transport . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 2.4.4 Finančne težave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158 2.4.5 Zadnja pisma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161

2.5 3

Seznam pisem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171

Med geografskimi odkritji, evangelizacijo in globalizacijo . . . . . 271 3.1

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 271

3.2

Kappus in Kino: Kalifornija kot polotok . . . . . . . . . . . . . . . . 274 3.2.1 Modre morske školjke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 278 3.2.2 Zemljevidi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 281

3.3

Smrt misijonarja Francisca Javierja Saete . . . . . . . . . . . . . . . 285

3.4

Evangelizacija in globalizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292

Pesnitev Enthusiasmus kot izraz globalnega delovanja jezuitov . 297 4.1

Dosedanji podatki in objave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 297

4.2

Ponovno odkritje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299

4.3

Naslovna stran . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300

4.4

Posvetilo naslovniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 306

4.5

Pesnitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 309 4.5.1 Vsebina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 310 4.5.2 Kronogrami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 314 4.5.3 Antični liki, motivi in prispodobe . . . . . . . . . . . . . . . 316 4.5.4 Praznovanja v Ciudad de Méxicu v čast novorojenemu princu . . . . . . . . . . . . . . . . . . 322

4.6

Zgodovinski kontekst pesnitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 325

4.7

Izid Enthusiasmusa in podobni tiski v Mehiki . . . . . . . . . . . . 328

4.8

Praznovanja po vsem imperiju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 332

4.9

Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 336

4.10

Prepis pesnitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 338

4.11

Reprodukcije pesnitve Enthusiasmus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 352

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 4

15. 02. 2022 14:29:44

Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 361 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 369 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 389

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 5

15. 02. 2022 14:29:44

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 6

15. 02. 2022 14:29:44

Predgovor Jezuit Marko Anton Kappus, doma iz Kamne Gorice, se je leta 1687 v okviru vélikega pokristjanjevalskega projekta Družbe Jezusove odpravil v Novi svet in ostal tam do konca življenja. Deloval je v času, ko meje Nove Španije še niso bile dokončno zarisane: skoraj dvesto let po zavzetju Tenochtitlana pod vodstvom Hernána Cortésa in osvajalskih odpravah njegovih naslednikov, ko se je kolonialni sistem že popolnoma razvil in utrdil, so na skrajnem severozahodu današnje Mehike in jugozahodu današnjih Združenih držav Amerike ostala ozemlja, na katerih so živela staroselska ljudstva,1 ki si jih španska krona še ni podredila. V procesu kolonizacije teh težko dostopnih predelov je jezuitski red odigral odločilno vlogo in del te zgodbe je bil tudi slovenski misijonar. Rodil se je 12. aprila 1657 v ugledni in premožni družini v Kamni Gorici pri Radovljici. Devetnajstleten je vstopil v jezuitski red, od leta 1679 do 1683 poučeval latinščino v jezuitskih kolegijih v Ljubljani, Leobnu in Zagrebu, nato pa študiral teologijo najprej v Gradcu in potem v Bolonji in Milanu. Od tod je leta 1685 dvakrat pisal generalu Družbe Jezusove v Rim s prošnjo za odhod v misijone. Drugič se mu je želja izpolnila. Leta 1686 je bil posvečen v duhovnika, leto pozneje pa je z drugo skupino srednjeevropskih jezuitskih misijonarjev odplul v Novo Španijo. Iz pristanišča Vera Cruz, kamor je prispel 15. septembra 1687, je odšel najprej na sedež province v Ciudad de México, konec leta pa je bil napoten v Sonoro in aprila 1688 je prevzel prve misijonske zadolžitve v Cucurpu. Tam je ostal osem let, od leta 1694 kot rektor novoustanovljenega rektorata Nuestra Señora de los Dolores. Aktivno je sodeloval s slovitim misijonarjem, kartografom in raziskovalcem tega območja Tirolcem Eusebiem Franciscom Kinom2 (1645–1711) pri pokristjanjevanju okoliških staroselskih prebivalcev in odkrivanju novih predelov. Med drugimi pomembnimi sodelavci velja omeniti predvsem Moravca Adama Gilga (1651– 1710?) ter Italijana Juana Marío Salvatierro (1648–1717) in Francisca Javierja Saeto (1664–1695). Leta 1696 se je iz Cucurpa preselil v Mátape, ker je bil imenovan za rektorja tamkajšnjega kolegija in s tem vodjo pomembnega središča, v katerem so se zbirala sredstva za oskrbovanje novoustanovljenih misijonskih vasi. Od tam je leta 1701 poslal na Dunaj znameniti Kinov zemljevid, ki je predstavljal Spodnjo Kalifornijo kot polotok, in ne več kot otok, kakor so jo prikazovali dotlej. Od leta 1708 do konca življenja je deloval v Arivechiju, od leta 1715 na odgovornem in napornem mestu vizitatorja sonorskih misijonov. Umrl je 30. novembra 1717. 1 2

Za poimenovanje avtohtonih prebivalcev uporabljamo izraz staroselci in staroselska ali domorodna ljudstva. Jezuiti so v skladu s takratnim poimenovanjem govorili o Indijancih (šp. »indios«) in v prevodih izvirnih besedil ohranjamo to obliko. Uveljavljena je hispanizirana oblika imena Eusebio Francesco Chini, nemško Eusebius Franz Kühn.

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 7

15. 02. 2022 14:29:44

Rimskokatoliška cerkev je od začetka sodelovala pri raziskovalskih in osvajalskih odpravah in je bila poleg krone najpomembnejša institucija kolonialnega sistema. Svetni duhovniki so skrbeli predvsem za bogoslužje v mestih, torej za španske priseljence in kreole, pokristjanjevanje poganskih staroselcev pa so večinoma prevzeli verski redovi. V Novi Španiji so bili to sprva frančiškani, dominikanci in avguštinci, po letu 1566, ko je španski kralj Filip II. pozval takratnega generala Družbe Jezusove Francisca Borjo, naj pošlje tja tudi misijonarje svojega reda, pa so se jim pridružili še jezuiti.3 Leta 1572 so ustanovili jezuitsko misijonsko provinco v Ciudad de Méxicu, leta 1591 pa so se prvi patri4 podali v še neodkrite predele na severozahodu, da bi evangelizirali tamkajšnja domorodna ljudstva in jih s tem kot podanike čedalje obsežnejšega Španskega kraljestva pripravili na življenje v novi krščanski družbi. Območje delovanja so počasi, a vztrajno širili, hkrati in v soodvisnosti z ekspanzijo kolonialnega sistema. Od prvih misijonskih postaj ob reki Sinaloa leta 1591 so v stotih letih prodrli v Sonoro, Durango in Chihuahuo, v 18. stoletju pa še v t. i. Zgornjo Pimerijo (danes severna Sonora in južna Arizona) in Spodnjo Kalifornijo. Na teh obrobnih ozemljih, kjer konkvista z vojaškimi metodami zaradi nomadskega ali polnomadskega načina življenja in bojevitosti nekaterih avtohtonih ljudstev ni bila učinkovita, so jezuiti v dvesto letih zgradili učinkovit, do podrobnosti izdelan in utečen verski in družbenogospodarski sistem. Za špansko krono je bilo območje današnje severozahodne Mehike in Spodnje Kalifornije izjemno pomembno, ne le zaradi naravnih bogastev (srebro, zlato, baker), temveč tudi zaradi geostrateškega položaja za trgovanje s španskimi Filipini in Kitajsko. Sprva so bili misijonarji razen redkih izjem samo Španci, vendar jih je bilo zaradi širjenja misijonske mreže, ne le v Mehiki, temveč tudi v Južni Ameriki in na tihomorskih otokih, kmalu premalo, zato je bil leta 1664 – na večkratne pozive mehiške jezuitske province generalu v Rimu – sklenjen dogovor med Španskim kraljestvom in Družbo Jezusovo, da je lahko četrtina misijonarjev tudi iz držav, ki so dinastično povezane s špansko krono, torej iz avstrijskih dežel, Češke, Ogrske, dela Nizozemske in severne Italije. In tako je leta 1680 odplula na pot čez Atlantik prva skupina triindvajsetih jezuitov iz srednje Evrope, med katerimi je bil tudi Eusebio Francisco Kino, naslednja skupina, ki se ji je pridružil Slovenec oziroma Kranjec Marko Anton Kappus, pa je odpotovala sedem let pozneje. 3 4

Jezuitski red je leta 1534 ustanovil Ignacij Lojolski (1492–1556) s somišljeniki, med njimi je najpomembnejši Fančišek Ksaverij (1506–1552). Člani Družbe Jezusove so patri (lat. »pater«, šp. »padre« – ‘oče’). V prevodih ohranjamo izvirni pomen in uporabljamo izraz »oče«, drugje »pater«.

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 8

15. 02. 2022 14:29:44

Slovenski jezuit je začel misijonarsko pot v obdobju največjega razmaha delovanja Družbe Jezusove, v drugi polovici njegovega življenja v Novi Španiji pa so se politična razmerja v Evropi bistveno spremenila in jezuiti so čedalje bolj padali v nemilost. Marko Anton Kappus usodnega izgona reda ni doživel, umrl je petdeset let prej, se pa iz njegovih zapisov razločno razbere, da je tudi na lastni koži občutil preteče politične posledice, ki so pomenile »začetek konca«. Februarja 1767 je španski kralj Karel III. zaradi očitkov o zaroti, češ da gradijo lastno kraljestvo, izdal dekret o izgonu jezuitov z vseh ozemelj Španskega kraljestva, torej tudi iz Amerike. Leta 1773 je papež Klemen XIV. red ukinil. V slovenski prostor je najobsežnejše védenje o Marku Antonu Kappusu prispeval Janez Stanonik v vrsti izčrpnih člankov v angleškem jeziku, ki jih je objavil od leta 1986 do 2007 v reviji Acta Neophilologica. V njih je na podlagi konkretnih podatkov, ki jih je zbral v Evropi in v Združenih državah Amerike, razgrnil biografski in širši kulturnozgodovinski okvir Kappusovega delovanja najprej v Evropi in nato v Novem svetu. Podrobneje se je posvetil dotlej poznanim pismom, ki jih je slovenski misijonar poslal iz Mehike v Evropo – štiri na Kranjsko in dve na Dunaj –, in priobčil transkripcije izvirnikov v nemščini oziroma latinščini in njihov prevod v angleščino. Opozoril je tudi na pesnitev v latinščini Enthusiasmus, za katero se je vedelo, da jo je Kappus izdal leta 1708 v Ciudad de Méxicu, a se je izgubila sled za njo, in si prizadeval, da bi jo našel, a pri tem ni bil uspešen. Stanonikovo delo je z novimi izsledki nadgradil Tomaž Nabergoj v študijah v angleškem, slovenskem in španskem jeziku (1998, 1999, 2009, 2011) v domačih in tujih publikacijah. Še posebej pomembni sta njegovi objava in analiza edinega v celoti ohranjenega pisma iz korespondence s Kinom (1998), ki ga je našel leta 1991 v še neobjavljenem gradivu Mehiškega državnega arhiva. Igor Maver (2016) je objavil pregleden prispevek o dotedanjih raziskavah o Kappusu in dodal nekaj še neobjavljenih dokumentov, ki so shranjeni v arhivu na sedežu Družbe Jezusove v Rimu, in transkripcijo Kappusovega pisma v španščini iz leta 1695 provincialu Almonacirju. Istega leta je izšla dvojezična knjiga v slovenščini in angleščini, v kateri je Peter Rožič uredil in deloma prevedel iz angleščine spis, ki ga je o Kappusu napisal slovenski izseljenski duhovnik in misijonar Janez Zaplotnik (1883–1978). Maja Šabec se je posvetila podrobnostim Kinovih metod pokristjanjevanja, ki jih je Kappus ostro kritiziral (2017), in sintetičnemu pregledu Kappusovih španskih pisem, ki jih hranijo arhivi v Mehiki, z integralnim prevodom zadnjega ohranjenega pisma (2018). Slovenskega jezuita sicer obravnavajo še Erik Kovačič (1973), Jerneja Petrič (1982), Zmago Šmitek (1991), Aleksandra Mrdavšič (2007) in Stanislav Južnič (2018). Prisoten je tudi v delih tujih raziskovalcev jezuitske tematike: Bernd

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 9

15. 02. 2022 14:29:44

Hausberger je v bio-bibliografiji jezuitskih misijonarjev iz Srednje Evrope (1995) zbral seznam 40 Kappusovih zapisov ali dokumentov o njem in v drugih študijah objavil tudi nekaj odlomkov iz njegovih pisem, Albrecht Classen (2013, 2014) omenja delovanje slovenskega jezuita v povezavi z nemškimi raziskovalci-misijonarji 18. stoletja, Gabriel Gómez Padilla (2009) pa v študiji o uporu staroselcev Pima leta 1695 postavi v središče analize Kappusovo poročilo o tem dogodku. V doslej objavljenih študijah so bili predstavljeni različni vidiki Kappusove življenjske poti: družinsko ozadje, šolanje in nato poučevanje v jezuitskem kolegiju, študij v Gradcu, Bolonji in Milanu, poznanstva z verskimi in posvetnimi intelektualci, prošnja za odhod v misijone, potovanje iz Cádiza do končne destinacije, življenjske razmere v Sonori, udomačitev med staroselci, njegov odnos do njih in skrb zanje, občudovanje narave in njenih darov, zdravstvene težave, upor ljudstva Tarahumara, avtorstvo pesnitve v latinščini, napredovanje v hierarhiji do mesta rektorja kolegija in nato vizitatorja za Sonoro. Najpogosteje pa je omenjen kot prijatelj in tesen sodelavec Eusebia Francisca Kina pri zahtevnih odpravah proti Spodnji Kaliforniji in »pooblaščeni« pošiljatelj njegovega zemljevida Kalifornije kot polotoka na Dunaj leta 1701. Avtorji monografije smo si prizadevali dopolniti in nadgraditi doslej zbrano gradivo in raziskave o Kappusu z novimi avtentičnimi dokumenti, številnimi podatki in razlagami ter tako čim bolj celostno predstaviti raziskovalcem in drugi strokovni in širši javnosti delovanje Marka Antona Kappusa v kontekstu procesov kristjanizacije in kolonizacije današnje Mehike, natančneje Sonore in Spodnje Kalifornije. Prevodi besedil, reprodukcije rokopisov in drugih avtentičnih dokumentov ter kritične študije, ki osvetlijo lik slovenskega jezuita iz različnih zornih kotov, odpirajo pogled v razgibano dinamiko družbenozgodovinskih procesov v zahodnem svetu na prehodu iz 17. v 18. stoletje in poskušajo približati njihovo dojemanje s perspektive ljudi, ki so jih sooblikovali. Izhajamo iz zgodovinskih virov, predvsem torej iz Kappusovih pisem in drugih zapisov ter iz preverjene in z arhivskim gradivom podprte strokovne literature izpod peresa tako sodobnikov in sopotnikov iz Kappusovega časa kot poznejših historio grafov, vključno z objavami sodobnih mehiških in drugih poznavalcev kolonialne zgodovine in jezuitskih misijonov. Gre torej za nov, kakovosten premik v prikazu Kappusovega življenja in dela, prav tako pa v interpretaciji zbranega dokumentarnega gradiva. Pri tem se je med drugim pokazalo, da je mogoče tudi nekatere teze oziroma hipoteze, ki so jih oblikovali slovenski avtorji, osvetliti z drugačnih zornih kotov in preseči.5 Želimo si, da bi knjiga spodbudila nadaljnje zgodovinske, 5

Na primer pretirane ali zmotne trditve o Marku Antonu Kappusu kot raziskovalcu ali znanstveniku, začetniku slovenskega izseljenstva v Ameriko in celo pesniku.

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 10

15. 02. 2022 14:29:44

kulturološke, sociološke, antropološke, literarne, jezikoslovne in druge raziskave, ki bodo obogatile védenje ne le o Marku Antonu Kappusu, temveč o dejavnikih, ki nas umeščajo v skupni pretekli, sedanji in prihodnji svet. K temu bo, verjamemo, pripomogel tudi obsežen seznam citirane literature. Kappusova pisna zapuščina se je zaradi njegove pestre življenjske poti ohranila v različnih arhivih v Evropi, Mehiki in Združenih državah Amerike. Zbrali smo vse po našem védenju dostopno arhivsko gradivo, ga prvič v celoti prevedli v slovenščino – Kappus je pisal v latinščini, nemščini in španščini – ter razvrstili po geografskih, kronoloških, jezikovnih in tematskih kriterijih. Vsebina Kappusovih pisem je dovolj pestra in nabor njihovih naslovnikov dovolj razvejen, da je mogoče sestaviti dokaj celostno sliko ne le njegovega misijonarskega življenja, temveč tudi širšega konteksta, v katerem je potekalo osvajanje Mehike, in predstaviti vlogo, ki so jo v tem zgodovinskem procesu odigrali jezuitski misijonarji. V zbirki Kappusovih besedil, ki smo jih zbrali v knjigi, zaseda posebno mesto pesnitev Enthusiasmus, ki je več kot sto let veljala za izgubljeno in njena vsebina ni bila poznana. Med zbiranjem gradiva za pričujočo monografijo je Tomaž Nabergoj našel ohranjen izvod te izjemne stvaritve in razkril neprecenljive podatke, ne le o Kappusovem pesniškem mojstrstvu, temveč o – celo v današnjih časih težko predstavljivih – globalnih razsežnostih kolonizacije. V prvem delu monografije je Igor Maver zbral latinska in nemška pisma Marka Antona Kappusa in v evropskih arhivih ohranjene dokumente o njem. Prvi sklop sestavljajo zapisi, ki pričajo o njegovih prizadevanjih za odhod v misijone in ki jih hrani Arhiv Družbe Jezusove v Rimu. Tam sta tudi prvič objavljena Kappusov rokopis iz Mátapa, v katerem izreka četrto redovno zaobljubo, in evidenca misijonarjev, ki so delovali v misijonu San Francisco Javier. Drugi sklop so pisma, ki jih je Kappus pisal različnim naslovnikom na Stari celini in po katerih je bil doslej najbolj poznan. Posebej pomembno mesto med njimi ima tisto na Dunaj, ki je spremljalo sloviti zemljevid Kalifornijskega polotoka Eusebia Francisca Kina. Najbolj slikovita pa so štiri osebna pisma, v katerih naslovnikom, dvema sorodnikoma in prijatelju na drugi strani oceana, poskuša čim bolj približati »Novi« svet in ki so zato polna živih opisov narave, podnebnih značilnosti, rastja, živali, staroselcev in njihovega načina življenja ter osebnih izkušenj z njimi. Drugi del je v celoti posvečen Kappusovim rokopisom v španskem jeziku, ki z izjemo dveh še niso bili objavljeni in smo jih pridobili iz mehiških arhivov. Maja Šabec je proučila in prevedla v slovenščino 32 pisem, v katerih slovenski misijonar seznanja nadrejene znotraj jezuitske province z vsemi vidiki svojega delovanja, najprej s svoje prve destinacije v Cucurpu in sosednih vaseh, nato kot rektor kolegija v 11

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 11

15. 02. 2022 14:29:44

Mátapu in nazadnje iz Arivechija, od koder je proti koncu življenja opravljal funkcijo vizitatorja vseh sonorskih misijonov. Študija vključuje še tri dokumente, ki so naslovljeni na Kappusa, ter odlomke njegovih pisem ali omemb v Kinovi kroniki o Zgornji Pimeriji. Vsebinsko in časovno raznovrstno gradivo je združeno v tri večje tematske sklope: najprej zapisi, ki pričajo o izpolnjevanju osnovnega, torej verskega poslanstva, nato tisti, ki nazorno ilustrirajo specifiko gospodarske in politične vpetosti jezuitske mreže misijonov v kolonizatorski proces, in nazadnje še dopisi finančno-administrativne narave, ki omogočajo vpogled v podrobno zamišljen, čeprav ne vedno brezhibno delujoč sistem oskrbovanja misijonov. Tretji del izhaja iz zgodovine idej 17. in 18. stoletja. Ana Cecilia Prenz Kopušar umesti življenje Marka Antona Kappusa v presečišče z ene strani domišljijskega, z druge pa intelektualnega razsvetljenskega duha časa, v katerem je živel in ki je globoko preoblikoval podobo sveta. V ospredju študije so predvsem tiste epizode, dejanja, odločitve in naključja iz Kappusovega misijonarskega življenja, ki se prepletajo z ambicioznimi načrti Eusebia Francisca Kina. Izriše se miselni lok od »imaginarne geografije« viteških romanov, ki je vplivala tudi na domišljijo raziskovalcev in z njo pogojeno videnje »resničnosti« ob srečanju dveh svetov, do odkritij, kakršno je bilo Kinovo o polotoški naravi Kalifornije in ki so prispevala k izgradnji ne več fantazijskega sveta, temveč verodostojne, »izmerjene«, izpričane resničnosti. Komplementarna tem odkritjem je tudi Kinova naravnanost k izgradnji tega, čemur danes rečemo globaliziran svet, ki bolj kot na principih krščanskega univerzalizma, imperializma, evrocentrizma ali kolonializma temelji na ideji kulturnega posredovanja. Slovenski misijonar je bil, čeprav se s sodelavcem ni vedno strinjal, delček tega preobrata. Študija odpira tudi kompleksno vprašanje oblikovanja diskurza o domorodnih prebivalcih, s katerimi so jezuiti prihajali v stik in si prizadevali za njihovo (popolno) akulturacijo. Zadnji, četrti del monografije prinaša neprecenljiv in vsaj deloma nepričakovan prispevek k poznavanju zapuščine slovenskega jezuita: seznanitev z dolgo pogrešano pesnitvijo v latinščini iz leta 1708, o kateri je bilo iz posrednih virov znano le, da jo sestavlja 276 kronogramskih verzov, posvečenih burbonskemu princu Ludviku Filipu. Prizadevanja raziskovalcev, da bi našli to publikacijo, niso bila uspešna vse do letos, ko je Tomaž Nabergoj odkril izvod tega dragocenega literarno-zgodovinskega vira v baskovski regionalni knjižnici. Pesnitev je prepisal, predstavil njeno vsebino in utemeljil njeno umetniško, intelektualno in simbolno vrednost z umestitvijo v politično-zgodovinski in kulturni kontekst začetka 18. stoletja. Konkretni dogodek, ki ga je upesnil slovenski jezuit – rojstvo oziroma slovesnosti ob rojstvu prestolonaslednika –, ilustrirajo tudi zapisi Kappusovih sodobnikov v drugih

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 12

15. 02. 2022 14:29:44

španskih kolonijah in v Evropi. V tej luči se Marko Anton Kappus izkaže ne le kot nadarjen verzifikator, temveč kot velik poznavalec grško-rimske mitologije in literarnega izročila, pesnitev Enthusiasmus pa kot odraz globalnega delovanja španske krone za krepitev navzočnosti na ozemljih vsega imperija in hkrati odraz vloge, ki so jo pri tem odigrali jezuiti.

Slika na naslednjih dveh straneh: Zemljevid območja misijonov v času Eusebia Francisca Kina, med njimi tudi krajev, v katerih je deloval Marko Anton Kappus (Cucurpe, Tuape, Opodepe, Mátape, Arivechi, Bacanora). Vir: Ernest J. Burrus, 1971: Kino and Manje, Explorers of Sonora and Arizona: Their vision of the future. Rome: Jesuit Historical Institute; St. Louis Mo.: St. Louis University, priloga.

Marko Anton Kappus_FINAL.indd 13

15. 02. 2022 14:29:44

Maja Šabec, Tomaž Nabergoj, Igor Maver, Ana Cecilia Prenz Kopušar

Marko_Anton_Kappus_naslovka_FINAL.indd 1

ISBN 978-961-06-0596-6

9 789610 605966

Marko Anton Kappus – slovenski jezuit na koncu Novega sveta

Maja Šabec, Tomaž Nabergoj, Igor Maver, Ana Cecilia Prenz Kopušar

Marko Anton Kappus – slovenski jezuit na koncu Novega sveta

15. 02. 2022 14:09:10