Misli svetlobe in senc. Razprave o filozofskem delu Marka Uršiča by Znanstvena zalozba FF

ISBN 978-961-06-0430-3

9 789610 604303

Misli_svetlobe_in_senc_naslovnica_FINAL.indd 1

Razprave o filozofskem delu Marka Uršiča

MISLI SVETLOBE IN SENC

Prof. dr. Marko Uršič (roj. 1951) je upokojeni profesor za logiko in filozofijo narave na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegov filozofski in leposlovni opus obsega vrsto knjig in mnogo člankov v domačih in tujih revijah. Med Uršičevimi zgodnejšimi knjigami so filozofski esej Enivetok (1981), fantastični roman Razpoke (1985), razprave s področja filozofske logike Matrice logosa (1987), roman-dnevnik Romanje za Animo (1988) ter religiološko-filozofske razprave z naslovom Gnostični eseji (1994). S soavtorico Olgo Markič sta napisala visokošolski učbenik Osnove logike (1997), ki je bil večkrat ponatisnjen. Ustanovil in urejal je religiološko in filozofsko revijo Poligrafi (od 1996), v kateri je, med drugim, uredil zbornik Panteizem (1998) in monografijo Nikolaj Kuzanski (2001). Pri Slovenski matici je bil urednik Kozmoloških dialogov Giordana Bruna v prevodu Mojce Mihelič, zadnjih nekaj let pa ureja Plotinove Zbrane spise v prevodu Sonje Weiss. Uršičevo glavno knjižno delo je velika tetralogija Štirje časi s podnaslovom »Filozofski pogovori in samogovori«, ki je izhajala pri Cankarjevi založbi v obdobju 2002–2015. Kot profesor je poleg logike predaval predvsem filozofsko kozmologijo, filozofijo prostora in časa ter renesančno filozofijo, o katerih je imel tudi več ciklov javnih predavanj v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je predaval predmet Teorija simbolnih form. S predavanji je gostoval tudi na več tujih univerzah (Salzburg, Praga, Nancy, Split, Tokio idr.). V soavtorstvu z Olgo Markič in Andrejem Uletom je izdal angleško knjigo Mind in Nature: From Science to Philosophy (2012), sam pa je avtor knjige Shadows of Being: Four Philosophical Essays (2018, ponatis 2019). Od leta 2020 vodi odsek za filozofijo pri Slovenski matici. Zadnja leta se posveča predvsem filozofiji (novo)platonizma in japonskemu budizmu. Živi z ženo Lučko na Krasu in v Ljubljani.

MISLI SVETLOBE IN SENC Razprave o filozofskem delu Marka Uršiča

Uredili: Maja Malec in Olga Markič

6. 04. 2021 12:07:29

Misli svetlobe in senc Razprave o filozofskem delu Marka Uršiča Uredili: Maja Malec, Olga Markič

Ljubljana, 2021

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 1

7. 04. 2021 07:01:42

Misli svetlobe in senc

Razprave o filozofskem delu Marka Uršiča Urednici: Maja Malec, Olga Markič

Recenzenta: Franc Mali, Toma Strle

Lektoriranje prispevkov v slovenščini: Nina Petek Oblikovanje in prelom: Jure Preglau

Fotografija na naslovnici: Peščeni stožec v zenovskem templju Kōdai-ji, Kyoto – Foto: Marko Uršič Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za filozofijo

Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2021 Prva izdaja

Naklada: 200 izvodov Cena: 19,90 EUR

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. Izjema so pesmi na straneh 9 in 241–246. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. With the exception of the poems on pages 9 and 241-246. Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2020. Raziskovalni program št. P6-0252 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610604310

Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=53610499 ISBN 978-961-06-0430-3 E-knjiga COBISS.SI-ID=53933315 ISBN 978-961-06-0431-0 (pdf )

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 2

7. 04. 2021 07:01:42

Kazalo

Kazalo Uvodne besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 Nekaj besed v zahvalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 Marko Uršič Pesem za Marka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 Boris A. Novak I. METAFIZIKA IN KOZMOLOGIJA O potencialnosti, aktualnosti in duhu: Pogovor o duhu z Markom Uršičem �� 13 Andrej Ule Med večnim življenjem in toplotno smrtjo vesolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Tine Hribar Druga plovba Marka Uršiča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Sonja Weiss II. VSELEJ SEDANJA PRETEKLOST Skozi vrata brez vrat – romanja z(a) Markom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Nina Petek Marko Uršič, bralec Dionizija Areopagita . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Gorazd Kocijančič Naproti Tretji dobi ali o spravi med etiko in teologijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Lenart Škof Umetniške sence in Berkeleyjeva senca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Božidar Kante III. FENOMENI IN SIMBOLNE FORME Neobjektivna znanost? Fenomenološka kritika objektivne misli . . . . . . . . . . . . . . 99 Sebastjan Vörös Uršičeva recepcija Cassirerjeve filozofije simbolnih form . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Borut Ošlaj

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 3

7. 04. 2021 07:01:42

Kazalo

IV. LOGIKA IN ANALIZA, UMETNA INTELIGENCA Logika in vsebina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 Danilo Šuster Pomen možnih svetov za analitično metafiziko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 Maja Malec O nekaterih predpostavkah bayesijanskega argumenta . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173 Peter Lukan Laganje in negotovost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187 Borut Trpin Prvi in drugi val umetne inteligence . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 Olga Markič V. ŠTIRJE ČASI »Štirje časi so dani človeku ...«: Razmišljanje o ciklu Štirje časi Marka Uršiča �� 215 Lucija Stepančič Poletje duše filozofa Marka Uršiča: Marsilio Ficino in florentinski novoplatonizem . . .225 Igor Škamperle Med Razpokami in Sencami: Pogled na Razpoke, Štiri čase in Sence z vidika Leonardove podmornice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231 Nena Škerlj Vrata nepovrata (dva odlomka iz eposa) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 241 Boris A. Novak Izbrana bibliografija red. prof. dr. Marka Uršiča za obdobje 1972–2020 �� 247 Marjetka Ščelkov Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 4

7. 04. 2021 07:01:42

Uvodne besede

Uvodne besede Profesor Marko Uršič je na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predaval od leta 1992 do upokojitve leta 2018. Maturiral je na klasični gimnaziji, diplomiral, magistriral in doktoriral pa na Oddelku za filozofijo na FF UL. Po diplomi je več let služboval kot novinar in nato kot urednik na založbi Mladinska knjiga. Doktorsko disertacijo Implikacija in logična nujnost (1990) je napisal pod mentorstvom prof. Franeta Jermana. Po doktoratu se je na Univerzi v Salzburgu pod mentorstvom prof. Paula Weingartnerja izpopolnjeval v logiki relevance. Profesor Uršič je številnim generacijam študentov filozofije predaval logiko, »orodje« racionalnega mišljenja in spoznanja. Za ta predmet je s soavtorico Olgo Markič napisal tudi učbenik Osnove logike. Na Oddelek za filozofijo je uvedel predmetno področje filozofije narave in predaval predmete Filozofija narave, Sodobna filozofska kozmologija, Filozofija prostora in časa ter Človek in kozmos v renesansi. Na FDV je študentom kulturologije predaval predmet Teorija simbolnih form. Leta 2003 je postal redni profesor za logiko in filozofijo narave. Pozneje je bil tudi vodja katedre za logiko, analitično filozofijo in spoznavno teorijo ter v enem mandatnem obdobju predstojnik Oddelka za filozofijo FF UL. Bil je mentor številnim študentom na diplomskem, magistrskem in doktorskem študiju. Nekdanji študenti in kolegi se ga spominjamo kot odličnega predavatelja, ki je svoja predavanja pogosto obogatil s primeri iz likovne umetnosti in nas navduševal za povezovanje filozofije, umetnosti in znanosti. Poleg številnih znanstvenih člankov, monografij in predavanj na znanstvenih simpozijih je profesor Uršič v mlajših letih napisal tudi dva romana, svojo ljubezen do literarnega ustvarjanja in filozofskega premišljevanja pa je sintetiziral v tetralogiji Štirje časi. Z obsežnem opusom Uršičevih del se lahko seznanimo v bibliografiji, ki jo je pripravila Marjetka Ščelkov. Z zbornikom Misli svetlobe in senc želimo kolegice in kolegi počastiti Uršičevo sedemdesetletnico. V njem so zbrane razprave, ki smo jih avtorji predstavili na simpoziju novembra 2019 ob Uršičevi upokojitvi. Prispevki kažejo na širok vsebinski razpon filozofskih tem, ki časovno segajo od Parmenida do sodobnih filozofov umetne inteligence pa tudi pesmi Borisa A. Novaka, ki uvajajo in zaključujejo filozofski del ter ga umetniško bogatijo. Avtorice in avtorji prispevkov kritično naslavljajo različne vidike filozofije, ki jih je Uršič obravnaval v svojih delih. Zbornik Misli svetlobe in senc sestavlja pet tematskih blokov. V prvem bloku, naslovljenem »Metafizika in kozmologija«, Andrej Ule razvija dinamično pojmovanje duha in narave ter prepleta aktualnosti in potencialnosti, v upanju po novi renesansi duha. Tine Hribar v sodobnih kozmoloških modelih prepoznava

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 5

7. 04. 2021 07:01:42

Maja Malec in Olga Markič

kozmološka razmišljanja Heraklita, Platona, Plotina in Mojstra Eckharta. Sonja Weiss predstavi svoje razumevanje Uršičeve integracije platonske in novoplatonske filozofije v njegovo filozofsko misel, pri kateri bistveno vlogo igra lepota, čutna in duhovna. Drugi tematski sklop »Vselej sedanja preteklost« nam prinaša zgodovinske fragmente. Nina Petek piše o pojmovanju praznine v budistični filozofiji in v njej navdihujoči se filozofski metodi japonskega filozofa Kitara Nishide. Gorazd Kocijančič se poglobi v Uršičevo recepcijo krščanskega novoplatonika Dionizija Areopagita, Lenart Škof pa išče odgovor, kako v sodobni dobi misliti divinizacijo človeka, pri srednjeveškem panteizmu, ki se najbolj jasno izrazi v učenju Amalrika iz Bene. Božidar Kante ta zgodovinski sklop zaključi s presojo pomena senc v umetnosti in v Berkleyjevi filozofiji. V tretjem sklopu »Fenomeni in simbolne forme« Sebastjan Vörös razmišlja o možnosti neobjektivne znanosti, pri čemer mu kot izhodišče služi fenomenološka kritika klasične znanosti, predvsem pri Husserlu in Merleau-Pontyju. Borut Ošlaj oriše Cassirerjevo filozofijo simbolnih form in pojasni, kako lahko ta prispeva k bolj enovitemu razumevanju Uršičeve ustvarjalne raznovrstnosti. V četrtem sklopu »Logika in analiza, umetna inteligenca« Danilo Šuster razmišlja o logičnem sledenju, od klasičnega do relevantnega razumevanja, ter o odnosu logike in vsebine nasploh, Maja Malec pa o pomenu možnih svetov za analitično metafiziko, ki v zadnjem obdobju doživlja razcvet. Peter Lukan na primeru argumenta iz načrta za obstoj boga prikaže določene predpostavke bayesijanskega argumenta in analizira odnos med evidenco in hipotezo. Borut Trpin preučuje, kakšno vlogo ima negotovost pri laganju in svoje ugotovitve aplicira na problem lažnih novic, Olga Markič pa predstavi dva vala umetne inteligence in ju poveže z Uršičevim pojmovanjem zavesti. Peti sklop »Štirje časi« je posvečen Uršičevi tetralogiji, celovitemu prikazu njegove filozofije v literarni obliki. Uvede ga Lucija Stepančič s predstavitvijo in analizo treh knjig (Pomlad, Poletje 1 in Zima), sledi prikaz Uršičevega ukvarjanja z renesančnim novoplatonizmom Marsilia Ficina v Poletju, 1. del Igorja Škamperleta, zaključi pa ga prispevek Nene Škerlj o filozofskem in imaginarnem svetu Uršiča, ki mu sledi od Razpok prek Štirih časov do Senc bivajočega. Zahvaljujeva se vsem avtoricam in avtorjem, ki so najprej na simpoziju in nato v zborniku pomagali osvetliti različne vidike Uršičevega filozofskega in literarnega dela. Posebna zahvala gre kolegicama Nini Petek za skrbno lektoriranje in Marjetki Ščelkov za izdelavo bibliografije. Zahvaljujeva se tudi obema recenzentoma, prof. dr. Francu Maliju in doc. dr. Tomi Strletu, ter sodelavkam in sodelavcem Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za oblikovno podobo zbornika. Maja Malec in Olga Markič

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 6

7. 04. 2021 07:01:42

Nekaj besed v zahvalo

Nekaj besed v zahvalo Marko Uršič

Filozofi in filozofinje hodimo po samotnih poteh. Svoje misli tuhtamo vsak na svoji vzpetini ali v svoji duplini, in kadar se ozremo malce naokrog, kaj počnejo drugi, naši sodobniki in sopotniki (s predniki se tako družimo ves čas), si pomahamo od daleč, včasih pa se srečamo na kakem razpotju, izmenjamo nekaj misli, nemalokrat se tudi sporečemo, vendar je lepo in prav, če se potem prijateljsko in spoštljivo priklonimo drug drugemu. Kdaj pa kdaj se celo zgodi, da se v duhu radostno objamemo in si rečemo: glej, ta sorodna duša misli podobno, skoraj enako kot jaz! Seveda pa se razveselimo tudi različnosti, kresanja misli in mnenj. In ker smo družbena in družabna bitja, se radi zberemo na kaki filozofski agóri, kjer vsak zagovarja svoje zamisli in jih ponuja drugim v pokušino in presojo. Pri tem je še posebno pomembno, da ohranjamo »pluralnost«, odprt prostor mnogoterosti, in da pri zagovarjanju svojih misli ne izrivamo drugih, temveč da ravno v različnosti vidimo bogastvo duha. V filozofiji in nasploh v življenju je nujno in dobro, da dopuščamo različnost, jo spoštujemo, tudi tedaj, če se ne strinjamo s kakim mnenjem, stališčem ali naukom. Obenem pa moramo kot filozofi vselej ohranjati v duhu naš skupni logos, kot je dejal že stari Heraklit – in to je še dandanes naša spoznavna naloga, tudi etična zaveza, tako v odnosu do mišljenja samega kot v naših medsebojnih človeških odnosih. Filozofsko in nasploh vsako resnično spoznanje je kakor velika, vesoljna mreža biserov – na Vzhodu jo imenujejo »Indrova mreža« –, v kateri se vsak biser zrcali v vsakem, v vseh pa se, bolj ali manj popolno, vsekakor pa različno, zrcali celota vseh bisernih, »presežnih prisotnosti«. V brezmejnem kozmosu sem le neznaten delček, vsi smo le drobna zrna v odnosu do tistega Enega, ki mu dajemo mnoga, različna imena. A v vsakem zrnu je prisotna celota vsega vesoljstva, kot pravi William Blake v tistih slavnih verzih: Videti svet v zrnu peska … in večnost v eni sami uri. Vse dokler sem na svoji »življenja poti« – in za menoj je že kar dolga pot –, se vedno znova čudim, da živim, mislim, vidim, čutim, ljubim … da spoznavam svet in samega sebe, ob tem pa seveda nemalokrat tudi kritično, vendar po možnosti »konstruktivno«, podvomim v to, kar si v mislih, čustvih in predstavah zgradim. Kot senior še zmeraj skušam slediti tisti mladostni »maksimi«, ki sem (si) jo zapisal na začetku svoje prve knjige, namreč parafrazo znamenite sedme teze Ludwiga Wittgensteina: »O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo govoriti vedno znova.« Dokler smo tu. Kaj pa je tam, naj ostaja skrivnost. Čim starejši sem, tem bližja mi je misel, da je vse, kar je tu, obenem že tudi tam (ali obratno) – skratka, »tisto mistično«. Drage kolegice in kolegi, prijatelji in prijateljice, zelo sem vesel in počaščen, predvsem pa hvaležen, da ste se udeležili simpozija o mojem filozofskem delu in napisali prispevke za ta zbornik. Z zanimanjem sem vas poslušal in bral, v vaših zrcalih sem

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 7

7. 04. 2021 07:01:42

Marko Uršič

se marsičesa naučil in marsikaj izvedel tudi o samem sebi. Hvala vam, da ste na svojih miselnih poteh podelili z menoj nekaj svojih dragocenih misli in spoznanj! Vaše sodelovanje na simpoziju vidim in občutim tudi kot priznanje mojega dela. Filozofi na svojih bolj ali manj samotnih poteh nismo deležni tolikerih priznanj kot nekateri drugi ustvarjalci, a to je morda za pravo »ljubezen do modrosti« celo dobro. Vseeno pa se tako kot vsi občutljivi ljudje razveselimo, ko vidimo, da so naše besede in misli doživele odmeve v drugih dušah. Za to sem vam vsem globoko in iskreno hvaležen, na tem mestu pa bi se rad še posebej zahvalil obema urednicama zbornika, dr. Olgi Markič in dr. Maji Malec, za pozorno lektorsko branje dr. Nini Petek in za skrbno sestavo moje bibliografije naši dolgoletni oddelčni bibliotekarki Marjetki Ščelkov. Zahvaljujem se tudi Znanstveni založbi Filozofske fakultete, pri kateri je zbornik izšel, še posebej tehničnemu uredniku Juretu Preglauu za skrbno opravljeno delo, in ne nazadnje Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki je finančno podprla izid te publikacije.

* * * Quid aeternis minorem Consiliis animum fatigas? Horacij, Ode, 2.11.11–12, 47. napis na tramovih knjižnice Michela de Montaigna

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 8

7. 04. 2021 07:01:43

Pesem za Marka

Pesem za Marka Boris A. Novak

Pri drugih filozofih občudujem vrh zavesti, misel, ki vesoljni svet in sebe misli tako visoko, da začutim srh, poln vrtoglavice. Jaz sem rudar, ki grebem po rudniku jezika, da bi zven besed pomenil in pomen zvenel, skozi podzemlje spomina. Zato mi je blizu Marko: sled resnice zanj ni led − je luč, ki ji mero jemlje senca, nebo, ki je nedotakljivo blizu, od nekdaj tu, skrivnostno znano in neznansko, z nebesnimi in knjižnimi stranmi v nizu stoletij, ki letijo, kjer živi vse lansko, telo, ki je nekoč bilo in je minilo, a še zdaj sije s platna, tako živo, čutno, milo, logična misel, ki hrepeni po lepoti in ve, da je izvor besede »etika« zlog TI, človeška toplina, nevidna in neslišna duša, ki govori tako, da nas posluša ...

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 9

7. 04. 2021 07:01:43

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 10

7. 04. 2021 07:01:43

I Metafizika in kozmologija

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 11

7. 04. 2021 07:01:43

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 12

7. 04. 2021 07:01:43

O potencialnosti, aktualnosti in duhu

O potencialnosti, aktualnosti in duhu Pogovor o duhu z Markom Uršičem Andrej Ule Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Povzetek Nadaljujem svoj že davno začeti in najbrž nikoli končani pogovor z Markom Uršičem o duhu in naravi. Ta tema nama je obema blizu. Razvijam koncept dinamične celote duha in narave, aktualnosti in potencialnosti, ki se uveljavlja na raznih ravneh kompleksnosti materialnega sveta, življenja in zavesti. Te ravni potencialnosti in aktualnosti se v osnovi lahko udejanjajo avtonomno v različnih sistemih in interakcijskih procesih (a lahko 'preživijo' le v ugodnih razmerah za nadaljnji obstoj), lahko pa se realizirajo tudi v stiku z bolj kompleksnimi oblikami sistemov in interakcijskih procesov. Domnevam, da se miselno in jezikovno artikulirana oblika duha pojavlja le pri bolj razvitih živih bitjih, ki poznajo intencionalno zavest in dovolj razvito socialno inteligenco, pri čemer sta človeška zavest in kognicija le ena od možnih, nikakor pa ne najvišja oblika duha. Človeku lastna oblika duha je objektivni duh socialnih situacij, tj. implicitne celote pravil (govora, sodelovanja, komuniciranja, opazovanja idr.), ki jim sledijo ljudje v danih situacijah. Ne terjam, a tudi ne izključujem možnosti duhovne povezanosti celotnega kozmosa, ki zajema latentne (implicitne), potencialne in aktualne ravni celotnega sistema narava-duh. Ključne besede: duh, objektivni duh, potencialnost, aktualnost, zavest, narava On Potentiality, Actuality and Spirit: A Conversation on Spirit with Marko Uršič – Abstract I continue my longstanding and probably never-ending dialogue with Marko Uršič on spirit and nature. This topic is dear to us both. I develop the concept of the dynamic whole of spirit and nature, actuality and potentiality, which is attained at various complexity levels of the material world, life and consciousness. These levels of potentiality and actuality can basically be realized autonomously within different systems and interactional processes (however, they can only ‘survive’ in favourable conditions for a continued existence), but they can also be realized in contact with more complex forms of systems and interactional processes. I assume that a mentally and linguistically articulated form of spirit only occurs in more developed living beings endowed with intentional consciousness and sufficiently developed social intelligence, human consciousness and cognition being only one of the possible, but by no means the highest form of spirit. Human beings’ own form of spirit is the objective spirit of social situations, i.e. the implicit sets of rules (of speech, participation, communication, observation, etc.) that humans follow in given situations. I do not claim, but do not exclude either, the possibility of the spiritual connectedness of the entire cosmos, which encompasses the latent (implicit), potential and actual levels of the entire nature-spirit system. Keywords: spirit, objective spirit, potentiality, actuality, consciousness, nature

Misli_svetlobe_in_senc_FINAL.indd 13

7. 04. 2021 07:01:43

ISBN 978-961-06-0430-3

9 789610 604303

Misli_svetlobe_in_senc_naslovnica_FINAL.indd 1

Razprave o filozofskem delu Marka Uršiča

MISLI SVETLOBE IN SENC

MISLI SVETLOBE IN SENC Razprave o filozofskem delu Marka Uršiča

Uredili: Maja Malec in Olga Markič

6. 04. 2021 12:07:29