Mojstrovine poljske književnosti in filma

Iz recenzije izr. prof. dr. Zdzisława Darasza

LIDIJA REZONIČNIK IN SEWERYN KUŚMIERCZYK

Serija knjig Mojstrovine poljske književnosti in filma predstavlja pomembna dela poljske književnosti in njihove filmske adaptacije, ki jih odlikuje visoka umetniška raven in spadajo v klasiko poljske kinematografije. Posamezna knjiga zbirke je sestavljena iz literarnovednih poglavij, ki jih je prispevala Lidija Rezoničnik, ter po­ glavij, ki jih je napisal Seweryn Kuśmierczyk in vsebujejo analize in interpretacije filmov, posnetih po literarni predlogi. Literarna dela so predstavljena v širšem lite­ rarnem in kulturnem kontekstu. Slednjega upoštevajo tudi filmske analize in inter­ pretacije, ki temeljijo na metodi antropološko-morfološke analize filmskega dela.

Prva knjiga je posvečena romanu Faraon Bolesława Prusa (Faraon, 1895) in filmu Faraon Jerzyja Kawalerowicza (Faraon, 1965), drami Svatba Stanisława Wyspiańskega (Wesele, 1901) in filmu Svatba Andrzeja Wajde (Wesele, 1973) ter noveli Mati Ivana Angelska Jarosława Iwaszkiewicza (Matka Joanna od Aniolów, 1946) in filmu Mati Ivana Angelska Jerzyja Kawalerowicza (Matka Joanna od Aniolów, 1960).

SEWERYN KUŚMIERCZYK je filmolog in kulturolog, zaposlen na Oddelku za poljsko kulturo Fakultete za polonistiko Univerze v Varšavi. Je avtor antropo­ loško-morfološke analize filmskega dela. Ukvarja se z avtorsko kinematografi­ jo, analizo in interpretacijo filmskega dela (s posebnim poudarkom na antropo­ loški perspektivi), zgodovino poljske kinematografije ter filmsko fotografijo. Je avtor knjig: Izgubljeni na poti. Celovečerni film kot podoba notranjega doživljanja (Zagubieni w drodze. Film fabularny jako obraz doświadczenia wewnętrznego, 1999), Knjiga filmov Andreja Tarkovskega (Księga filmów Andrieja Tarkowskiego, 2012) in Junakovo potovanje v poljskem celovečernem filmu (Wyprawa bohatera w polskim filmie fabularnym, 2014). Je znanstveni urednik knjižne serije Monografije mojstrovin poljske kinematografije (Monografie Arcydzieł Polskiego Kina), prevajalec in avtor spremnih študij v knjigah Andreja Tarkovskega: Kompleks Tolstoja (Kompleks Tołstoja, 1989) in Ujeti čas (Czas utrwalony, 1991, 2007) ter prve celovite izdaje njegovih Dnevnikov in scenarijev (Dzienniki i Scenariusze, 1998).

LIDIJA REZONIČNIK je docentka za poljsko književnost na Oddelku za slavisti­ ko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z modernizmom v poljski književnosti, poljsko-slovenskimi literarnimi stiki, imagologijo ter interdisciplinar­ nim povezovanjem literature in filma v okviru filmskih adaptacij. V doktorski diser­ taciji je prvič v slovenskem prostoru predstavila metodo antropološko-morfološke analize filma. Je avtorica člankov o poljski književnosti in filmskih adaptacijah, objavljenih v slovenskih in tujih znanstvenih revijah (Primerjalna književnost, Jezik in slovstvo, Slavica Tergestina, Colloquia Humanistica itd.) in poglavij v mono­ grafskih publikacijah. Je članica raziskovalne skupine za preučevanje filma (Ze­ spół Badań nad Filmem) na Oddelku za poljsko kulturo Fakultete za polonistiko Univerze v Varšavi.

ISBN 978-961-06-0436-5

MOJSTROVINE POLJSKE KNJIŽEVNOSTI IN FILMA

Pozornost avtorjev monografije se osredotoča na skupni prostor dveh kanonov poljske kulture: literarnega in filmskega, in sicer na zbirko literarnih del poljskih avtorjev, ki so se pokazala posebno spodbudna za cineaste, ter na umetniške rezultate njihovih preno­ sov na filmsko platno. […] Za najbolj osnovni skupni raziskovalni problem slovensko-poljskega meddisciplinar­ nega projekta se lahko označi vzpo­ rednost estetskih kvalitet in simboli­č­ nih potencialov dveh umetnosti, ki ju združuje temporalni režim projekcije, loči pa ju narava percepcije: mentalno imaginarne v razmerju do književnosti, čutne v razmerju do fenomena, ki ga je Karol Irzykowski, začetnik filmske kritike na Poljskem, definiral kot »vi­d­­nost občevanja človeka z materijo« (1924). […] [Filmske analize] zazna­ muje osebna, avtorska metodologija raziskovanja filmskega artefakta, ki se je v poljski predmetni literaturi uvelja­ vila kot antropološko-morfološka ana­ liza filma. Njeno bistvo pa se skriva v skrbnem, tenkočutnem opazovanju in opisu tehnik oblikovanja časovno-pro­ storskih dimenzij (motivno-kompozi­ cijskih prvin) predstavljenega sveta (»počlovečenega« okolja, v katerem delujejo in soustvarjajo interpersonal­ na razmerja filmski junaki) po nareku estetskih, etičnih, spoznavnih in drugih ustvarjalčevih zasnov.

Monografija se z novimi metodološki­ mi pristopi loteva tekstne razčlenitve in vsebinske interpretacije filmskih adaptacij pomembnejših del poljske­ ga literarnega kanona in s tem zarisuje širšo sliko kulturnih procesov, v katerih so se literarna besedila vse od zgod­ njega modernizma do srede druge po­ lovice 20. stoletja vpisovala v razvojne faze literarnega in filmskega diskurza.

Za predstavitev so bila izbrana dela, katerih filmska adaptacija je bila ključ­ nega pomena za zgodovinski razvoj poetike poljskega filma in je ohranila živost iz sočasne in zgodovinske per­ spektive. […] Soavtorstvo priznanega poljskega filmologa in univerzitetnega učitelja ter mlajše slovenske polonist­ ke, strokovnjakinje za filmsko adapta­ cijo literarnih del, sta zagotovilo, da izvirna monografija ne bo le sinteza znanja s področja filma, ampak tudi pomembna obogatitev stroke v kon­ tekstu slovensko-poljskih razmerij.

MOJSTROVINE POLJSKE KNJIŽEVNOSTI IN FILMA

Iz recenzije izr. prof. dr. Nikolaja Ježa

FARAON SVATBA MATI IVANA ANGELSKA

ISBN 978-961-06-0436-5

9 789610 604365 9 789610 604365

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_naslovnica_FINAL.indd 1

23. 03. 2021 12:00:38

LIDIJA REZONIČNIK IN SEWERYN KUŚMIERCZYK

MOJSTROVINE POLJSKE KNJIŽEVNOSTI IN FILMA

FARAON SVATBA MATI IVANA ANGELSKA

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 1

23. 03. 2021 12:45:15

Mojstrovine poljske književnosti in filma Faraon, Svatba, Mati Ivana Angelska

Serija Mojstrovine poljske književnosti in filma, 1. knjiga, pripravila in uredila Seweryn Kuśmierczyk in Lidija Rezoničnik Avtorja: Lidija Rezoničnik in Seweryn Kuśmierczyk Recenzenta: Nikolaj Jež, Zdzisław Darasz Jezikovni pregled: Boris Kern Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Petra Jerič Škrbec Oblikovanje naslovnice in naslovnih strani: Tomasz Wójcik Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slavistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Ljubljana, 2021 1. izdaja, prvi natis Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Naklada: 200 izvodov Cena: 19,90 €

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographs).

Slikovno gradivo (filmski kadri analiziranih del) je v monografiji objavljeno v skladu z določbami o navajanju citatov in z dovoljenjem Studia za dokumentarni in igrani film v Varšavi (Wytwórnia Filmów Dokumentalnych i Fabularnych w Warszawie).

Monografija je izšla s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Poljskega inštituta za filmsko umetnost (PISF – Polski Instytut Sztuki Filmowej).

Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610604372

Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=55499523 ISBN 978-961-06-0436-5 E-knjiga COBISS.SI-ID=55553283 ISBN 978-961-06-0437-2

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 2

23. 03. 2021 12:45:15

Kazalo UVOD 7 FARAON Lidija Rezoničnik »Država, smo mi« - Faraon Bolesława Prusa Feljtonski roman in knjižne različice Egipt v poljski literarni tradiciji in med bralci Pripovedovalec in podoba Egipta Historiozofski roman Razvojni roman Mehanizmi delovanja države Prusova dela v slovenskem prevodu Filmska adaptacija Faraona v slovenskih kinematografih Bibliografija

13 15 16 18 19 20 23 24 26 28

Seweryn Kuśmierczyk Filmska podoba starega Egipta - Faraon Jerzyja Kawalerowicza Stari Egipt: resničnost, ki obstaja Scenografija Svetloba v Faraonu Arhetipska svetloba Zakaj je pesek moral biti siv?

Ramzesova svetloba Prizor sončnega mrka Svetloba v notranjih prostorih Barvna paleta Faraona Faraon kot enotna oblika Glavna kompozicijska os filma Osrednja kompozicija, simetrija in pasovno vezana kompozicija Prisotnost subjektivne kamere Proksemika subjektivne kamere v prizoru bitke Glasba in zvočna plast filma Faraon kot rokodelski izdelek Slikovno gradivo Bibliografija

32 33 36 38 39 40 41 42 42 46 50 51 53 55 56 60 62 64 70

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 3

23. 03. 2021 12:45:15

SVATBA Lidija Rezoničnik »Poljska – to je velika stvar« - Svatba Stanisława Wyspiańskega Krakov po povratku Wyspiańskiega iz Pariza Drama Svatba: zunajliterarno ozadje Prvo branje in gledališka uprizoritev Zunanja in notranja zgradba Narodna drama Simbolika Sinteza umetnosti Dialog s slikarstvom Dialog z glasbo Dialog s književnostjo »Takrat boš zatrobil v rog, da se okrepil bo Duh, kot ga sto let ni bilo.« Wyspiański v slovenskem časopisju in prevodih Bibliografija

95 96 98

Seweryn Kuśmierczyk Filmska mandala - Svatba Andrzeja Wajde Film Svatba kot izvedba partiture Stanisława Wyspiańskega Dogajalni prostor filmske Svatbe Kot krokar na svatbi …

Film v obliki mandale Fraktalna struktura filma Plesna sekvenca Rahela »Vse, kar v duši kdo ima, vse, kar v sanjah vidi sam« »Baje je rejs en lep gospod …« ali pomočnik Liminalnost bronowiške noči Dramaturgija barv Metamorfoza plesa Slikovno gradivo Bibliografija

103 105 106 109 110 110 112 114 115 117 118 120 122 123 129

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 4

77 78 79 81 84 86 87 88 89 93 93

23. 03. 2021 12:45:15

MATI IVANA ANGELSKA Lidija Rezoničnik Metafora zla - Mati Ivana Angelska Jarosława Iwaszkiewicza Loudun in Ludinj: kronotop Demoni, človekova narava ali osebne travme?

Rabin, judovska skupnost Notranja forma Odprtost literarnih likov Metafora zla Iwaszkiewiczeva besedila v slovenskem prevodu Filmske adaptacije Iwaszkiewiczeve proze Bibliografija

135 137 138 141 141 142 143 144 145 147

Seweryn Kuśmierczyk Zablodeli potniki - Mati Ivana Angelska Jerzyja Kawalerowicza Drama človeške nravi Film Jerzyja Kawalerowicza in Jerzyja Wójcika Zaprt dogajalni prostor Nasprotje gostilne in samostana »Zvonijo. Zakaj zvonijo?« Pravila kompozicije kadra Zlati rez v časovni strukturi filma Na pragu notranjega sveta Zvočna plast filma in pomen glasbe Vloga vrtenja in kroženja Belina, črnina in liminalna sivina »In postal sem samemu sebi pokrajina pomanjkanja« Slikovno gradivo Bibliografija

151 152 155 157 158 160 161 163 166 167 169 170 174 177 185

Seweryn Kuśmierczyk Antropološko-morfološka analiza filmskega dela kot filmološka praksa Filmsko delo zahteva pozornost Antropološko-morfološka analiza in »gosti opis« Pravilo sizigijev Laboratorij za analizo igranega filma

191 191 192 193 195

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 5

23. 03. 2021 12:45:15

Analitični postopek Antropologija in poetika Bibliografija

196 197 198

FILMOGRAFIJA

203

IMENSKO KAZALO

209

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 6

23. 03. 2021 12:45:15

UVOD

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 7

23. 03. 2021 12:45:15

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 8

23. 03. 2021 12:45:15

Uvod

9

Monografija Mojstrovine poljske književnosti in filma predstavlja po tri izbrana dela poljskega literarnega kanona in njihove filmske adaptacije, ki jih odlikuje visoka umetniška raven ter spadajo v klasiko poljske kinematografije: roman Bolesława Prusa Faraon (Faraon, 1895) in film Faraon v režiji Jerzyja Kawalerowicza (Faraon, 1965); dramo Stanisława Wyspiańskega Svatba (Wesele, 1901) in film Svatba v režiji Andrzeja Wajde (Wesele, 1972) ter novelo Jarosława Iwaszkiewicza Mati Ivana Angelska (Matka Joanna od Aniołów, 1946) in film Mati Ivana Angelska v režiji Jerzyja Kawalerowicza (Matka Joanna od Aniołów, 1961). Zaključno poglavje ponuja natančnejšo predstavitev metode antropološko-morfološke analize filmskega dela, ki je bila uporabljena za analizo filmov in jo je razvil Seweryn Kuśmierczyk.

Merila za izbor del so bila poleg estetske vrednosti in reprezentativnosti za poljsko literarno in filmsko produkcijo tudi dostopnost literarnih del v slovenskem prevodu in možnost analize digitaliziranih formatov filmov.

Vrstni red poglavij se v monografiji ravna po kronologiji izida literarnih del.

Posledično razpored filmov po poglavjih ne sledi njihovi časovnici nastanka.

Jerzy Kawalerowicz je najprej režiral film Mati Ivana Angelska (1961), štiri leta kasneje pa film Faraon (1965), ki je v monografiji predstavljen v prvem sklopu.

Film Andrzeja Wajde Svatba je izmed treh predstavljenih del nastal najkasneje (1972). Poglavja monografije so zasnovana samostojno in jih je mogoče prebirati po delih. Branje celote pa z analiziranimi literarnimi deli podaja širšo sliko kulturnozgodovinskih procesov in smernic v poljski književnosti od realističnih tokov konca 19. stoletja (Faraon), preko obdobja mlade Poljske na začetku 20. stoletja (Svatba) do svojevrstnega literarnega odziva na drugo svetovno vojno (Mati Ivana Angelska).

Roman Faraon z obdelavo zgodovinske snovi obravnava univerzalno problematiko mehanizmov vladanja, drama Svatba se osredotoča na specifično tematiko poljskega prostora, na stanje duha poljskega naroda v času razdeljenosti Poljske

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 9

23. 03. 2021 12:45:16

10

Lidija Rezoničnik in Seweryn Kuśmierczyk: Mojstrovine poljske književnosti in filma

med sosednje velesile in njenega formalnega neobstoja, novela Mati Ivana Angelska pa premleva univerzalno tematiko rojevanja zla v človeku in družbi. Vsa tri dela na svojevrsten način obravnavajo problematiko družbenih norm, moralnih vrednot, človekove svobode in njegovega delovanja v družbi.

Analize literarnih del se osredotočajo na vse tri elemente obstoja literarnega dela: produkcijo, besedilo in recepcijo, pri čemer osvetljujejo tiste plasti, ki so ključno zaznamovale posamezno delo. Upoštevajo dinamičnost besedila, njegovo umeščenost v širši družbenozgodovinski in kulturni sistem ter interakcijo z njim, hkrati pa edinstvenost v literarnem izrazu.

Obravnave filmskih del temeljijo na antropološko-morfološki metodi analize filma, so celostne in poglobljene, obravnavajo okoliščine nastanka dela, vsebinske in formalne posebnosti, recepcijo in širši vpliv dela ter vključujejo podatke, pridobljene neposredno v pogovorih z ustvarjalci filmov.

Monografija je plod slovensko-poljskega raziskovalnega sodelovanja dveh avtorjev, h kateremu pa so doprinesli še mnogi drugi, ki se jim avtorja najlepše zahvaljujeva: za pripravo mnenja o knjigi in podporo recenzentoma izr. prof. dr. Nikolaju Ježu z Univerze v Ljubljani in izr. prof. dr. Zdzisławu Daraszu z Univerze v Varšavi; za oblikovanje naslovnice in grafično podobo uvodnih strani monografije Tomaszu Wójciku, ki je naslovne slike – filmske kadre – še posebej skrbno izbral, saj je avtor vizualne podobe dveh izmed treh analiziranih filmov (Faraon in Mati Ivana Angelska) njegov oče, direktor fotografije Jerzy Wójcik; za jezikovni pregled besedila doc. dr. Borisu Kernu; in za pomoč pri pridobivanju dovoljenja za objavo izbranih filmskih kadrov iz analiziranih filmov Macieju Kowalczyku, vodji Oddelka za festivale, mednarodno sodelovanje in izdajo dovoljenj Studia za dokumentarni in igrani film v Varšavi (Dział Festiwali, Współpracy z Zagranicą i Obrotu Licencjami z Wytwórni Filmów Dokumentalnych i Fabularnych w Warszawie). Izid monografije je omogočila finančna podpora Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Poljskega inštituta za filmsko umetnost (PISF – Polski Instytut Sztuki Filmowej).

Lidija Rezoničnik in Seweryn Kuśmierczyk

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 10

23. 03. 2021 12:45:16

FARAON Lidija Rezoničnik

»DRŽAVA, SMO MI« FARAON BOLESŁAWA PRUSA Seweryn Kuśmierczyk

FILMSKA PODOBA STAREGA EGIPTA FARAON JERZYJA KAWALEROWICZA

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 11

23. 03. 2021 12:45:16

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 12

23. 03. 2021 12:45:16

Faraon

13

Lidija Rezoničnik

»Država, smo mi« - Faraon Bolesława Prusa

Aleksander Głowacki, kot avtor poznan pod psevdonimom Bolesław Prus (1847–1912), je poleg Henryka Sienkiewicza (1846–1916) in Elize Orzeszkowe (1841–1910) ključni predstavnik poljskega realističnega romanopisja oziroma literarnega obdobja, imenovanega pozitivizem.1 V času Prusovega literarnega ustvarjanja je bila Poljska razdeljena med tri velesile: Avstrijo, Rusijo in Prusijo, in med letoma 1795 in 1918 kot samostojna politična tvorba ni obstajala. V posameznih zasedbenih delih se je z različno hitrostjo odvijala postopna industrializacija, družbeno-gospodarski napredek je prinesel razvoj meščanstva, v katerem sta bili številčno zastopani tudi nemška in judovska skupnost. Nesoglasjem med veleposestniki in kmeti, ki so izhajali še iz fevdalnih časov, so se pridružila nesoglasja med razvijajočim se delavskim razredom in meščanstvom ter med različnimi narodnostmi. V ruskem zasedbenem območju, kjer je živel Prus, so se po propadli januarski vstaji, ki je potekala od leta 1863 do 1864, politični pritiski zaostrili: okrepila se je cenzura, 1

Poleg razumevanja pojma pozitivizem v širšem smislu, in sicer kot svetovnega nazora, ki temelji na zaupanju v razum, znanstvene metode, zavračanje metafizike, dojemanje zgodovine kot naravnega procesa in evolucije ter razglaša postulate uporabnosti, svobode in enakopravnosti, se je v poljski literarni zgodovini zakoreninil termin pozitivizem v ožjem smislu. Označuje obdobje realizma, ki je v poljski književnosti zamejeno z letnicama 1864 (konec januarske vstaje proti Ruskemu imperiju) in 1890. Vodilni avtorji obdobja – poleg Prusa, Sienkiewicza in Orzeszkowe še Maria Konopnicka (1842–1910), ki se je posvečala zlasti krajšim proznim oblikam in poeziji – pa so kontinuirano ustvarjali tudi v sledečih dveh desetletjih (do leta 1910), ko so mlajše generacije že razvijale nove poetike, danes poimenovane z literarnozgodovinsko oznako mlada Poljska.

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_FINAL.indd 13

23. 03. 2021 12:45:16

Iz recenzije izr. prof. dr. Zdzisława Darasza

LIDIJA REZONIČNIK IN SEWERYN KUŚMIERCZYK

Serija knjig Mojstrovine poljske književnosti in filma predstavlja pomembna dela poljske književnosti in njihove filmske adaptacije, ki jih odlikuje visoka umetniška raven in spadajo v klasiko poljske kinematografije. Posamezna knjiga zbirke je sestavljena iz literarnovednih poglavij, ki jih je prispevala Lidija Rezoničnik, ter po­ glavij, ki jih je napisal Seweryn Kuśmierczyk in vsebujejo analize in interpretacije filmov, posnetih po literarni predlogi. Literarna dela so predstavljena v širšem lite­ rarnem in kulturnem kontekstu. Slednjega upoštevajo tudi filmske analize in inter­ pretacije, ki temeljijo na metodi antropološko-morfološke analize filmskega dela.

Prva knjiga je posvečena romanu Faraon Bolesława Prusa (Faraon, 1895) in filmu Faraon Jerzyja Kawalerowicza (Faraon, 1965), drami Svatba Stanisława Wyspiańskega (Wesele, 1901) in filmu Svatba Andrzeja Wajde (Wesele, 1973) ter noveli Mati Ivana Angelska Jarosława Iwaszkiewicza (Matka Joanna od Aniolów, 1946) in filmu Mati Ivana Angelska Jerzyja Kawalerowicza (Matka Joanna od Aniolów, 1960).

SEWERYN KUŚMIERCZYK je filmolog in kulturolog, zaposlen na Oddelku za poljsko kulturo Fakultete za polonistiko Univerze v Varšavi. Je avtor antropo­ loško-morfološke analize filmskega dela. Ukvarja se z avtorsko kinematografi­ jo, analizo in interpretacijo filmskega dela (s posebnim poudarkom na antropo­ loški perspektivi), zgodovino poljske kinematografije ter filmsko fotografijo. Je avtor knjig: Izgubljeni na poti. Celovečerni film kot podoba notranjega doživljanja (Zagubieni w drodze. Film fabularny jako obraz doświadczenia wewnętrznego, 1999), Knjiga filmov Andreja Tarkovskega (Księga filmów Andrieja Tarkowskiego, 2012) in Junakovo potovanje v poljskem celovečernem filmu (Wyprawa bohatera w polskim filmie fabularnym, 2014). Je znanstveni urednik knjižne serije Monografije mojstrovin poljske kinematografije (Monografie Arcydzieł Polskiego Kina), prevajalec in avtor spremnih študij v knjigah Andreja Tarkovskega: Kompleks Tolstoja (Kompleks Tołstoja, 1989) in Ujeti čas (Czas utrwalony, 1991, 2007) ter prve celovite izdaje njegovih Dnevnikov in scenarijev (Dzienniki i Scenariusze, 1998).

LIDIJA REZONIČNIK je docentka za poljsko književnost na Oddelku za slavisti­ ko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z modernizmom v poljski književnosti, poljsko-slovenskimi literarnimi stiki, imagologijo ter interdisciplinar­ nim povezovanjem literature in filma v okviru filmskih adaptacij. V doktorski diser­ taciji je prvič v slovenskem prostoru predstavila metodo antropološko-morfološke analize filma. Je avtorica člankov o poljski književnosti in filmskih adaptacijah, objavljenih v slovenskih in tujih znanstvenih revijah (Primerjalna književnost, Jezik in slovstvo, Slavica Tergestina, Colloquia Humanistica itd.) in poglavij v mono­ grafskih publikacijah. Je članica raziskovalne skupine za preučevanje filma (Ze­ spół Badań nad Filmem) na Oddelku za poljsko kulturo Fakultete za polonistiko Univerze v Varšavi.

ISBN 978-961-06-0436-5

MOJSTROVINE POLJSKE KNJIŽEVNOSTI IN FILMA

Pozornost avtorjev monografije se osredotoča na skupni prostor dveh kanonov poljske kulture: literarnega in filmskega, in sicer na zbirko literarnih del poljskih avtorjev, ki so se pokazala posebno spodbudna za cineaste, ter na umetniške rezultate njihovih preno­ sov na filmsko platno. […] Za najbolj osnovni skupni raziskovalni problem slovensko-poljskega meddisciplinar­ nega projekta se lahko označi vzpo­ rednost estetskih kvalitet in simboli­č­ nih potencialov dveh umetnosti, ki ju združuje temporalni režim projekcije, loči pa ju narava percepcije: mentalno imaginarne v razmerju do književnosti, čutne v razmerju do fenomena, ki ga je Karol Irzykowski, začetnik filmske kritike na Poljskem, definiral kot »vi­d­­nost občevanja človeka z materijo« (1924). […] [Filmske analize] zazna­ muje osebna, avtorska metodologija raziskovanja filmskega artefakta, ki se je v poljski predmetni literaturi uvelja­ vila kot antropološko-morfološka ana­ liza filma. Njeno bistvo pa se skriva v skrbnem, tenkočutnem opazovanju in opisu tehnik oblikovanja časovno-pro­ storskih dimenzij (motivno-kompozi­ cijskih prvin) predstavljenega sveta (»počlovečenega« okolja, v katerem delujejo in soustvarjajo interpersonal­ na razmerja filmski junaki) po nareku estetskih, etičnih, spoznavnih in drugih ustvarjalčevih zasnov.

Monografija se z novimi metodološki­ mi pristopi loteva tekstne razčlenitve in vsebinske interpretacije filmskih adaptacij pomembnejših del poljske­ ga literarnega kanona in s tem zarisuje širšo sliko kulturnih procesov, v katerih so se literarna besedila vse od zgod­ njega modernizma do srede druge po­ lovice 20. stoletja vpisovala v razvojne faze literarnega in filmskega diskurza.

Za predstavitev so bila izbrana dela, katerih filmska adaptacija je bila ključ­ nega pomena za zgodovinski razvoj poetike poljskega filma in je ohranila živost iz sočasne in zgodovinske per­ spektive. […] Soavtorstvo priznanega poljskega filmologa in univerzitetnega učitelja ter mlajše slovenske polonist­ ke, strokovnjakinje za filmsko adapta­ cijo literarnih del, sta zagotovilo, da izvirna monografija ne bo le sinteza znanja s področja filma, ampak tudi pomembna obogatitev stroke v kon­ tekstu slovensko-poljskih razmerij.

MOJSTROVINE POLJSKE KNJIŽEVNOSTI IN FILMA

Iz recenzije izr. prof. dr. Nikolaja Ježa

FARAON SVATBA MATI IVANA ANGELSKA

ISBN 978-961-06-0436-5

9 789610 604365 9 789610 604365

Mojstrovine_poljske_knjizevnosti_in_filma_naslovnica_FINAL.indd 1

23. 03. 2021 12:00:38